vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ... vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ V drugem poglavju bomo opredelili značilnosti mladostništva in adolescence, kot so razvojno obdobje, stopnje mladostništva in glavna področja osebnostega razvoja adolescenta. S pomočjo strokovne literature bomo poskušali pojasniti, kako se današnji mladostniki razlikujejo od mladostnikov preteklih generacij, ki, kot kažejo podatki, alkohola niso uživali v tolikšni meri kot sedanja generacija mladostnikov. V tretjem poglavju bomo predstavili obstoječe stanje rabe alkohola med mladimi v Sloveniji in stanje primerjali z rabo alkohola med mladimi evropejci. V četrtem poglavju se bomo osredotočili na analizo nevarnosti, ki jih povzroča raba alkohola med mladimi in ugotavljali, zakaj je pitje pri mladih bolj tvegano kot pri odraslih. Ugotavljali bomo, kakšen je negativen vpliv uživanja alkohola na različna področja posameznikovega življenja. Ob tem bomo skušali pojasniti vzroke, ki privedejo do rabe alkohola pri mladih. V zadnjem, petem poglavju teoretičnega dela diplomske naloge, pa bomo predstavili pomen pojma preventiva rabe alkohola med mladimi in spoznali strategije (paradigmatske okvire) ter področja preventivnega delovanja. Posvetili se bomo področju omejevanja rabe alkohola in preprečevanju škodljivih posledic rabe alkohola v Sloveniji, ugotovljali bomo kakšen je prispevek političih orodij na nacionalni ter na mednarodni in evropski ravni (zakoni o omejevanju alkohola) k omejevanju rabe alkohola in preprečevanju škodljivih posledic rabe alkohola. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na to, kako ti dokumenti obravnavajo rabo alkohola med mladimi. Ukvarjali se bomo s preventivo v šolah in spoznavali aktivnosti, ki se dogajajo v šolah na področju omejevanja rabe alkohola pri mladih. V empiričnem delu naloge pa bomo obravnavali problematiko preventive na področju rabe alkohola pri otrocih in mladostnikih, natančneje pri učencih osnovnih šol. Ker različne raziskave ugotavljajo, da delež otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste (ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008) menimo, da je smiselno omenjeno problematiko raziskovati v smeri preventive. V nalogi nas bodo zanimali preventivni projekti, ki niso del obveznega programa OŠ, ob tem pa predpostavljamo, da na šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol, alkohol pije manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v omenjeno mrežo. Ob tem še predpostavljamo, da na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih programov, alkohol pije manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov. 10
Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci __________________________________________________________________________________________________________ ALKOHOL JE DROGA 1.1 Droge V množici izrazov 1 , ki jih najdemo v literaturi in označujejo snovi, ki vplivajo na vedenje in počutje posameznika, se v zadnjem času v strokovni literaturi uporablja predvsem izraz droga. Beseda droga se je prvič pojavila leta 1327 v angleškem letopisu, sicer pa izhaja iz arabske besede 'dova' in pomeni »/…/ surovino mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora za izdelavo ali pripravo zdravil.« (Tavzes 2002, str. 241). Zaradi zgodovinskih, kulturnih, etičnih, političnih, moralnih in še najmanj zdravstvenih ter socialnih pogledov na rabo drog, se le-te delijo na legalne in nelegalne. Zaradi svoje dostopnosti povzročijo dovoljene droge večkrat več škode kot prepovedane droge (Kastelic in Mikulan 2004, str. 134). Tudi alkohola pogostokrat ne pojmujemo kot drogo, saj je marsikje po svetu del vsakdanjega življenja. Kot smo že zapisali, droge delimo na dovoljene (legalne), ki jih dobimo v prosti prodaji (alkohol, tobak, zdravila) ter prepovedane (ilegalne), ki so v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (1999) opredeljene kot »/…/ rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi so razvrščene v tri skupine 2 glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo v medicini.« (Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 1999). V nadaljevanju naloge sami privzemamo definicijo, ki med droge uvršča »/…/ vse substance, ki lahko po vnosu v človeški organizem spremenijo percepcijo, kognitivno vedenje ali motorične funkcije posameznika, spremembe pa so določene s farmakološkimi značilnostmi substance same ter ponotranjenimi pričakovanji posameznika in družbe v zvezi z učinki te substance.« (Hočevar 2005, str. 30). Definicija drog, ki jo privzemamo sami, ne izhaja iz opredelitve družbeno dovoljenih in nedovoljenih drog, saj je le-ta arbitrarna. 1 Droge, mamila, psihoaktivne snovi oz. substance, psihotropne snovi, opojna sredstva itd. (Hočevar 2005, str. 23). 2 Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini; Skupina II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini; Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medecini (ZPPPD 1999). 11
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 3 and 4: POVZETEK Alkohol je ljudem znan že
