vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
UNIVERZA V LJUBLJANI<br />
FILOZOFSKA FAKULTETA<br />
ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO<br />
VPLIV PROJEKTOV PREPREČEVANJA RABE ALKOHOLA V<br />
OSNOVNI ŠOLI NA RABO ALKOHOLA MED UČENCI<br />
DIPLOMSKO DELO<br />
Študijski program:<br />
Pedagogika – D, Slovenski jezik in književnost - D<br />
Mentorica: dr. Andreja Hočevar<br />
Somentorica: asistentka Ves<strong>na</strong> Podgornik<br />
NINA MENCIGAR<br />
LJUBLJANA 2009
ZAHVALA<br />
Za pomoč in <strong>na</strong>svete se zahvaljujem mentorici dr. Andreji Hočevar.<br />
Zahvaljujem se asistentki Vesni Podgornik za pregled empiričnega dela <strong>na</strong>loge in vsem ostalim, ki<br />
so mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela.<br />
Hvala mojim <strong>na</strong>jbližjim, ki so mi stali ob strani.
POVZETEK<br />
Alkohol je ljudem z<strong>na</strong>n že več kot 10.000 let. V zgodovini so mnogi vladarji in tudi svetovne<br />
religije spoz<strong>na</strong>le nevarnosti, ki jih pri<strong>na</strong>ša pitje <strong>alkohola</strong> in ga z različnimi ukrepi omejevale.<br />
V <strong>na</strong>ši kulturi se raba <strong>alkohola</strong> zelo prepleta z vsakdanjim življenjem, e<strong>na</strong> osrednjih tem<br />
razpravljanj svetovnih politik in strokovnjakov pa je postala tematika zmanjševanja <strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong> in škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladostniki. Izsledki raziskav (npr. ESPAD<br />
2003) kažejo, da starost<strong>na</strong> meja ob prvem poskusu <strong>alkohola</strong> pada in da pitje med mladimi celo<br />
nekoliko <strong>na</strong>rašča. In prav zaradi izsledkov različnih raziskav, ki ugotavljajo, da delež otrok in<br />
mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste, smo v diplomski <strong>na</strong>logi omenjeno<br />
problematiko raziskovali v smeri preventive. Ugotovili smo, da je <strong>na</strong> šolah, vključenih v<br />
projekt zdravih šol, alkohol že poskusilo manj učencev (80,4 %), kot <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v omenjeni projekt. Presenetljiva pa je ugotovitev, da je – čeprav so razlike med<br />
deleži učencev, ki so že poskusili alkohol minimalne – <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol in ob tem tudi ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol že poskusilo manj<br />
učencev (89,6 %) kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> (90 %).<br />
Ključne besede: droga, alkohol, raba in zloraba <strong>alkohola</strong>, mladostniki, raziskave, preventiva,<br />
modeli ukrepov, politika do <strong>alkohola</strong>, šola
ABSTRACT<br />
Alcohol has been know to people for more than 10.000 years. In the history many mo<strong>na</strong>rchs<br />
and world religions knew the dangers that drinking alcohol brings and tried to limit its<br />
consumption with various measures. In our culture the use of alcohol is part of everyday life.<br />
However, one of the central topics of world leading politicians’ and experts' debates has<br />
become the reduction of the alcohol consumption and its harmful consequences among<br />
adolescents. The results of various researches (for example ESPAD 2003) show that the age<br />
limit of the first alcohol consumption is decreasing and that drinking among the adolescents is<br />
increasing, also in Slovenia. Due to these reasons this diploma thesis focuses on the<br />
prevention of this problem. It was established that the percentage of students, who have<br />
already tried alcohol is smaller (84 %)in schools, which are part of the healthy schools<br />
project. However, it is surprising that there are fewer students (89,6 %) that have already tried<br />
alcohol in schools that are not included in the healthy schools project and are not<br />
implementing the prevention projects than in schools, which are not included in the healthy<br />
schools project but are implementing one of the prevention projects (90 %).<br />
Key words: drugs, alcohol, use and abuse of alcohol, adolescent, research, prevention,<br />
various models, alcohol politic, school
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Kazalo:<br />
UVOD ..................................................................................................................................................................... 9<br />
ALKOHOL JE DROGA ....................................................................................................................................... 11<br />
1.1 Droge ................................................................................................................................................. 11<br />
1.2 Alkohol .............................................................................................................................................. 12<br />
1. 2. 1 Zgodovi<strong>na</strong> <strong>na</strong>stanka alkoholnih pijač .................................................................................................... 14<br />
1. 2. 2 Alkohol v starem veku ...................................................................................................................... 14<br />
1. 2. 3 Alkohol v srednjem veku .................................................................................................................. 15<br />
1. 2. 4 »Epidemija gi<strong>na</strong>« v Angliji in prohibicija v Ameriki ....................................................................... 16<br />
1.3 Uporaba oz. raba in/ali zloraba drog .................................................................................................. 18<br />
1.4 Zasvojenost in odvisnost .................................................................................................................... 20<br />
1.5 Odnos odraslih in mladostnikov do <strong>alkohola</strong> ..................................................................................... 21<br />
1.6 Vzroki za škodljivo pitje <strong>alkohola</strong> ..................................................................................................... 23<br />
2 MLADOSTNIŠTVO OZ. ADOLESCENCA .............................................................................................. 26<br />
2.1 Z<strong>na</strong>čilnosti mladostništva oziroma adolescence ................................................................................ 26<br />
2.1.1 Razvojne <strong>na</strong>loge v mladostništvu .................................................................................................. 28<br />
2.1.2 Telesni razvoj ................................................................................................................................ 28<br />
2.1.3 Socialnoemocio<strong>na</strong>lni razvoj ter razvoj psiholoških potreb ............................................................ 29<br />
2.2 Druži<strong>na</strong> ............................................................................................................................................... 30<br />
2.3 Vrstniki .............................................................................................................................................. 32<br />
3 RABA ALKOHOLA MED ODRASLIMI IN MLADINO V SLOVENIJI IN V EVROPI ........................ 34<br />
3.1 Poraba <strong>alkohola</strong> med odraslimi .......................................................................................................... 34<br />
3.2 Raba <strong>alkohola</strong> med mladimi – raziskava ESPAD ............................................................................. 35<br />
4 NEVARNOSTI IN TVEGANJA, KI JIH POVZROČA RABA ALKOHOLA PRI ODRASLIH IN<br />
MLADOSTNIKIH ................................................................................................................................................ 52<br />
4.1 Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki povezani z <strong>rabo</strong> drog pri mladih ...................................... 56<br />
4.2 Klasifikacija dejavnikov tveganja povezani z <strong>rabo</strong> drog pri mladih .................................................. 57<br />
5 PREVENTIVA NA PODROČJU RABE ALKOHOLA PRI MLADOSTNIKIH ....................................... 61<br />
5.1 Modeli ukrepov, <strong>na</strong> katerih temeljijo politike preprečevanja (zlo)<strong>rabe</strong> drog ..................................... 63<br />
5.1.1 Zmanjševanje škode ...................................................................................................................... 65<br />
5.1.1.1 Temelj<strong>na</strong> izhodišča pristopa zmanjševanja škode................................................................ 66<br />
5.2 Šola kot osrednji prostor preventive <strong>rabe</strong> drog .................................................................................. 68<br />
5.3 Omejevanje škodljivega uživanja <strong>alkohola</strong> in preprečevanje škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v<br />
Sloveniji ........................................................................................................................................................... 71<br />
5.3.1 Politika do <strong>alkohola</strong> in politič<strong>na</strong> orodja <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni ......................................................... 72<br />
5.3.1.1 Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> – ZOPA (2003) ........................................................ 72<br />
5.3.1.2 Zakon o medijih – ZMed ..................................................................................................... 74<br />
5.3.1.3 Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 –<br />
ReNPVCP (2007) ................................................................................................................................... 75<br />
5.3.1.4 Zakon o varnosti cestnega prometa – ZVCP (2004) ............................................................ 76<br />
5.3.1.5 Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004-2009 ..................................... 77<br />
5.3.2 Preventivne dejavnosti <strong>na</strong> področju preprečevanja škodljivih posledic uživanja alkoholnih pijač<br />
med mladimi ................................................................................................................................................ 79<br />
5.3.2.1 Slovenska mreža zdravih šol ................................................................................................ 80<br />
5.3.2.2 Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo .......................................................................................... 83<br />
5.3.2.3 Sporočilo v steklenici .......................................................................................................... 84<br />
5.3.2.4 Z glavo <strong>na</strong> zabavo ................................................................................................................ 85<br />
5.3.2.5 Mislim s svojo glavo ............................................................................................................ 86<br />
6 EMPIRIČNA ANALIZA ............................................................................................................................ 87<br />
6.1 Raziskovalni problem ........................................................................................................................ 87<br />
6.1.1 Raziskoval<strong>na</strong> vprašanja ................................................................................................................. 87<br />
6.1.2 Hipoteze ........................................................................................................................................ 89<br />
