vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
8 SKLEP<br />
V začetnih poglavjih diplomskega dela smo pisali o alkoholu, njegovi zgodovini, (zlo)rabi in<br />
posledicah le-te. Obrav<strong>na</strong>vali smo <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med mladostniki, predstavili raziskave,<br />
opravljene <strong>na</strong> omenjeni populaciji ter preventivo <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi. Uspešno<br />
zastavlje<strong>na</strong> preventiva – zlasti izobraževanje in osveščanje mladih s pomočjo učinkovitih<br />
strategij in politik, <strong>na</strong>j bi omogočala višjo stopnjo zavedanja o škodljivosti prekomernega<br />
uživanja alkoholnih pijač ter posledično znižala stopnjo (zlo)<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi.<br />
Alkohol je v Sloveniji <strong>na</strong>jbolj razširje<strong>na</strong> in lahko dosegljiva droga. Zloraba <strong>alkohola</strong> oziroma<br />
alkoholnih pijač predstavlja enega ključnih problemov javnega zdravstva, saj Slovenija bolj<br />
kot po porabi alkoholnih pijač odstopa od evropskega povprečja po škodi, ki <strong>na</strong>staja zaradi<br />
zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, kar se kaže v zdravstvenem stanju prebivalcev, njihovi obolevnosti in<br />
umrljivosti; <strong>na</strong>šteto pa <strong>vpliv</strong>a tudi <strong>na</strong> negativne ekonomske učinke, povzročene zaradi manjše<br />
produktivnosti, bolezni, prezgodnjih smrti, stroškov v zdravstvu, prometu in sodstvu.<br />
Ugotovili smo, da je poraba <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> prebivalca v Sloveniji med <strong>na</strong>jvišjimi v Evropi in<br />
med mladimi <strong>na</strong>rašča, pri čemer pa se starost<strong>na</strong> meja, ko posameznik prvič poskusi alkohol<br />
niža. Podobno kot v drugih državah je tudi v Sloveniji v porastu tvega<strong>na</strong> raba <strong>alkohola</strong>, kot je<br />
denimo »binge drinking« oziroma <strong>na</strong>črtno opijanje v kratkem času.<br />
Osrednji problem, ki smo ga obrav<strong>na</strong>vali v diplomskem delu, je bila preventiva v <strong>osnovni</strong> šoli<br />
– njeno izvajanje in njeni rezultati glede <strong>na</strong> različne oblike preventivnih dejavnosti, ki jih<br />
izvajajo obrav<strong>na</strong>vane osnovne šole. V teoretičnem delu <strong>na</strong>loge smo se spraševali, kaj sploh<br />
lahko šola stori <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog in privzeli stališče, da ne smemo<br />
in ne moremo pričakovati, da bodo šole same izničile <strong>rabo</strong> drog med mladimi, ker ne moremo<br />
pričakovati, da bo šola <strong>vpliv</strong>ala <strong>na</strong> spremembo njihovega zasebnega življenja (Munro 1997).<br />
Zato lahko ob tem, ko strmimo k ohranjanju abstinence med mladimi, šola deluje tudi v smeri<br />
zmanjševanja škode, ki lahko <strong>na</strong>stane z morebitno upo<strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi. Povzeli<br />
smo ugotovitve nekaterih raziskav in različnih strokovnjakov ter zapisali, da so v šoli <strong>na</strong><br />
področju preventive <strong>rabe</strong> drog (in s tem <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>) do sedaj prevladovali predvsem<br />
programi, ki so bili usmerjeni v ohranjanje abstinence med otroci in mladostniki. Vprašanje,<br />
ki ga stroka še ni razrešila in zato še vedno ostaja odprto, pa je kdaj npr. začeti z izvajanjem s<br />
preventivnimi dejavnostmi, ki vključujejo obrav<strong>na</strong>vanje ukrepov za zmanjševanja tveganj in<br />
124