- Page 5 and 6: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 7 and 8: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 9: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 13 and 14: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 15 and 16: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 17 and 18: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 19 and 20: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 21 and 22: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 23 and 24: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 25 and 26: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 27 and 28: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 29 and 30: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 31 and 32: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 33 and 34: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 35 and 36: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 37 and 38: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 39 and 40: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 41 and 42: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 43 and 44: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 45 and 46: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 47 and 48: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 49 and 50: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 51 and 52: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 53 and 54: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 55 and 56: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 57 and 58: Vpliv projektov preprečevanja rabe
- Page 59 and 60: Vpliv projektov preprečevanja rabe
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
V drugem poglavju bomo opredelili z<strong>na</strong>čilnosti mladostništva in adolescence, kot so razvojno<br />
obdobje, stopnje mladostništva in glav<strong>na</strong> področja osebnostega razvoja adolescenta. S<br />
pomočjo strokovne literature bomo poskušali pojasniti, kako se da<strong>na</strong>šnji mladostniki<br />
razlikujejo od mladostnikov preteklih generacij, ki, kot kažejo podatki, <strong>alkohola</strong> niso uživali v<br />
tolikšni meri kot sedanja generacija mladostnikov.<br />
V tretjem poglavju bomo predstavili obstoječe stanje <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi v Sloveniji<br />
in stanje primerjali z <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi evropejci.<br />
V četrtem poglavju se bomo osredotočili <strong>na</strong> a<strong>na</strong>lizo nevarnosti, ki jih povzroča raba <strong>alkohola</strong><br />
med mladimi in ugotavljali, zakaj je pitje pri mladih bolj tvegano kot pri odraslih. Ugotavljali<br />
bomo, kakšen je negativen <strong>vpliv</strong> uživanja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> različ<strong>na</strong> področja posameznikovega<br />
življenja. Ob tem bomo skušali pojasniti vzroke, ki privedejo do <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri mladih.<br />
V zadnjem, petem poglavju teoretičnega dela diplomske <strong>na</strong>loge, pa bomo predstavili pomen<br />
pojma preventiva <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi in spoz<strong>na</strong>li strategije (paradigmatske okvire) ter<br />
področja preventivnega delovanja. Posvetili se bomo področju omejevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in<br />
preprečevanju škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v Sloveniji, ugotovljali bomo kakšen je<br />
prispevek političih orodij <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ter <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni in evropski ravni (zakoni o<br />
omejevanju <strong>alkohola</strong>) k omejevanju <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in preprečevanju škodljivih posledic <strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong>. Pri tem se bomo osredotočili predvsem <strong>na</strong> to, kako ti dokumenti obrav<strong>na</strong>vajo <strong>rabo</strong><br />
<strong>alkohola</strong> med mladimi. Ukvarjali se bomo s preventivo v šolah in spoz<strong>na</strong>vali aktivnosti, ki se<br />
dogajajo v šolah <strong>na</strong> področju omejevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri mladih.<br />
V empiričnem delu <strong>na</strong>loge pa bomo obrav<strong>na</strong>vali problematiko preventive <strong>na</strong> področju <strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong> pri otrocih in mladostnikih, <strong>na</strong>tančneje pri učencih <strong>osnovni</strong>h šol. Ker različne<br />
raziskave ugotavljajo, da delež otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste<br />
(ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008) menimo, da je smiselno omenjeno<br />
problematiko raziskovati v smeri preventive. V <strong>na</strong>logi <strong>na</strong>s bodo zanimali preventivni projekti,<br />
ki niso del obveznega programa OŠ, ob tem pa predpostavljamo, da <strong>na</strong> šolah, ki so vključene<br />
v projekt zdravih šol, alkohol pije manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v omenjeno<br />
mrežo. Ob tem še predpostavljamo, da <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a<br />
izvajajo katerega od preventivnih programov, alkohol pije manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov.<br />
10
Change language