6.2 Metodologija ...................................................................................................................................... 91<br />
6.2.1 Osnov<strong>na</strong> raziskoval<strong>na</strong> metoda ....................................................................................................... 91<br />
6.2.2 Vzorec in osnov<strong>na</strong> množica .......................................................................................................... 91<br />
6.2.3 Postopek zbiranja podatkov........................................................................................................... 93<br />
6.2.4 Obdelava podatkov ........................................................................................................................ 94<br />
7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ........................................................................................................ 95<br />
7.1 Preverjanje hipotez ............................................................................................................................. 95<br />
5
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7.1.1 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že poskusili alkohol ............................. 95<br />
7.1.2 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol ...................... 96<br />
7.1.3 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> ........................................ 98<br />
3. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong>. ............................................................ 98<br />
7.1.4 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kolikokrat so bili v življenju že opiti ........... 100<br />
7.1.5 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so bili prvič opiti ................................. 102<br />
7.1.6 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi ponudil alkoholno pijačo .... 103<br />
7.1.7 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih<br />
105<br />
7.1.8 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po<br />
pouku 107<br />
7.1.9 Razlike med učenci različnih tipov šol glede poz<strong>na</strong>vanja posledic zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> ................. 108<br />
7.1.10 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kje so učenci izvedeli <strong>na</strong>jveč o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> ........................................................................................................................ 109<br />
7.1.11 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s problematiko<br />
odvisnosti od <strong>alkohola</strong> ............................................................................................................................... 114<br />
7.1.12 Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong> sez<strong>na</strong>njanja s problemom odvisnosti od<br />
<strong>alkohola</strong> 116<br />
7.1.13 Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil učiteljev v zvezi z alkoholom ......... 118<br />
7.1.14 Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli ................................................... 119<br />
7.1.15 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec<br />
oziroma sošolka v šoli opit/a ..................................................................................................................... 120<br />
7.1.16 Razlike med učenci različnih tipov šol glede sez<strong>na</strong>njenosti z ukrepi oziroma <strong>na</strong>čini, s katerimi<br />
lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong> glede <strong>na</strong> tip šole ..................... 122<br />
8 SKLEP ....................................................................................................................................................... 124<br />
9 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................ 129<br />
10 PRILOGA .................................................................................................................................................. 136<br />
6
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
KAZALO GRAFOV<br />
Graf 1: Struktura anketirancev po spolu………………………………………………………………………......92<br />
Graf 2: Struktura učencev glede <strong>na</strong> tip šole, ki jo obiskujejo……………………………………………………..92<br />
KAZALO SLIK<br />
Slika 1: Prikaz odnosa ljudi do <strong>alkohola</strong>………………………..………………………………………………...21<br />
KAZALO TABEL<br />
Tabela 1: Primerjava rezultatov raziskav ESPAD (2003) ter Mladi in alkohol v Sloveniji (2007)………………48<br />
Tabela 2: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, koliko učencev je že poskusilo alkohol……..……95<br />
Tabela 3: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol…………………...97<br />
Tabela 4: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong>…………..…………………...98<br />
Tabela 5: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti……………………………..………………….100<br />
Tabela 6: Razlike med učenci različnih tipov šol glede starosti pri prvi opitosti……………………………….102<br />
Tabela 7: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi ponudil alkoholno pijačo.………104<br />
Tabela 8: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih...105<br />
Tabela 9: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po<br />
pouku………………………………………………………………………………………………………….....107<br />
Tabela 10: Razlike med učenci različnih tipov šol glede poz<strong>na</strong>vanja posledic zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>……………….108<br />
Tabela 11: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in posledicah njegove<br />
zlo<strong>rabe</strong>: učitelji…………………………………………………………………………………………………..110<br />
Tabela 12: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in posledicah njegove<br />
zlo<strong>rabe</strong>: starši………………………………………………………………………………………………...…..110<br />
Tabela 13: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in posledicah njegove<br />
zlo<strong>rabe</strong>: sošolci…………………………………………………………………………………………………..111<br />
Tabela 14: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in posledicah njegove<br />
zlo<strong>rabe</strong>: sistematski ali zdravniški pregled…………….………………………………………………………..112<br />
Tabela 15: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in posledicah njegove<br />
zlo<strong>rabe</strong>: televizija ali radio..……………………………………………………………………………………..112<br />
Tabela 16: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in posledicah njegove<br />
zlo<strong>rabe</strong>: knjige ali časopisi..……………………………………………………………………………………..112<br />
Tabela 17: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti<br />
od <strong>alkohola</strong>………………..……………………………………………………………………………………..114<br />
Tabela 18: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong> sez<strong>na</strong>njanja s problemom odvisnosti od<br />
<strong>alkohola</strong>………………………………………………………………………………………………………….116<br />
Tabela 19: Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil učiteljev v zvezi z alkoholom…………….118<br />
Tabela 20: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli………………………………………...119<br />
Tabela 21: Razlike med učenci glede tega, ali so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a....121<br />
Tabela 22: Razlike med učenci različnih tipov šol glede sez<strong>na</strong>njenosti z ukrepi oziroma <strong>na</strong>čini s katerimi lahko<br />
omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong> glede <strong>na</strong> tip šole…………………………..122<br />
7
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
8
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
TEORETIČNI DEL<br />
UVOD<br />
Problematika (zlo)<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi je v zadnjih desetletjih predmet številnih<br />
razprav in e<strong>na</strong> pogosteje obrav<strong>na</strong>vanih tem <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih ter med<strong>na</strong>rodnih političnih struktur<br />
(Zalta 2008, str. 4). V <strong>na</strong>logi bomo obrav<strong>na</strong>vali problematiko preventive <strong>na</strong> področju pitja<br />
<strong>alkohola</strong> pri otrocih in mladostnikih, <strong>na</strong>tančneje pri učencih <strong>osnovni</strong>h šol. Različne raziskave<br />
<strong>na</strong>mreč ugotavljajo, da delež otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste<br />
(ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008). Zato menimo, da je smiselno omenjeno<br />
problematiko raziskovati v smeri preventive. V <strong>na</strong>logi <strong>na</strong>s bodo zanimali preventivni projekti,<br />
ki niso del obveznega programa OŠ. Predpostavljamo, da <strong>na</strong> <strong>osnovni</strong>h šolah, ki so vključene v<br />
projekt zdravih šol, alkohol pije manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v omenjen<br />
projekt. Ob tem predpostavljamo, da <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a<br />
izvajajo kakega od preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol pije manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Našo predpostavko bomo skušali dokazati tako, da bomo v diplomskem delu primerjalno<br />
a<strong>na</strong>lizirali podatke o rabi <strong>alkohola</strong> med učenci <strong>na</strong> šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol<br />
(OŠ Franceta Bevka, OŠ Poljane), v <strong>osnovni</strong>h šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šoli<br />
in ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> v zvezi z alkoholom (OŠ Koseze, OŠ Sostro) in šolah, ki<br />
niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo različne preventivne projekte v zvezi s<br />
preprečevanjem pitja <strong>alkohola</strong> med učenci (OŠ Šentvid, OŠ Prežihovega Voranca).<br />
V teoretičnem delu <strong>na</strong>loge bomo v prvem poglavju opredelili pomen pojmov, ki so povezani z<br />
alkoholom in z <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong>. Ob tem bomo predstavili zgodovino <strong>na</strong>stanka alkoholnih pijač,<br />
zgodovino pitja <strong>alkohola</strong> v Sloveniji in prizadevanja za omejevanje pitja. Predstavili bomo<br />
tudi odgovore <strong>na</strong> vprašanja ali alkohol uvrščamo med droge, oziroma v katero skupino drog<br />
spada, pojasnili bomo kaj pojmujemo pod terminom škodljiva raba <strong>alkohola</strong> in zakaj ljudje<br />
pijejo alkohol. A<strong>na</strong>lizirali bomo odnos <strong>na</strong>še družbe do <strong>alkohola</strong> in predstavili ekonomske,<br />
družbene, zdravstvene in druge posledice prekomernega pitja <strong>alkohola</strong>. Ker ni vsak, ki pije<br />
alkohol, odvisen od <strong>alkohola</strong>, bomo pojasnili tudi odnos ljudi do <strong>alkohola</strong> (zmerni in pretirani<br />
pivci, abstinenti, odvisni od <strong>alkohola</strong>) in definirali sindrom odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
9
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
V drugem poglavju bomo opredelili z<strong>na</strong>čilnosti mladostništva in adolescence, kot so razvojno<br />
obdobje, stopnje mladostništva in glav<strong>na</strong> področja osebnostega razvoja adolescenta. S<br />
pomočjo strokovne literature bomo poskušali pojasniti, kako se da<strong>na</strong>šnji mladostniki<br />
razlikujejo od mladostnikov preteklih generacij, ki, kot kažejo podatki, <strong>alkohola</strong> niso uživali v<br />
tolikšni meri kot sedanja generacija mladostnikov.<br />
V tretjem poglavju bomo predstavili obstoječe stanje <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi v Sloveniji<br />
in stanje primerjali z <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi evropejci.<br />
V četrtem poglavju se bomo osredotočili <strong>na</strong> a<strong>na</strong>lizo nevarnosti, ki jih povzroča raba <strong>alkohola</strong><br />
med mladimi in ugotavljali, zakaj je pitje pri mladih bolj tvegano kot pri odraslih. Ugotavljali<br />
bomo, kakšen je negativen <strong>vpliv</strong> uživanja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> različ<strong>na</strong> področja posameznikovega<br />
življenja. Ob tem bomo skušali pojasniti vzroke, ki privedejo do <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri mladih.<br />
V zadnjem, petem poglavju teoretičnega dela diplomske <strong>na</strong>loge, pa bomo predstavili pomen<br />
pojma preventiva <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi in spoz<strong>na</strong>li strategije (paradigmatske okvire) ter<br />
področja preventivnega delovanja. Posvetili se bomo področju omejevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in<br />
preprečevanju škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v Sloveniji, ugotovljali bomo kakšen je<br />
prispevek političih orodij <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ter <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni in evropski ravni (zakoni o<br />
omejevanju <strong>alkohola</strong>) k omejevanju <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in preprečevanju škodljivih posledic <strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong>. Pri tem se bomo osredotočili predvsem <strong>na</strong> to, kako ti dokumenti obrav<strong>na</strong>vajo <strong>rabo</strong><br />
<strong>alkohola</strong> med mladimi. Ukvarjali se bomo s preventivo v šolah in spoz<strong>na</strong>vali aktivnosti, ki se<br />
dogajajo v šolah <strong>na</strong> področju omejevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri mladih.<br />
V empiričnem delu <strong>na</strong>loge pa bomo obrav<strong>na</strong>vali problematiko preventive <strong>na</strong> področju <strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong> pri otrocih in mladostnikih, <strong>na</strong>tančneje pri učencih <strong>osnovni</strong>h šol. Ker različne<br />
raziskave ugotavljajo, da delež otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste<br />
(ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008) menimo, da je smiselno omenjeno<br />
problematiko raziskovati v smeri preventive. V <strong>na</strong>logi <strong>na</strong>s bodo zanimali preventivni projekti,<br />
ki niso del obveznega programa OŠ, ob tem pa predpostavljamo, da <strong>na</strong> šolah, ki so vključene<br />
v projekt zdravih šol, alkohol pije manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v omenjeno<br />
mrežo. Ob tem še predpostavljamo, da <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a<br />
izvajajo katerega od preventivnih programov, alkohol pije manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov.<br />
10
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
ALKOHOL JE DROGA<br />
1.1 Droge<br />
V množici izrazov 1 , ki jih <strong>na</strong>jdemo v literaturi in oz<strong>na</strong>čujejo snovi, ki <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> vedenje in<br />
počutje posameznika, se v zadnjem času v strokovni literaturi uporablja predvsem izraz droga.<br />
Beseda droga se je prvič pojavila leta 1327 v angleškem letopisu, sicer pa izhaja iz arabske<br />
besede 'dova' in pomeni »/…/ surovino mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora za<br />
izdelavo ali pripravo zdravil.« (Tavzes 2002, str. 241). Zaradi zgodovinskih, kulturnih,<br />
etičnih, političnih, moralnih in še <strong>na</strong>jmanj zdravstvenih ter socialnih pogledov <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> drog,<br />
se le-te delijo <strong>na</strong> legalne in nelegalne. Zaradi svoje dostopnosti povzročijo dovoljene droge<br />
večkrat več škode kot prepovedane droge (Kastelic in Mikulan 2004, str. 134). Tudi <strong>alkohola</strong><br />
pogostokrat ne pojmujemo kot drogo, saj je marsikje po svetu del vsakdanjega življenja.<br />
Kot smo že zapisali, droge delimo <strong>na</strong> dovoljene (legalne), ki jih dobimo v prosti prodaji<br />
(alkohol, tobak, zdravila) ter prepovedane (ilegalne), ki so v Zakonu o proizvodnji in prometu<br />
s prepovedanimi drogami (1999) opredeljene kot »/…/ rastline ali substance <strong>na</strong>ravnega ali<br />
sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> telesno ali duševno<br />
zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi so razvrščene v tri skupine 2 glede <strong>na</strong><br />
resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlo<strong>rabe</strong> ter glede <strong>na</strong> upo<strong>rabo</strong><br />
v medicini.« (Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 1999).<br />
V <strong>na</strong>daljevanju <strong>na</strong>loge sami privzemamo definicijo, ki med droge uvršča »/…/ vse substance,<br />
ki lahko po vnosu v človeški organizem spremenijo percepcijo, kognitivno vedenje ali<br />
motorične funkcije posameznika, spremembe pa so določene s farmakološkimi z<strong>na</strong>čilnostmi<br />
substance same ter ponotranjenimi pričakovanji posameznika in družbe v zvezi z učinki te<br />
substance.« (Hočevar 2005, str. 30). Definicija drog, ki jo privzemamo sami, ne izhaja iz<br />
opredelitve družbeno dovoljenih in nedovoljenih drog, saj je le-ta arbitrar<strong>na</strong>.<br />
1 Droge, mamila, psihoaktivne snovi oz. substance, psihotropne snovi, opoj<strong>na</strong> sredstva itd. (Hočevar 2005, str.<br />
23).<br />
2 Skupi<strong>na</strong> I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči<br />
njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini;<br />
Skupi<strong>na</strong> II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba<br />
in se lahko uporabljajo v medicini;<br />
Skupi<strong>na</strong> III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova<br />
zloraba in se lahko uporabljajo v medecini (ZPPPD 1999).<br />
11
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
1.2 Alkohol<br />
V vsakdanji rabi uporabljamo izraz alkohol za etilni alkohol, ki je brezbarv<strong>na</strong>, lahko hlapljiva<br />
in vnetljiva tekoči<strong>na</strong>, prijetnega vonja in pekočega okusa, ki <strong>na</strong>staja z vrenjem sladkornih<br />
raztopin različnih vrst sadja in žit, ki vsebujejo sladkor oziroma škrob. Na ta <strong>na</strong>čin <strong>na</strong>stajajo<br />
pijače z <strong>na</strong>jveč 18-odstotno koncentracijo čistega <strong>alkohola</strong>. Pijače z višjim odstotkom<br />
<strong>alkohola</strong> pa se pridobiva z destilacijo. Alkoholne pijače so torej vse pijače, ki vsebujejo etilni<br />
alkohol, pa čeprav v majhnih količi<strong>na</strong>h (Može 2002, str. 12). Glede <strong>na</strong> vsebnost <strong>alkohola</strong> in<br />
po med<strong>na</strong>rodno sprejeti carinski nomenklaturi ločimo tri večje skupine alkoholnih pijač, in<br />
sicer pivo, vino in žgane pijače. V vsako kategorijo alkoholnih pijač spadajo še različne<br />
podskupine in različice alkoholnih pijač, ki precej variirajo v vsebnosti <strong>alkohola</strong>. Glede <strong>na</strong><br />
med<strong>na</strong>rodno trgovino in proizvodnjo delimo alkoholne izdelke še <strong>na</strong> dve kategoriji: globalno<br />
blago in lokalne proizvode. 3 V kategorijo globalnega blaga štejemo tri vrste alkoholnih pijač,<br />
ki so prisotne v med<strong>na</strong>rodni menjavi, in sicer pivo iz ječme<strong>na</strong>, vino iz grozdja in določene<br />
žgane pijače.<br />
1) PIVO: fermentirajo ga iz žitaric (predvsem ječme<strong>na</strong>). V skupino piv spada široka<br />
paleta raznovrstnih izdelkov, od lahkih oziroma t.i. brezalkoholnih piv (od 0,5-2,5 %<br />
čistega <strong>alkohola</strong>), do bolj močnih (stout, ale, slad<strong>na</strong> piva …), ki lahko dosežejo<br />
koncentracijo <strong>alkohola</strong> do 14 %. Razvoj raznih vrst piva je predvsem posledica hude<br />
konkurence <strong>na</strong> trgih razvitih držav. Veči<strong>na</strong> piv ima vsebnost <strong>alkohola</strong> v razponu od 4<br />
do 6 %.<br />
2) VINO: vi<strong>na</strong> proizvajajo iz različnih vrst sadežev ali jagod (<strong>na</strong>jpogosteje iz grozdja).<br />
Količi<strong>na</strong> vsebnosti <strong>alkohola</strong> po<strong>na</strong>vadi variira od 10 do 14 %.<br />
3) ŽGANE PIJAČE: pridobivajo jih iz različnih surovin (sladkornega trsa, krompirja,<br />
žitaric, sadja …), lahko pa jih destilirajo iz vin (konjak, vinjak, liker …). Žgane pijače<br />
se v koncentraciji <strong>alkohola</strong> zelo razlikujejo in med njih uvrščamo tudi destilate vin z<br />
nizko vsebnostjo <strong>alkohola</strong> (20 %) – po<strong>na</strong>vadi vsebujejo žgane pijače od 40 do 50 %<br />
<strong>alkohola</strong>. V med<strong>na</strong>rodno menjavo le redko vstopajo žgane pijače z višjimi odstotki<br />
<strong>alkohola</strong>, ki pa jih pogosto proizvajajo kot lokalne proizvode 4 in so ogrožajoči element<br />
3 Lokalni izdelek je doma oz. neformalno proizveden alkohol, katerega poraba je povečini neregistrira<strong>na</strong> (Global<br />
Status Report On Alcohol 2004, str. 15).<br />
4 T.i. tradicio<strong>na</strong>lni oziroma lokalni proizvodi predstavljajo 54 % vseh destiliranih pijač in za njihovo proizvodnjo se<br />
uporabljajo surovine z<strong>na</strong>čilne za tisto regijo oziroma deželo (Global Status Report On Alcohol 1999, str. 8 ).<br />
12
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
zdravja ljudi in javne blaginje, predvsem v državah v razvoju in tranzicijskih državah<br />
(Global Status Report On Alcohol 1999, str. 6-8 ).<br />
Alkohol spada med depresorje, ki upočasnijo delovanje centralnega živčnega sistema,<br />
izzovejo občutek sproščenosti, izničijo zadržke, še posebej v družbi, zaradi upočasnjenosti<br />
prenosa živčnih impulzov iz možganov v mišice se poslabšajo refleksi, podaljša še reakcijski<br />
čas, koordi<strong>na</strong>cija gibov postane težav<strong>na</strong> (nejas<strong>na</strong> izgovorjava, nezanesljiva hoja, izguba<br />
ravnotežja), mišljenje in razsodnost sta poslabša<strong>na</strong> zaradi upočasnjenega pre<strong>na</strong>šanja sporočil<br />
med možganskimi nevroni, zaradi zmanjšanih zadržkov in slabše razsodnosti se poveča<br />
tveganje <strong>na</strong>silnega ob<strong>na</strong>šanja (Alkohol 2000).<br />
Odgovoriti <strong>na</strong> vprašanje o škodljivosti <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> ni enostavno. Zakonsko določe<strong>na</strong> meja<br />
oziroma starost, do katere velja, da je alkohol ilegal<strong>na</strong> in zelo škodljiva droga, je v Sloveniji<br />
starost 18 let. Svetov<strong>na</strong> zdravstve<strong>na</strong> organizacija (v <strong>na</strong>daljevanju SZO) je opisala standardno<br />
merico, ki v evropskem prostoru vsebuje 10 g <strong>alkohola</strong> (Kolšek 2006, str. 31). V svetu je<br />
splošno z<strong>na</strong>no dejstvo ali pravilo, da za manj tvegano pitje, ki verjetno ne bo pripeljalo do<br />
težav ali okvar zdravja, štejemo pri moškem do 14 meric tedensko (npr. do 2 dcl vi<strong>na</strong> dnevno)<br />
oziroma ne več kot pet enot 5 ob eni pivski priložnosti. Pri ženskah je meja še nekoliko nižja,<br />
in sicer do 7 enot tedensko (npr. do 1 dcl vi<strong>na</strong> dnevno) ali ne več kot 3 enote ob eni pivski<br />
priložnosti (Pucelj 2006).<br />
5 E<strong>na</strong> enota <strong>alkohola</strong> vsebuje približno 10 gramov čistega <strong>alkohola</strong> in je e<strong>na</strong>kovred<strong>na</strong> 1 dcl vi<strong>na</strong> ali 2,5 dcl piva ali<br />
enemu šilcu žgane pijače (0,3 dcl) ali 2 – 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta) (Kolšek 2006, str. 31).<br />
13
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
1. 2. 1 Zgodovi<strong>na</strong> <strong>na</strong>stanka alkoholnih pijač<br />
Alkohol spremlja človeštvo že od prazgodovinskih časov. 6 V različnih kulturah ga dojemajo<br />
<strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine, bodisi kot pomirjevalo, razkužilo, aperitiv, hrano, gospodarsko blago ali<br />
kot močan simbol – v različnih kulturah <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine (Heath 1995, str. 1). Vedno pa je<br />
bil e<strong>na</strong> od <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>nih in v zgodovini razširjenih kemikalij, ki so jih ljudje uporabljali za<br />
spreminjanje razpoloženja O alkoholu, predvsem vinu, so pisali in ga opevali umetniki,<br />
filozofi iz antičnih kultur Egipčanov, Grkov in Rimljanov, večkrat je omenjeno tudi v Svetem<br />
pismu stare in nove zaveze. Alkohol je imel stoletja pomembno vlogo v religiji, medicini in<br />
kulturi. Zaradi njegove ambivalentne <strong>na</strong>rave so različne države oziroma njihovi vladarji<br />
njegovo upo<strong>rabo</strong> skozi zgodovino večkrat strogo regulirali (Heath 1995, str. 357)<br />
1. 2. 2 Alkohol v starem veku<br />
Proizvodnja vi<strong>na</strong> in piva se je začela v starem Egiptu oziroma Mezopotamiji okoli leta 6000<br />
pr. n. št., kjer so ga uživali kot hrano, poživilo, zdravilo in uporabljali za žrtvene verske<br />
obrede. Vino, kot prvo alkoholno pijačo, so proizvajali iz medu, dateljnov ali drevesnih<br />
sokov. V Mezopotamiji so predelali v pivo 40 odstotkov žitnega pridelka. Po odkritju vinske<br />
trte se je razmahnila proizvodnja vi<strong>na</strong> in vinogradništva, temu pa so sledile tudi prve omejitve<br />
in prepovedi <strong>na</strong> področju <strong>rabe</strong> alkoholnih pijač. Hamurabijev zakonik vsebuje kar nekaj<br />
zakonov, ki urejajo področje <strong>rabe</strong> alkoholnih pijač – od kaznovanja opitih oseb, prepovedi<br />
razgrajanja v pivnicah pa vse do prepovedi mešanja vi<strong>na</strong> z vodo. Že takrat se je govorilo o<br />
socialnih problemih, ki so bili posledica opijanja ter predpisih proti prekomernemu popivanju<br />
(Heath 1995, str. 357).<br />
6 Če lahko verjamemo legendam, je alkohol odkril in poimenoval arabski alkimist, ki je želel odkriti tak<br />
življenjski <strong>na</strong>poj, ki bo tistemu, ki ga bo popil, zagotovil večno mladost in veselje. Da bi prišel do takega odkritja<br />
se je umaknil v svojo delavnico. Ostanke sadja, ki mu ga je pri<strong>na</strong>šala že<strong>na</strong>, je metal v posodo v kotu svoje<br />
delavnice. Čez čas je opazil, da se od njih širi omamen vonj. Odpadke je zavrel in dobil tekočino prijetnega<br />
okusa. Ob zaužitju je dobil občutek, da mu je dala novih moči, zdelo se mu je, da se želje uresničujejo kar same<br />
od sebe, volja po življenju je rasla, počutil se je pomlajenega. Presenečen in vesel je vzkliknil Al-kohl, kar<br />
pomeni dobro, dragoceno. Svoje odkritje je nemudoma razodel drugim ljudem, prepričan, da je dal človeštvu<br />
srečo in bogastvo. Preteklo je več let, ko je nekega večera alkimist slonel <strong>na</strong> oknu svoje hiše. Ugotovil je, da se<br />
je zmotil in da je bil učinek čarobne tekočine varljiv in nevaren. Uničil je njega in milijone drugih ljudi. Hudo je<br />
trpel, ko je gledal neskončno število žrtev svojega odkritja, ki so jeznih pogledov in s škripajočimi zobmi<br />
iztegovale roke, da bi ga zagrabile. Strahotne kletve so mu polnile ušesa in alkimist se je obupan vrgel skozi<br />
okno (Može 2002, str. 11).<br />
14
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Vinogradništvo je bilo prav tako razširjeno v stari Grčiji (16.–12. stol. pr. n. št.), kjer je<br />
pridelovanje in izvažanje vi<strong>na</strong> predstavljalo eno izmed <strong>osnovni</strong>h vej grškega gospodarstva.<br />
Ob kolonizaciji ozemelj v Sredozemlju so Grki pre<strong>na</strong>šali kulturo pitja, <strong>na</strong>zdravljanja (<strong>na</strong><br />
mrtve, bogove in kralje) ter predelovanja vi<strong>na</strong> v vse dežele. V zgodnjem Rimu alkoholu niso<br />
bili <strong>na</strong>klonjeni, v času Julija Cezarja in širitvijo rimskega imperija pa se je močno razmahnilo<br />
vinogradništvo in orgiastič<strong>na</strong> praznovanja, ki so vodila v pretiravanje pri uživanju <strong>alkohola</strong>. Z<br />
različnimi vladarji je bil tudi položaj uživanja <strong>alkohola</strong> zelo različen. Eni so mu bili<br />
<strong>na</strong>klonjeni, drugi spet ne, s padcem rimskega cesarstva pa je vinogradništvo popolnoma<br />
usahnilo (Valee 1998).<br />
1. 2. 3 Alkohol v srednjem veku<br />
Vinogradništvo je ponovno oživila katoliška cerkev oz samostani, zaradi pomembne vloge<br />
vi<strong>na</strong> pri različnih verskih obredih. Vinogradništvo je predstavljalo bogastvo sončnega<br />
Sredozemlja in polagoma so ga začeli širiti po vsej srednjeveški Evropi, vse do severne<br />
klimatske meje, po 16. stoletju pa se je s kolonizacijo začelo širiti po celem svetu. Katoliška<br />
cerkev je prodirala prav tja, kjer so bili pogoji za uspevanje trte <strong>na</strong>jugodnejši (Semič 2001).<br />
Alkohol je imel velik pomen pri kolonizaciji 'nezahodnih ljudstev' in s širitvijo evropske<br />
kolonizacije se je širil tudi izvoz alkoholnih pijač (Jernigan 2000, str. 469). V srednjem veku<br />
so bili menihi tudi prvi strokovni pivovarji – pivo so izdelovali po receptih, ki so jih<br />
zapisovali v meniške knjige. Kasneje se je ta obrt preselila v mesta, kjer se je zaradi uvedbe<br />
parnega in hladilnega stroja močno razširila (Semič 2001).<br />
Z razvojem postopka destilacije <strong>alkohola</strong> in proizvodnje visoko koncentriranih alkoholnih<br />
pijač (žganih pijač), sta se <strong>na</strong>čin in obseg po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> bistveno spremenila. K<br />
priljubljenosti žganja in njegovi razširjenosti po vsem svetu so pripomogli zdravniki, saj so<br />
bili prepričani, da so močne alkoholne pijače uspešno sredstvo zoper kugo in da podaljšujejo<br />
življenjsko dobo. Pijančevanje je v Evropi od poznega srednjega veka dalje prodiralo v vse<br />
družbene sloje. Oblasti so skušale ta razmah zaustaviti z visokimi davki <strong>na</strong> alkohol, s<br />
policijskimi predpisi glede točenja pijač in s hudimi kaznimi za pijanost, vendar niso imele<br />
dosti uspeha (Božič in Weber 1977, str. 5654-5656).<br />
15
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
1. 2. 4 »Epidemija gi<strong>na</strong>« v Angliji in prohibicija v Ameriki<br />
Po letu 1720, ko se je v Angliji začelo obdobje izboljšanja ekonomskega in gospodarskega<br />
stanja in <strong>na</strong>raščajoče urbanizacije ter industrializacije, se je razmahnila proizvodnja in<br />
uživanje žganih pijač. Kljub temu, da so bile posledice prekomernega pitja <strong>alkohola</strong> ostra<br />
tarča takratnih javnih voditeljev, to ni povzročilo pozitivnih sprememb. V 18. stoletju je v<br />
Angliji zaradi odprave monopola <strong>na</strong>d proizvodnjo žganih pijač in zaradi nizke cene ter<br />
dostopnosti močnih žganih pijač, predvsem pretihotapljenega gi<strong>na</strong> iz Nizozemske in domače<br />
proizvodnje, izbruhnila 'epidemija gi<strong>na</strong>'. V urbanih angleških središčih – pa tudi drugod po<br />
Evropi – je veljalo pitje alkoholnih pijač za zaželeno in 'zdravo' <strong>na</strong>vado; spremembe, ki jih je<br />
povzročila industrijska revolucija, so <strong>vpliv</strong>ale tudi <strong>na</strong> delavce, ki so jim taverne postale mesto<br />
družabnih srečanj (Westermeyer 1998, str. 100).<br />
Reven nižji sloj prebivalstva je ceneno alkoholno omamo takoj privzel in to je pripeljalo do<br />
velikega porasta alkoholizma ter krimi<strong>na</strong>la, ki pa so ga deloma omejili leta 1751 z uvedbo<br />
visokih davkov <strong>na</strong> žgane pijače, zakonsko ureditvijo <strong>na</strong>či<strong>na</strong>, časa in pogojev prodaje <strong>alkohola</strong><br />
ter uvedbo licenčnega sistema obratovanja lokalov in prodajaln (Abel 2001, str. 131).<br />
Tudi v ZDA se je konec 17. stoletja razmahnila uporaba uvoženih žganih pijač, še posej gi<strong>na</strong>,<br />
viskija in ruma. Konec 18. stoletja je zaživela domača destilacija, predvsem bourbon-a (tj.<br />
ameriška varianta viskija), ki je takrat imel visoko de<strong>na</strong>rno vrednost in je postal med drugim<br />
tudi sredstvo menjave. Pred popolno prepovedjo <strong>alkohola</strong> so ugotovili, da je za državo<br />
donosno, če obdavčijo alkohol, izdajo licence za točenje in uvedejo kazni za prekrške v zvezi<br />
z alkoholom. Do popolne prepovedi je tako prišlo šele v času, ko se je Anglija, pod katero so<br />
ameriške kolonije takrat spadale, otepala posledic 'epidemije gi<strong>na</strong>'. Amerika je sprejela vrsto<br />
zakonov, ki so urejali področje alkoholnih pijač. Zelo zanimiv je kolonialni zakon oziroma<br />
pogodba, ki je prepovedal upo<strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med staroselci, saj le-ti niso poz<strong>na</strong>li močnih<br />
alkoholnih pijač, ki so jih s sabo prinesli belci in so bili posledično za njihove učinke zelo<br />
dojemljivi – žganje je bilo med ameriškimi Indijanci zelo zaželeno, zato so ga kolonizatorji<br />
radi uporabljali kot plačilno sredstvo. Leta 1901 je se<strong>na</strong>t ZDA sprejel resolucijo o alkoholni<br />
trgovini z Afriko, po kateri je bilo vsem prvobitnim prebivalcem zaradi preventivnih razlogov<br />
prepovedano prodajati alkohol (Fidler 2001, str. 842-849).<br />
16
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja se je <strong>na</strong> zahodu ZDA začelo večati zanimanje družbe in<br />
zdravnikov za probleme, ki jih je povzročilo prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Na<br />
pretirano <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> se je gledalo kot <strong>na</strong> moralno slabost oz. 'slabo <strong>na</strong>vado' ki jo mora<br />
družba kaznovati, hkrati pa se je začel razvijati koncept odvisnosti kot bolezni in prvič se je<br />
pojavil izraz 'alkoholizem'. Nasprotniki <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> so začeli uspešno izpostavljati škodljive<br />
učinke <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družbo, tako da je bil leta 1917 sprejet protialkoholni 18. amandma k<br />
ustavi, ki je uvedel popolno <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno prohibicijo <strong>alkohola</strong>, kar pa ni privedlo do razcveta<br />
moralnih vrednot oz. popolne abstinence med prebivalstvom, temveč obratno. Iz skladišč so<br />
začele izginjati zasežene zaloge <strong>alkohola</strong>, zdravniki so pričeli bogateti s pisanjem receptov za<br />
zdravila, ki so vsebovala alkohol, povpreč<strong>na</strong> starost pivcev se je nižala, razvil pa se je tudi<br />
organiziran krimi<strong>na</strong>l, ki je sčasoma prevzel <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d večino ilegalne proizvodnje <strong>alkohola</strong> v<br />
ZDA. Naštete posledice in pritiski industrije, poslovnežev, politikov ter padec borze in<br />
vsesploš<strong>na</strong> gospodarska kriza, so leta 1933 privedli do sprejetja 21. amandmaja, ki je 18.<br />
razveljavil; država si je zopet zagotovila pravico do pobiranja alkoholnih davkov ter ustvarila<br />
prepotreb<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta s ponovno oživljeno alkoholno industrijo (Heath 1995, str. 302).<br />
Protialkoholno gibanje se je iz ZDA hitro razširilo po celi Evropi, kjer se je začela živah<strong>na</strong><br />
agitacija proti alkoholni proizvodnji in trgovini. Pred prvo svetovno vojno je prišlo do<br />
velikega razcveta alkoholne industrije, ki mu je med obema voj<strong>na</strong>ma sledil padec<br />
proizvodnje. Sesule so se mnoge pivovarne in destilarne – nekatere zaradi pomanjkanja<br />
surovin, nekatere zaradi prohibicije, predvsem pa zaradi gospodarske krize v tridesetih letih.<br />
Po drugi svetovni vojni se je začela poraba <strong>alkohola</strong> spet večati hkrati pa so strokovnjaki<br />
pričeli govoriti o zasvojenosti od <strong>alkohola</strong>. Do prvih let 19. stoletja izraz zasvojenost ni<br />
obstajal, čeprav so že obstajali posamezni primeri pretirane <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in drugih drog.<br />
Tradicio<strong>na</strong>lno so za pretirano <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> uporabljali pojem 'slaba <strong>na</strong>vada' (ang. bad habit),<br />
zanjo pa <strong>na</strong>j bi bil odgovoren posamezniki sami. Z razmahom gibanj za zmernost in razvojem<br />
prohibicijske retorike, ki je zadevala upo<strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong>, pa so se že začeli uporabljati pojma<br />
kot sta 'bolezen duha' ali 'bolezen volje' (Levine 1979, str. 6), torej pojma, ki danes pomenita<br />
'izgubo <strong>na</strong>dzora'. S premikom iz obrav<strong>na</strong>vanja pretiranega uživanja <strong>alkohola</strong> kot vprašanja<br />
izbire zaradi lastnega užitka, se je med leti 1910 in 1920 začelo obrav<strong>na</strong>vanje problematične<br />
upo<strong>rabe</strong> drog, kot bolezni, ki je kompulzivne <strong>na</strong>rave. Čezmerno uživanje <strong>alkohola</strong> ni bilo več<br />
slaba <strong>na</strong>vada, temveč osrednje gibalo, ki je posamezniku onemogočalo 'normalno' upo<strong>rabo</strong><br />
<strong>alkohola</strong>, posameznikovo notranje občutenje, tj. hrepenenje po alkoholu, ki se mu ni mogoče<br />
17
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
upreti. Iz tega sledi, da individual<strong>na</strong> odgovornost za last<strong>na</strong> dejanja ni mož<strong>na</strong> ob nečem, kar je<br />
močnejše od posameznika, zato je morala biti substanca, ki onemogoča vzpostavitev lastne<br />
odgovornosti, oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> kot adiktiv<strong>na</strong>, kar je uživalca drog rešilo odgovornosti, posameznik<br />
pa je postal žrtev substance (Levine 1979, str. 15).<br />
Danes je alkohol v večini držav dovolje<strong>na</strong> in vsem dostop<strong>na</strong> droga. Je nepogrešljiv del<br />
družabnega življenja, tradicij in obredov. Tudi sama država ima ekonomske interese,<br />
povezane s proizvodnjo in potrošnjo alkoholnih pijač. Področje alkoholnih pijač je vse bolj<br />
strogo regulirano, global<strong>na</strong> javno-zdravstve<strong>na</strong> politika do <strong>alkohola</strong> je z <strong>na</strong>stankom različnih<br />
med<strong>na</strong>rodnih organizacij (predvsem SZO) postala vse izrazitejša in pomembnejša (Jernigan<br />
idr.. 2000, str. 491)<br />
Leta 1983 je SZO razglasila probleme povezane z upo<strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> za poglavitno svetovno<br />
javno-zdravstveno skrb in opredelila alkohol kot resen dejavnik tveganja za človekovo<br />
zdravje, blaginjo in življenje. V začetku devetdesetih je SZO začela z intenzivnim programom<br />
za zmanjševanje škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>. Od posameznih držav se pričakuje<br />
usklajeno izvajanje strategije varovanja zdravja, kot je zapisano v usmeritvenih dokumentih<br />
SZO (prav tam).<br />
1.3 Uporaba oz. raba in/ali zloraba drog<br />
V literaturi lahko pogosto opazimo nedosledno upo<strong>rabo</strong> pojmov uporaba oz. raba drog in/ali<br />
pojma zloraba drog, ki je pogosto sinonim za zasvojenost (Zinberg 1997, str. 39). Skoraj<br />
izključno je termin zloraba drog uporabljan v ameriški strokovni literaturi, kot da raba drog<br />
sploh ne obstaja (Hočevar 2005, str. 30). Problem je tudi v tem, da pojem zloraba ni <strong>na</strong>tančno<br />
definiran in da med raziskovalci ni konsenza o tem, koliko ponovitev upo<strong>rabe</strong> drog v<br />
določenem časovnem obdobju postane zloraba (Rosenbaum v Hočevar 2005, str. 31). Zinberg<br />
opozarja, da ima pojem zloraba izrazito negativno konotacijo, saj je zelo splošen in oz<strong>na</strong>čuje<br />
tisto, karkoli že oseba, ki izraz uporablja, misli, da je slabo.<br />
SZO je bila verjetno prva medicinska organizacija, ki je vzpostavila razliko med dobro in<br />
slabo upo<strong>rabo</strong> drog, in sicer je kot dobro oz<strong>na</strong>čila upo<strong>rabo</strong> drog v primeru zdravniško<br />
predpisane <strong>rabe</strong>, kot slabo upo<strong>rabo</strong> drog pa tisto, ki je ne predpiše zdravnik; zlo<strong>rabo</strong> drog pa<br />
18
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
so definirali kot čezmerno in trajno <strong>rabo</strong> snovi, ne da bi bila upraviče<strong>na</strong> (Hočevar 2005, str.<br />
31-32). Pojmi so se skozi čas še večkrat spremenili. Med drugim so <strong>na</strong> deseti reviziji<br />
Med<strong>na</strong>rodne klasifikacije bolezni zamenjali kategorijo 'zloraba' s 'škodljivo <strong>rabo</strong>', 'čezmerno<br />
<strong>rabo</strong>' pa s 'tvegano <strong>rabo</strong>'. Tvega<strong>na</strong> raba drog je definira<strong>na</strong> kot »/…/ občasno, po<strong>na</strong>vljajoče se<br />
ali nepretrgano poseganje po kakšni psihoaktivni snovi, ki jo spremlja tveganje okvare<br />
telesnega ali psihičnega stanja v prihodnosti, vendar do okvare še ni prišlo, medtem ko je<br />
škodljiva raba uživanje psihoaktivne snovi, ki že povzroča okvare zdravja, vendar pa uživalec<br />
še nima z<strong>na</strong>kov odvisnosti od psihoaktivne snovi.« (Ziherl 1992, str. 115). Kljub različnim<br />
definicijam in izraznih nejasnostim pa je pojem 'zloraba' ostal in se uporablja, čeprav ni<br />
<strong>na</strong>jbolj ustrezen, še posebej, če se ob njem ne uporablja še pojem 'raba'. Brez hkratne upo<strong>rabe</strong><br />
pojma raba implicitno <strong>na</strong>vaja <strong>na</strong> misel, da je vsaka raba ilegalnih substanc že zloraba, za to pa<br />
ni nikakršnega razloga, saj lahko tako legalne kot ilegalne substance uporabljamo ali<br />
zlorabljamo (Hočevar 2005, str. 35). Pojem raba drog bomo <strong>na</strong>dalje uporabljali za občasno<br />
poseganje po psihoaktivnih substancah, ki v prihodnosti sicer lahko povzroči okvare<br />
psihičnega, telesnega in socialnega stanja posameznika, ni pa to nujno. 7 S pojmom zloraba<br />
drog pa bomo oz<strong>na</strong>čevali upo<strong>rabo</strong> drog, ki že ima škodljive psihične, telesne in socialne<br />
posledice za posameznika in družbo ( Hočevar 2005, str. 35).<br />
Kadar govorimo o rabi drog pri otrocih in mladostnikih so mnenja glede tega, kdo je<br />
upravičen do omejevanja <strong>rabe</strong> drog pri otrocih in mladostnikih, prav tako delje<strong>na</strong>. Gilmore<br />
(1996) meni, da je to država, po Stokerjevem (1990) mnenju pa nima nihče pravice posegati v<br />
osebno svobodo – svoboda pri izbiri <strong>rabe</strong> drog je po njegovem mnenju pravica vsakega<br />
posameznika, ne glede <strong>na</strong> njegovo starost. Tej trditvi oporekamo oz. dodajamo, da si<br />
posameznik to pravico pridobiva v procesu »/.../ krepitve socialnega upanja in zaupanja vase<br />
in v pravičnost družbenih institucij, poguma, ki temelji <strong>na</strong> samo-spoštovanju in samozaupanju<br />
ter uzaveščenju družbenih in osebnih ovir /.../.« (Kroflič 2004, str. 84). Gre za<br />
proces opolnomočenja pri rabi oz. nerabi drog, v katerem posameznik pridobiva občutek, da<br />
je oseba, ki je sposob<strong>na</strong> odločati o svojem življenju, kjer je ključnega pome<strong>na</strong> opora tako<br />
družinskega kot institucio<strong>na</strong>lnega vzgojno-izobraževalnega okolja (Hočevar 2005, str. 176). S<br />
tem pojasnilom pa še zmeraj nismo odgovorili <strong>na</strong> vprašanje, ali imajo mladostniki pravico do<br />
<strong>rabe</strong> drog. Menimo, da je omejitev te pravice veza<strong>na</strong> <strong>na</strong> pravnoformalni status posameznika –<br />
tisti, ki še nima statusa odrasle osebe, torej otrok ali mladostnik, tudi nima pravice do <strong>rabe</strong><br />
7 Posledice so odvisne od tega, kako raba drog poteka pri konkretnem posamezniku (Hočevar 2005, str. 35)<br />
19
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
drog, ker je še v procesu vzgajanja, ki ga opredeljujemo kot proces razvoja posameznikove<br />
osebnosti, kot proces vključevanja posameznika v družbo, kot proces, v katerem se<br />
posameznik družbi prilagaja in kot proces, v katerem si družba zagotovi svoj obstoj in trajanje<br />
(Šebart 1990, str. 491).<br />
Kljub temu, da otroci in mladostniki (še) niso sposobni samostojno odločati, kaj je<br />
dolgoročno zanje <strong>na</strong>jbolje, se zgodi, da si vzamejo pravico <strong>rabe</strong> drog. V takem primeru A.<br />
Hočevar (2005) meni, da je smisel<strong>na</strong> zaščita v obliki ukrepov, ki ščitijo mlade, in sicer <strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>čin oviranja preskrbe z drogami, prodaje in same <strong>rabe</strong> drog. V takem primeru je torej<br />
smisel<strong>na</strong> kombi<strong>na</strong>cija zaščite z zmanjševanjem tveganj in škode, povezanih z <strong>rabo</strong> drog.<br />
1.4 Zasvojenost in odvisnost<br />
Poleg tega, da pojem zloraba drog pogosto e<strong>na</strong>čimo z zasvojenostjo, ga uporabljamo obenem<br />
tudi kot sinonim za pojem odvisnost. Z obema pojmoma avtorji <strong>na</strong>mreč oz<strong>na</strong>čujejo skrajno<br />
stopnjo v procesu upo<strong>rabe</strong> drog (prav tam, str 36). V strokovni literaturi obstaja ločevanje teh<br />
dveh pojmov po vsebini, definira<strong>na</strong> pa sta tudi v odvisnosti od stroke, ki ju obrav<strong>na</strong>va.<br />
Definicija pojma 'zasvojenost' vsebuje izvorno definicijo 'triade zasvojenosti', ki jo je leta<br />
1912 opisal Towns in zajema stopnjevano željo oz. hlepenje po učinkovini, povečevanje<br />
tolerance in odtegnitveni sindrom ob prenehanju upo<strong>rabe</strong> droge. Ti elementi so vidni v<br />
definiciji zasvojenosti in <strong>na</strong>vajenosti, ki jo je oblikovala SZO leta 1957. 'Zasvojenost' je<br />
oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> kot fizič<strong>na</strong> odvisnost in toleranca, '<strong>na</strong>vajenost' pa kot fizič<strong>na</strong> odvisnost brez<br />
tolerance. Leta 1965 je SZO izdelala koncept odvisnosti <strong>na</strong> podlagi svoje definicije zlo<strong>rabe</strong><br />
drog in opredelila 'odvisnost' kot »/…/ psihično in včasih tudi fizično stanje, ki je rezultat<br />
interakcije med živim organizmom in drogo; oz<strong>na</strong>čujejo ga vedenjski in drugi odzivi, ki<br />
vedno vključujejo prisilo, da bi jemali droge kontinuirano ali občasno, da bi izkusili njene<br />
fizične učinke in se včasih izognili nelagodju, ko telo ne dobi odmerka. Toleranca je lahko<br />
<strong>na</strong>vzoča, ali pa tudi ne.« (WHO Bulletin v Hočevar 2005, str. 38). V tej definiciji je pojem<br />
zasvojenost <strong>na</strong>domestil pojem odvisnost. Pojma zasvojenosti oz. odvisnosti v dokumentih<br />
SZO nista enoz<strong>na</strong>čno opredelje<strong>na</strong>. V prvih definicijah (1957 in 1964) je pojem 'odvisnost'<br />
uporabljen za oz<strong>na</strong>čitev fizične odvisnosti kot eden izmed elementov definicije zasvojenosti.<br />
V zadnjem obdobju pa je pojem 'zasvojenost' <strong>na</strong>domestil pojem 'sindrom odvisnosti od …'.<br />
20
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Vsem definicijam pa ostaja skupno to, da izhajajo iz omenjene 'triade zasvojenosti' in da<br />
vsebujejo različne protislovne trditve, ki ne vzdržijo kritične strokovne presoje (Hočevar<br />
2005, str. 39).<br />
1.5 Odnos odraslih in mladostnikov do <strong>alkohola</strong><br />
Ob razpravljanju o vlogi <strong>alkohola</strong> v mladostnikovem življenju se moramo <strong>na</strong>jprej sez<strong>na</strong>niti z<br />
družbo, v kateri mladostnik živi in odrašča. Alkohol <strong>na</strong>s v <strong>na</strong>ši kulturi spremlja <strong>na</strong> vsakem<br />
koraku, razlikujemo pa se v tem, kakšen odnos imamo do te opojne pijače. Starejši so vzor<br />
mladim, in mladi se učijo od starejših. Tudi kar se tiče uživanja alkoholnih pijač. Kakšen<br />
odnos bo mladostnik razvil do <strong>alkohola</strong> je v veliki meri pogojeno z vzorom, ki ga ima v krogu<br />
svojih <strong>na</strong>jbližjih. Otroci staršev, odvisnih od <strong>alkohola</strong> imajo 50 % več možnosti, da tudi sami<br />
postanejo alkoholiki. Če se hočemo čim bolj sez<strong>na</strong>niti z vlogo <strong>alkohola</strong> v mladostnikovem<br />
življenju, si moramo <strong>na</strong>jprej ogledati, kakšen je odnos ljudi do <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> splošno, in sicer s<br />
pomočjo Lundquistove sheme, ki jo sestavlja več krožnic različne debeline (Ziherl 1989, str.<br />
21).<br />
slika1: Prikaz odnosa ljudi do <strong>alkohola</strong><br />
21
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
V zu<strong>na</strong>nji krožnici <strong>na</strong>jmanjše debeline so abstinenti, ki jih je pri <strong>na</strong>s izjemno malo. Ti se<br />
<strong>alkohola</strong> povsem vzdržijo, bodisi zaradi verskega prepričanja, slabih izkušenj z alkoholom,<br />
bodisi zaradi tega, ker alkohol slabo pre<strong>na</strong>šajo. Med popolne abstinente uvrščamo tudi tiste, ki<br />
so bili odvisni od <strong>alkohola</strong>, ki so se zdravili zaradi odvisnosti in so se odločili, da <strong>alkohola</strong> ne<br />
bodo več pili (Ziherl 1995, str. 27 ).<br />
Opredeliti zmernega pivca oziroma zmerno, neškodljivo pitje je težko, kajti vsako pitje<br />
<strong>alkohola</strong> je povezano z neko mero tveganja. Zavedati se moramo, da je bil vsak da<strong>na</strong>šnji<br />
alkoholik nekoč zmerni pivec. Zapišemo lahko, da je zmerno pitje v bistvu obvladovano pitje.<br />
Zmeren pivec je sposoben sam določiti čas in kraj pitja, količino in vrsto pijače ter si izbrati<br />
družbo, v kateri bo pil. S svojim pitjem ne škoduje ne sebi in ne drugim in se hkrati drži<br />
priporočljivih količin zaužitega <strong>alkohola</strong> (Ziherl 1995, str. 28).<br />
Pretiran ali prekomeren pivec je tisti, ki občasno ali dlje časa v nekem obdobju pije <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin,<br />
ki že škoduje njegovemu zdravju ali njegovim bližnjim. Tako pitje oz<strong>na</strong>čuje SZO za škodljivo<br />
<strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong>. Prekomeren pivec sicer še ne kaže z<strong>na</strong>kov odvisnosti od <strong>alkohola</strong>, ima pa<br />
veliko možnosti, da v prihodnosti postane odvisen od <strong>alkohola</strong>. Odvisnost od <strong>alkohola</strong> je bila<br />
včasih in je še dandanes z<strong>na</strong><strong>na</strong> kot alkoholizem, čeprav so termin leta 1992 zaradi negativnega<br />
prizvoka zamenjali z novo oz<strong>na</strong>ko, prej omenjeno odvisnostjo od <strong>alkohola</strong>, ki jo mora od leta<br />
1996 uporabljati svetov<strong>na</strong> medici<strong>na</strong>. Pojem alkoholizem tako uporabljamo za oz<strong>na</strong>čevanje<br />
odklonskega pitja in z njim povezanega vedenja v neki družbi, odvisnost od <strong>alkohola</strong> pa<br />
oz<strong>na</strong>čuje duševne, vedenjske in socialne motnje posameznika, ki so posledica uživanja<br />
<strong>alkohola</strong> (Ziherl 1989). Odvisnost od <strong>alkohola</strong> je psihobiosocial<strong>na</strong> motnja, ki jo lahko<br />
prepoz<strong>na</strong>mo po njenih <strong>na</strong>jbolj izrazitih z<strong>na</strong>kih:<br />
• nepremagljiva želja oziroma hrepenenje po alkoholu;<br />
• oslabljen <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d količino zaužitega <strong>alkohola</strong>;<br />
• vztrajanje pri pitju, kljub škodljivim posledicam;<br />
• posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in obveznostim;<br />
• poveča<strong>na</strong> toleranca za alkohol;<br />
• teles<strong>na</strong> odvisnost od <strong>alkohola</strong> (Kolšek 2007).<br />
22
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Pri mladih se ne razvijejo vsi z<strong>na</strong>ki odvisnosti, saj njihovo pitje časovno ni dolgotrajno.<br />
Dejstvo pa je, da lahko že pretirano pitje ali pa občasno intenzivno popivanje povzročita pri<br />
nekom podobne posledice kot jih ima tisti, ki je od <strong>alkohola</strong> odvisen. Posledice pa opazimo <strong>na</strong><br />
vseh področjih življenja. Zaradi boljše predstave jih lahko razdelimo <strong>na</strong> telesne, duševne in<br />
družbene posledice (Ziherl 1995, str. 30).<br />
Zaradi zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pride <strong>na</strong>jpogosteje do <strong>na</strong>slednjih telesnih posledic: okvare jeter,<br />
trebušne sli<strong>na</strong>vke, želodca, srca, kože in seveda možganov. Organi se okvarijo predvsem<br />
zaradi medsebojnega strupenega delovanja <strong>alkohola</strong> in slabe telesne zmogljivosti, ki sta oba –<br />
poleg obeh je pogosto prisotno še kajenje – pokazatelja nezdravega življenjskega sloga (prav<br />
tam).<br />
Duševne posledice pretiranega pitja <strong>alkohola</strong> se lahko kažejo v spremenjeni osebnosti človeka<br />
in pa v psihiatričnih posledicah. Med osebnostne spremembe <strong>na</strong>jpogosteje uvrščamo pretirano<br />
razdražljivost, <strong>na</strong>padalnost, zmanjšano sposobnost koncentracije, izgubo poprejšnjih vrednot,<br />
nihanja v razpoloženju, čustvenem odzivanju, zanemarjanju svoje zu<strong>na</strong>njosti, osebnostnem<br />
propadu ter popolni izgubi samospoštovanja. Med psihičnimi posledicami pa so <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>ne<br />
alkoholni bledež, alkohol<strong>na</strong> halucinoza, samomorilnost in alkohol<strong>na</strong> demenca (prav tam).<br />
Ne<strong>na</strong>zadnje omenimo še družbene posledice, ki jih spet lahko delimo po področjih <strong>na</strong> tiste v<br />
družini, delovnem okolju, prometu in krimi<strong>na</strong>lu ter <strong>na</strong> širše družbene, kamor uvrščamo slabši<br />
življenjski standard, slabše zdravstveno stanje prebivalstva, slabša ustvarjalnost za <strong>na</strong>predek<br />
vse družbe (Ziherl 1995, str. 31).<br />
1.6 Vzroki za škodljivo pitje <strong>alkohola</strong><br />
Pri odvisnosti od <strong>alkohola</strong>, škodljivem pitju <strong>alkohola</strong> in <strong>na</strong>sploh uživanju alkoholnih pijač gre<br />
za preplet različnih vzrokov, ki so pri vsakem posamezniku različno izraženi – pri nekom<br />
prevladujejo dedni, pri drugem vedenjski ali razvojni dejavniki. Odvisnost od <strong>alkohola</strong> je pri<br />
nekaterih osnova vseh bolnikovih težav, včasih pa le posledica drugih psihičnih motenj. V<br />
osnovi pa gre za preplet treh dejavnikov:<br />
• <strong>alkohola</strong> kot substance,<br />
23
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
• človeka s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi z<strong>na</strong>čilnostmi,<br />
• socialnega okolja s svojimi specifičnimi vzorci glede upo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> ter njegovo<br />
dostopnostjo (Ramovš 2007, str.101-102).<br />
Alkohol kot substanco smo v diplomskem delu že opredelili, zato preidimo <strong>na</strong> drug vzročni<br />
dejavnik alkoholizma, to je človek s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi<br />
z<strong>na</strong>čilnostmi. Na človeka lahko gledamo kot biološko in psihološko bitje, pri čemer<br />
raziskovalci sklepajo, da je <strong>vpliv</strong> dednosti <strong>na</strong> razvoj odvisnosti od <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong>jvečji – preko<br />
50 % (Židanik 2007). Poleg genetskih so pomembni tudi ostali dejavniki, kot sta spol in<br />
starost. 8 V sklopu psihičnih dejavnikov je potrebno upoštevati človekovo osebnost. Nekateri<br />
posamezniki alkohol pogosto uporabljajo kot zdravilo proti žalosti in strahu, jezi, občutku<br />
sramu in razočaranju <strong>na</strong>d drugimi ljudmi in <strong>na</strong>d sabo. Drugi spet v alkoholu topijo svoj<br />
moralni jaz, svojo vest in so bolj prizanesljivi s sabo. Nekaterim <strong>na</strong>domešča izgubljeni<br />
občutek moči, saj jim pitje daje lažni občutek, da so z lastno aktivnostjo kos svojim čustvom<br />
in življenjskim okolišči<strong>na</strong>m (Ramovš 2007, str. 102).<br />
Tretji vzročni dejavnik za <strong>na</strong>stanek alkoholizma pa je socialno okolje s svojimi specifičnimi<br />
vzorci glede upo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> ter njegovo dostopnostjo. Obstajajo različ<strong>na</strong> social<strong>na</strong> okolja, ki<br />
se med sabo razlikujejo tudi po razširjenosti in <strong>na</strong>klonjenosti uživanju <strong>alkohola</strong>. 9<br />
Pomembno je vedeti, da so pri vsakem pojavu škodljive <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> prisotni dejavniki iz<br />
vseh treh vzročnih skupin, prevladuje pa <strong>na</strong>vadno eden ali več dejavnikov iz vzročnega sklopa<br />
okolja ali osebnosti.<br />
Ko govorimo o mladostnikih različni avtorji opredeljujejo različne vzroke uživanja alkoholnih<br />
pijač. Ziherl pravi, da je alkohol tiste vrste droga, ki lahko umetno ustvari občutek večjega<br />
samospoštovanja in samostojnosti. Tako si mladostnik, ki ni dovolj prepričan vase, občutek<br />
samostojnosti in boljšega samospoštovanja pričara z alkoholom (Ziherl 1995, str. 33).<br />
8 Ženske in starejši ljudje so občutljivejši <strong>na</strong> učinke <strong>alkohola</strong> in pri njih se odvisnost razvije prej, če upoštevamo<br />
celotno količino popitega <strong>alkohola</strong> (Židanik 2007).<br />
9 Tako v literaturi kot tudi širši miselnosti ljudi večkrat zasledimo, da sodimo glede <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v tako imenovane<br />
'mokre kulture', za katere so z<strong>na</strong>čilni običaji, ki spodbujajo pitje <strong>alkohola</strong>, z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> je visoka toleranca do negativnih<br />
posledic pitja <strong>alkohola</strong>, velika dostopnost <strong>alkohola</strong> in ne<strong>na</strong>zadnje pomanjkanje preventivnih ukrepov (Kolšek 2000).<br />
24
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Mladostnik teži tudi po lagodju, torej želi ugodje doseči po čim bolj lagodni poti. Z<br />
odraščanjem <strong>na</strong>j bi se <strong>na</strong>učil, da je včasih treba zadovoljitev potreb po ugodju odložiti, ali pa<br />
da je potrebno za doseganje ugodja vložiti določeno mero <strong>na</strong>pora. Z uživanjem <strong>alkohola</strong> in<br />
njegovim <strong>vpliv</strong>om <strong>na</strong> možgane, problemi izgubijo ostrino in težo, človeku pa daje občutek, da<br />
lahko breme problemov preloži vsaj za nekaj časa (Ziherl 1995, str. 34).<br />
Do uživanja <strong>alkohola</strong> lahko privede želja po pripadnosti vrstniški skupini. Z mladostnikovim<br />
odnosom do <strong>alkohola</strong> je poveza<strong>na</strong> tudi mladostnikova negotovost vase. Negotovost vase dela<br />
mladostnika potrtega, depresivnega, tako vse težje vzpostavlja stike z ljudmi in se vse bolj<br />
'drži sam zase'. Alkohol mu daje pogum in odločnost, ker otopi zavore v njem in tako postane<br />
mladostnik dovolj pogumen, da <strong>na</strong>veže stike z marsikom (prav tam, str. 35).<br />
Mladostniki imajo izrazito težnjo po posnemanju odraslih – tudi <strong>na</strong> področju pivskih <strong>na</strong>vadah.<br />
Ker živimo v družbi, ki je pitju <strong>na</strong>klonje<strong>na</strong> in v kateri se še sedaj <strong>na</strong>jdejo ljudje, ki e<strong>na</strong>čijo<br />
pitje <strong>alkohola</strong> z možatostjo, ni nič čudnega, da jih mladostniki posnemajo; v <strong>na</strong>ši družbi pa je<br />
sproščanje s pomočjo <strong>alkohola</strong> vse preveč pogosto, da bi ga mladostnik lahko prezrl (prav<br />
tam).<br />
M. Tomori (l998) ugotavlja, da so pri pitju <strong>alkohola</strong> še posebej ogroženi mladi, ki so<br />
nezadovoljni sami s seboj, nedružabni in nekomunikativni, brez lastnih stališč, meril in<br />
vrednot, ki so zdolgočaseni, prazni, brez interesov, neodločni in omahljivi in izhajajo iz<br />
družin ter okolja, kjer je alkohol sredstvo za <strong>na</strong>domeščanje drugačnih virov zadovoljstva.<br />
25
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
2 MLADOSTNIŠTVO OZ. ADOLESCENCA<br />
V <strong>na</strong>daljevanju se bomo posvetili mladostništvu oziroma adolescenci, kot obdobju, v katerem<br />
se otroci oziroma mladostniki pogosto prvič srečajo z <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong>. Pojasnili bomo<br />
z<strong>na</strong>čilnosti omenjenega obdobja, razvojne <strong>na</strong>loge, telesni razvoj, socialnoemocio<strong>na</strong>lni razvoj<br />
ter razvoj psiholoških potreb, ki so<strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> mladostnikovo (ne)<strong>rabo</strong> alkoholnih pijač.<br />
2.1 Z<strong>na</strong>čilnosti mladostništva oziroma adolescence<br />
Mladostništvo ali adolescenca je razvojno obdobje med posameznikovim otroštvom in<br />
odraslostjo (Zupančič in Justin 1991, str. 141). Kakor v vsakem življenjskem obdobju<br />
postavlja družba tudi v obdobju adolescence pred mladostnika določene zahteve in<br />
pričakovanja. Posameznik po zaslugi dednosti in okolja <strong>na</strong>preduje in prehaja iz enega<br />
življenjskega obdobja v drugo in eno od teh obdobij je tudi mladostništvo, ki pa se vedno bolj<br />
pomika v zgodnja leta in tudi vedno dlje traja. Po definiciji ameriške psihologinje E. Hurlock<br />
adolescenco razdelimo <strong>na</strong> tri obdobja oziroma <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednje stopnje:<br />
1. zgodnje: med 12. in 14. letom,<br />
2. srednje: med 14. in 17. letom<br />
3. pozno: med 17. in 21. letom (Hurlock v Zupančič in Justin 1991, str. 143).<br />
Upoštevati moramo, da je razmejitev le približ<strong>na</strong>, saj nekateri posamezniki doživljajo<br />
posamezne faze mladostništva prej, drugi kasneje.<br />
Mladostništvo je z raznih vidikov zelo z<strong>na</strong>čilno obdobje. Za obdobje otroštva je v <strong>na</strong>ši kulturi<br />
samoumevno, da otroci niso zmožni poskrbeti za lastno preživetje in so zato odvisni od<br />
drugih, so obenem zaščiteni in <strong>na</strong>vezani <strong>na</strong> svoje starše. Na drugi strani so odrasli ljudje, ki<br />
zmorejo poskrbeti za lasten obstoj, so eksistenčno neodvisni in se za svoje delovanje<br />
samostojno odločajo, obenem pa so odgovorni tudi za življenje drugih – lastnih otrok.<br />
Mladostništvo pa zaz<strong>na</strong>muje prehod med otroštvom in odraslostjo, kjer se po eni strani že<br />
pričnejo jasneje in bolj očitno črtati osebnostne poteze bodočega odraslega človeka, vse<br />
dimenzije odrasle osebnosti imajo v mladostništvu že svoje opazno, četudi še ne dokončno<br />
26
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
podobo. Po drugi strani pa je mladostnik občutljiv sprejemnik za dogajanje v družbi, katere<br />
norme, vrednote, <strong>na</strong>čela in vzgoj<strong>na</strong> sporočila odslikava neposredno in odkrito, brez vmesnih<br />
kontrolnih mehanizmov, ki bi zameglili bistven del stvarnega stanja (Žmuc Tomori 1995, str.<br />
8). V tem obdobju torej posameznik postopoma socialno in duševno dozoreva v odraslo<br />
osebo.<br />
Omenimo še izraz puberteta, ki je ne smemo zamenjati z izrazom adolescenca. Puberteto<br />
opredeljujemo kot proces pospešenega telesnega razvoja, ki poteka približno od desetega do<br />
tri<strong>na</strong>jstega leta pri dekletih in od dva<strong>na</strong>jstega do pet<strong>na</strong>jstega leta pri fantih, kar pomeni, da<br />
puberteta mladostnika doleti v zgodnjem obdobju mladostništva in se konča s t.i. biološko<br />
zrelostjo posameznika. Adolescenca pa traja še več let po doseženi biološki zrelosti, saj se<br />
izoblikova<strong>na</strong> odrasla osebnost, ki je sposob<strong>na</strong> popolnoma skrbeti zase in za svoje otroke ne<br />
konča z biološko zrelostjo (Horvat in Magaj<strong>na</strong> 1989, str. 233-234).<br />
Razvoj duševnosti in osebnosti bodočega odraslega človeka se v adolescenci strne <strong>na</strong> pet<br />
glavnih področij:<br />
1. iskanje lastne identitete,<br />
2. razvijanje svoje spolne vloge,<br />
3. urejanje odnosa do staršev in drugih odraslih,<br />
4. usmerjanje odnosov z vrstniki,<br />
5. oblikovanje odnosa do dela z razvijanjem ustvarjalnosti (Žmuc Tomori 1983, str. 109).<br />
Vse <strong>na</strong>štete <strong>na</strong>loge so za mladostnika zelo težke ter <strong>na</strong>porne in njihovo razreševanje v veliki<br />
meri odvisno od razreševanja <strong>na</strong>log v otroštvu. Mladostnik ima v okolju <strong>na</strong> voljo mnogo<br />
različnih zgledov, svaril, <strong>na</strong>svetov in obljub, sam pa se mora odločiti tako, da bo <strong>na</strong>jbolj<br />
ustrezalo njegovi <strong>na</strong>ravi, njegovim osebnostnim silnicam in da bo odločitev hkrati usklaje<strong>na</strong> z<br />
normami okolja v katerem živi. Močno se razmahne njegova sposobnost mišljenja. V tem<br />
obdobju že obvlada abstraktno mišljenje, poskuša prodreti v globino življenjskih in svetovno<br />
<strong>na</strong>zorskih vprašanj, obenem pa je zmožen skoraj v istem trenutku splošnih in površnih sodb,<br />
za katere se odloča po čustvenem <strong>na</strong>gibu in ne razmisleku (Žmuc Tomori 1983, str. 110).<br />
Hkrati se z<strong>na</strong> zatekati v intelektualiziranje, da bi se tako ubranil negotovosti pred resničnostjo,<br />
v katero se mora vključiti. Mladostnikovo čustvovanje je nepredvidljivo in polno <strong>na</strong>sprotij.<br />
Razpoloženje se mu hitro spreminja, svet pa doživlja intenzivno z vedno novimi odtenki. To<br />
27
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
mu omogoča večja sposobnost zaz<strong>na</strong>vanja in opazovanja, ki je otrok nima. Išče se in<br />
spoz<strong>na</strong>va in obenem preizkuša svoje okolje in trdnost ter omejitve, ki mu jih le-to postavlja.<br />
Mladostnik preizkuša svojo vzdržljivost in voljo ter opazuje odziv drugih, posebno tistih, ki<br />
so mu pomembni. Ocenjuje njihova čustva do sebe, poskuša si jih pridobiti, a obenem<br />
preizkuša njihovo potrpežljivost (prav tam).<br />
Dandanes je mladost obrav<strong>na</strong>va<strong>na</strong> kot osrednja in strateška faza v življenjskem poteku, s<br />
katero se povezujejo termini, kot so tveganje, individualizacija in negotovost (Ule in Kuhar,<br />
2002). Zmanjšuje se <strong>na</strong>povedljivost življenja, ki se kaže v tem, da posamezniki danes bolj kot<br />
kadar koli prej sami kreirajo svoje življenje in to po neustaljenih tirnicah, <strong>na</strong>mesto da bi<br />
sledili v<strong>na</strong>prej določenim determi<strong>na</strong>ntam življenjskih možnosti (Sande 2004, str. 11).<br />
2.1.1 Razvojne <strong>na</strong>loge v mladostništvu<br />
Vsako življenjsko obdobje prinese s sabo <strong>na</strong>loge in izzive, s katerimi se morajo posamezniki<br />
soočiti; mladostnike tako čakajo razvojne <strong>na</strong>loge, ki smo jih že omenili (glej str. 22), <strong>na</strong> tem<br />
mestu pa jih le ponovimo – razvijanje identitete, vzpostavljanje avtonomnosti, vzpostavljanje<br />
odnosa do spolne vloge in odločitev o poklicni usmeritvi, ki so pravzaprav življenjsko<br />
pomembne odločitve (Žmuc Tomori 1983).<br />
2.1.2 Telesni razvoj<br />
Kljub temu, da telesni razvoj ni dome<strong>na</strong> psihologov, je za razumevanje psiholoških<br />
z<strong>na</strong>čilnosti mladostnikov zelo pomemben. V telesu mladostnika se dogajajo hitre in burne<br />
spremembe 10 , ki <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> mladostnikovo psihično razpoloženje. Predvsem v zgodnjem<br />
mladostništvu usmerja mladostnik veliko pozornosti <strong>na</strong> svoje fizično dogajanje, kot so izgled,<br />
nerodnost, spolni občutki. So zelo občutljivi in kritični do svoje telesne podobe, merilo pa je<br />
po<strong>na</strong>vadi ideal<strong>na</strong> postava žensk in moških, ki <strong>na</strong>s gledajo z reklamnih plakatov ali kot jih<br />
prikazujejo mediji. Predvsem dekleta so zaskrblje<strong>na</strong> zaradi telesnih sprememb in zato kažejo<br />
nižje samospoštovanje in večjo razdražljivost. Čeprav fantje doživljajo podobno, tega ne<br />
10 Spremembe, ki jih doživlja mladostnik so: pospeše<strong>na</strong> rast, razvoj spolnih z<strong>na</strong>kov, povečano delovanje nekaterih<br />
hormonov, poraščenost, ne<strong>na</strong>vad<strong>na</strong> razmerja med različnimi deli telesa itd. (Horvat in Magaj<strong>na</strong> 1989, str. 39).<br />
28
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
pokažejo v toliki meri kot dekleta. Velike so tudi individualne razlike v hitrosti telesnega<br />
zorenja, kar prav tako prispeva svoj delež k psihičnemu razpoloženju mladostnikov. Ekstremi<br />
so <strong>na</strong>jbolj obremenjujoči; dekleta in fantje, ki se razvijajo hitreje ali počasneje, so velikokrat<br />
tarča posmeha in negativnih stereotipov vrstnikov in tako odrinjeni <strong>na</strong> rob (Horvat in Magaj<strong>na</strong><br />
1989, str. 38-40).<br />
2.1.3 Socialnoemocio<strong>na</strong>lni razvoj ter razvoj psiholoških potreb<br />
Zaradi velikih sprememb v hormo<strong>na</strong>lnih tokovih v telesu ter zaradi vse intenzivnejšega<br />
osamosvajanja posameznika se v tem obdobju izrazito poveča čustvenost. 11 V svojem<br />
čustvovanju hitro dosega skrajnosti in prehaja iz enega stanja v drugo (Zupančič in Justin<br />
1991, str. 145). Vodi jih osnov<strong>na</strong> potreba po čustveno toplem in razumevajočem sprejemu<br />
okolja, želijo si ljubezni, nežnosti in pozornosti. Posebno obrav<strong>na</strong>vo si zasluži čustvo, ki ga<br />
imenujemo anksioznost oziroma tesnoba, ki je neopredeljen strah ali nedoloče<strong>na</strong>, neprijet<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>petost nez<strong>na</strong>nega razloga, ki ga velikokrat spremljajo razni telesni z<strong>na</strong>ki, kot so tresenje,<br />
potenje, glavoboli, slabost ... Pojavi pa se <strong>na</strong>jverjetneje zaradi tega, ker v življenje<br />
mladostnika kar <strong>na</strong>enkrat vstopi veliko razlogov za zaskrbljenost, strah, dvom vase in svoje<br />
sposobnosti, spremenje<strong>na</strong> teles<strong>na</strong> podoba, pritiski šole, staršev in posledično anksioznost. V<br />
času adolescence se začne proces osamosvajanja, kjer se mladostnik vse bolj ločuje od staršev<br />
in se vse bolj vključuje v skupine vrstnikov (Zupančič in Sveti<strong>na</strong> 2004).<br />
Na področju psiholoških potreb pa se pojavi večja izraženost že obstoječih potreb in porajanje<br />
novih. Naaštejmo le nekaj <strong>na</strong>jpomembnejših potreb mladostnika:<br />
• potreba po pripadnosti in e<strong>na</strong>čenju z neko skupino, predvsem s skupino vrstnikov,<br />
• potreba po samostojnosti, doseganju lastnih ciljev brez pomoči drugih, biti nekaj<br />
posebnega, unikatnega,<br />
• potreba po sprejetosti in čustveni podpori,<br />
• potreba po potrjevanju lastnih vrednot, stališč, mnenj,<br />
• potreba po spolnosti (Horvat in Magaj<strong>na</strong> 1989, str. 236).<br />
11 Poveča<strong>na</strong> čustvenost pomeni večjo občutljivost, večjo pestrost in barvitost čustev, bolj izraženo čustveno labilnost,<br />
veliko <strong>na</strong>sprotujočih si čustev (Zupančič in Justin 1991, str. 145).<br />
29
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
2.2 Druži<strong>na</strong><br />
Otrokova prva slika sveta oz. social<strong>na</strong> konstrukcija realnosti je odvis<strong>na</strong> od različnih<br />
dejavnikov. Osnova za otrokovo interiorizacijo socialne slike o realnosti (sprejemanje z<strong>na</strong>nja,<br />
vrednot, motivov …) je proces otrokove identifikacije s pomembnimi Drugimi. Le-ti otroku<br />
razlagajo svet s simboli, obenem pa mu posredujejo čustveni odnos do sveta, pojasnjujejo mu<br />
njegove družbene vloge, motive rav<strong>na</strong>nja in mu <strong>na</strong>kazujejo perspektive in možnosti. Ob<br />
koncu primarne socializacije otrok te slike ne le inter<strong>na</strong>lizira, temveč tudi posploši. Prva slika<br />
sveta kot subjektivne realnosti torej ni rezultat samostojne kreativnosti izoliranega<br />
posameznika, temveč <strong>na</strong>staja tako, da posameznik postopoma prevzame svet, v katerem že<br />
živijo drugi ljudje. Otrok inter<strong>na</strong>lizira svet pomembnih Drugih ne kot enega izmed možnih<br />
svetov, temveč kot edino možnega in realno obstoječega. Zaradi tega in zaradi povezanosti<br />
tega sveta z otrokovimi neposrednimi doživetji in z njegovo razvijajočo se osebnostjo, je prva<br />
slika sveta izredno močno vtisnje<strong>na</strong> v zavest in tudi podzavest otroka in je zato v njegovi<br />
duševnosti izredno traj<strong>na</strong>. Šele ko doseže to stopnjo inter<strong>na</strong>lizacije in ko tudi sprejme social<strong>na</strong><br />
pravila skupine, postane posameznik član družbe in konča<strong>na</strong> je prva faza socializacije (Berger<br />
in Luckmann, 1988, str. 40-50 in 121-127).<br />
Prvi pomembni drugi oz. druži<strong>na</strong> je torej vezni člen med mladostnikom, družbo ter širšim<br />
okoljem in preko nje pre<strong>na</strong>ša družba <strong>na</strong> mladostnika norme, vedenjske vzorce in vrednostni<br />
sistem, veljaven za kulturo tistega časa. Druži<strong>na</strong> lahko rahlja ali krepi pritiske, izvirajoče iz<br />
družbe in tako tudi posredno <strong>vpliv</strong>a <strong>na</strong> razvoj mladostnikove osebnosti (Žmuc Tomori 1983,<br />
str. 111).<br />
V družini pride otrok velikokrat prvikrat v stik z drogami (alkohol, tobak ipd.) in <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin<br />
pridobi prve izkušnje o njih. M. Tomori (1997, str. 97) meni, da je uživanje ali neuživanje<br />
drog (tudi <strong>alkohola</strong>) odvisno od tega, kar se je dogajalo v družini, ko je kot otrok razvijal<br />
svojo vero vase, svoje zaupanje v druge ljudi, svoje komunikacijske sposobnosti, od tega kako<br />
z<strong>na</strong> obvladovati stres, kakšen odnos ima do svojega telesa in do zdravja oziroma do pravega<br />
<strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja. Vse to se je dogajalo v družini in če je bilo zastavljeno <strong>na</strong>robe in so obstajale<br />
pomembne vrzeli, je mladostnik gotovo bolj rizičen za zlo<strong>rabo</strong> drog.<br />
30
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Kožuh (1994, str. 20-21) meni, da so mladi v času adolescence izredno občutljivi in kritični<br />
do velikih in malih resnic v življenju, ki jim jih posredujejo starši in drugi odrasli. To kažejo<br />
<strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin, da so zelo pozorni do razlik med tem, kar jim odrasli govorijo, in tem, kar odrasli<br />
tudi v resnici počnejo. Mladi tako s postopnim prevzemanjem opravil iz sveta odraslih <strong>na</strong><br />
svoji koži preizkušajo, da je življenje pogosto drugačno od lepih besed. Za mladostnika je<br />
zato pomembno, kakšen odnos do <strong>alkohola</strong> imajo starši.<br />
Problem večkrat predstavljajo rav<strong>na</strong>nja staršev, ki, kar zadeva <strong>rabo</strong> drog, pogosto niso v<br />
skladu z deklariranimi prepovedmi, kar pomeni, da verbalno sporočilo, ki ga starši<br />
posredujejo otrokom, torej reči drogam ne, pogosto ni podprto z rav<strong>na</strong>nji staršev oz. z<br />
rav<strong>na</strong>nji drugih pomembnih oseb v otrokovem življenju. A. Hočevar (2005) ugotavlja, da<br />
politike preventive za starše, ki vztrajajo pri preventivni moči posredovanja verbalnih<br />
sporočil, sicer opozarjajo <strong>na</strong> pomen rav<strong>na</strong>nja staršev in postavljanja meja med dovoljenim in<br />
nedovoljenim vedenjem, a pri tem ne opozarjajo, da se morajo tudi starši sami podrejati<br />
dogovorjenim pravilom ter pri teh pravilih vztrajati in delovati v skladu z njimi. Sporočila<br />
staršev in prohibicijske politike do drog delujejo predvsem <strong>na</strong> ravni imagi<strong>na</strong>rne podobe, saj<br />
oblikujejo podobo, po kateri <strong>na</strong>j bi se rav<strong>na</strong>li otroci in mladostniki, ki pa se s to podobo<br />
oziroma imagi<strong>na</strong>rnim vzgojim sporočilom »Droge – ne, hvala« ne morejo identificirati, saj<br />
rav<strong>na</strong>nja staršev in družbe ter njihovo lastno izkustvo in z<strong>na</strong>nje o drogah tega sporočila ne<br />
podpirajo (Hočevar 2005, str. 333)<br />
Obstajata dve vrsti odnosa družine do <strong>alkohola</strong>, ki sta lahko zelo škodljivi za kasnejši odnos<br />
mladostnika do <strong>alkohola</strong>. Prvi skrajni odnos je odvisnost enega ali obeh staršev od <strong>alkohola</strong>,<br />
ki pripomore k negativnemu odnosu do <strong>alkohola</strong>. Kljub slabim izkušnjam z alkoholom, ki<br />
izvirajo iz mladostništva, se skoraj polovica takih ljudi tudi sama zapije, ker enostavno niso<br />
dovolj dobro opremljeni za pokončno življenje in obvladovanje vsakdanjih težav (Ziherl<br />
1995, str. 36). Drug škodljiv odnos družine do <strong>alkohola</strong> pa je popolno zavračanje vsakršnega<br />
pitja <strong>alkohola</strong>. Starši imajo za popolno zavračanje <strong>alkohola</strong> verjetno osebne in sprejemljive<br />
razloge, vendar s tem nehote dajejo svojemu odnosu do <strong>alkohola</strong> neko pomembnost, ki pri<br />
mladostniku zbudi radovednost in privede do poizkušanja <strong>alkohola</strong>. Raziskave so pokazale, da<br />
otroci iz družin, v katerih gojijo strogo treznost, veliko lažje in hitreje popustijo pritisku<br />
vrstnikov, ki jih silijo v popivanje (prav tam). Ustrez<strong>na</strong> druži<strong>na</strong> lahko <strong>na</strong>jbolj od vsega<br />
družbenega okolja zavaruje mladostnika pred odvisnostjo od <strong>alkohola</strong> (Ziherl 1989, str. 98).<br />
31
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
2.3 Vrstniki<br />
Iz poznega otroštva v zgodnje mladostništvo v posameznikovem odnosu s starši poraste<br />
konfliktnost. Porast konfliktnosti se povezuje tako z mladostnikovim pospešenim telesnim,<br />
kognitivnim, sociokognitivnim in psihosocialnim razvojem, zlasti s psihološkim<br />
osamosvajanjem in razvojem osebne identitete, kot tudi s spreminjanjem v psihosocialnem<br />
razvoju mladostnikovih staršev (Zupančič 2001, str. 144). Mladostnik se torej postopoma<br />
psihično, socialno in materialno ločuje od staršev in se vse bolj vključuje v skupine vrstnikov,<br />
ki mu svetujejo, ga spodbujajo, obveščajo, usmerjajo njegova zanimanja in <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong><br />
preoblikovanje vrednot, ki jih je vanj vsadila druži<strong>na</strong>. Bajzek (2003) ugotavlja, da je<br />
socializacija v vrstniški skupini komplementar<strong>na</strong> družinski socializaciji, vendar pa sistema<br />
vrednot obeh skupin pogosto nista e<strong>na</strong>ka. Osamosvajanje 12 od odraslih, ki jo do neke mere<br />
želijo razviti odraščajoči otroci, se odvija vzporedno z istovetenjem in e<strong>na</strong>čenjem z vrstniki,<br />
prijatelji oziroma sebi e<strong>na</strong>kimi (Bajzek 2003, str. 34).<br />
V odnosu z vrstniki se mladostnik uči neštetih socialnih spretnosti in oblikuje svoje vzorce<br />
vedenja. Uči se voditi in podrejati, sprejemati zmage in poraze, se povezovati in razlikovati.<br />
Mladostniške probleme <strong>na</strong>jlažje rešuje s posredno pomočjo vrstnikov, saj sta zadrega in sram<br />
pred njimi manjša, pogum pa večji. S pomočjo vrstnikov mladostnik spoz<strong>na</strong>va vrednote svoje<br />
generacije in si tako oblikuje svoj vrednostni sistem. Obenem pa je pomembno tudi socialno<br />
priz<strong>na</strong>nje, ki ga posameznik dobi od svojih vrstnikov. Le-to mu daje občutek varnosti in<br />
oporo, da zanesljiveje <strong>na</strong>dzoruje svoje vedenje (Pšunder 1994, str. 18).<br />
Vključitev med vrstnike pa vsakemu mladostniku ne predstavlja enostavnega procesa. Pri<br />
nekaterih se pojavlja negotovost vase, občutja lastne šibkosti in nerodnosti v družbi, strah, da<br />
bi ga odklonili ali se norčevali iz njega, težave pri izražanju z besedo ali nezadovoljstvo z<br />
lastno zu<strong>na</strong>njostjo, vse to mladostnike ovira, da bi s svojimi vrstniki lahko gradil zadovoljive<br />
in zanj vzpodbudne odnose (Milčinski 1983).<br />
12 Mladostnikovo psihološko osamosvajanje od staršev <strong>na</strong>j bi potekalo v štirih fazah, ki jih opredeljuje model<br />
procesa sekundarne individuacije (Josselyn v Marjanovič Umek 2001, str. 144). V prvi fazi prihaja do ostre<br />
diferenciacije mladostnika od staršev, <strong>na</strong>to mladostnik prakticira samostojnost, v tretji fazi se staršem ponovno<br />
približuje in v zadnji fazi se odnosi med mladostnikom in starši ustalijo – kakovostno se preoblikujejo tako, da si<br />
mladostnik pridobi razmeroma e<strong>na</strong>kopraven položaj glede <strong>na</strong> starša, od njiju je hkrati neodvisen in z njima<br />
zmerno čustveno povezan.<br />
32
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Vpliv vrstnikov <strong>na</strong> posameznika je <strong>na</strong>jmočnejši prav v obdobju mladostništva. Strokovnjaki<br />
poudarjajo, da je vrstniška skupi<strong>na</strong> v adolescenci <strong>na</strong>jpomembnejši vzvod pomoči in<br />
samopomoči v različnih psihičnih težavah in stiskah, obenem pa je tudi medij, za preverjanje<br />
stališč, rav<strong>na</strong>nj in mnenj, kar se med adolescenco oblikuje v poseben in trajen življenjski stil v<br />
odraslosti. Prav tako so odkrili, da je <strong>na</strong>jpomembnejša lastnost zdravih ljudi njihova<br />
sociabilnost, to je sposobnost in <strong>na</strong>gnjenje, da po svoji presoji tvorno sodelujejo v različnih<br />
življenjskih procesih, tako v manjših kot tudi večjih družbenih skupi<strong>na</strong>h (Glušič 1996, str.<br />
23). Ker je pripadnost in sprejetost med vrstnike za mladostnike zelo pomembno, se je<br />
mladostnik pripravljen odpovedati tudi lastni identiteti in sprejeti identiteto skupine vrstnikov.<br />
Mladostniku je <strong>na</strong>mreč veliko lažje pri osamosvajanju in pridobivanju zavesti o svoji<br />
samostojnosti, če ima v zaledju vrstnike. V skupini prevzema mišljenje, <strong>na</strong>čela, vrednote, kajti<br />
moč in skupinsko zavest si lahko pridobi le preko trdne povezanosti s skupino. Motiv za<br />
uživanje drog oziroma <strong>alkohola</strong> lahko izvira iz nekakšnega ne<strong>na</strong>pisanega običaja ali rituala<br />
(Kastelic in Mikulan 1999, str. 62-63). Omenili smo mladostnike, pri katerih je vključevanje v<br />
družbo težavno in prav pri njih lahko droga (alkohol) prevzame vlogo blažilca socialnih zavor<br />
(Milčinski in sod. 1983). Če poenostavimo, mladostniki (kot vsakdo) potrebujejo občutek<br />
pripadnosti in sprejetosti in so zanj pripravljen veliko storiti. Če jih družba vrstnikov sprejme<br />
le pod pogojem, da z njimi pijejo, bodo nekateri brez obotavljanja segli po alkoholu (Ziherl<br />
1989, str. 98).<br />
33
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
3 RABA ALKOHOLA MED ODRASLIMI IN MLADINO V<br />
SLOVENIJI IN V EVROPI<br />
3.1 Poraba <strong>alkohola</strong> med odraslimi<br />
Poraba <strong>alkohola</strong> je v Sloveniji razmeroma visoka, saj sodimo v sam evropski in svetovni vrh<br />
glede po<strong>rabe</strong> čistega <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> prebivalca kot tudi glede deleža oseb v splošni populaciji, ki<br />
se zdravijo zaradi sindroma odvisnosti od <strong>alkohola</strong>. V letu 2005 je z<strong>na</strong>šala povpreč<strong>na</strong> poraba<br />
čistega <strong>alkohola</strong> 8,8 litra <strong>na</strong> prebivalca (<strong>na</strong> prebivalca, starejšega od 15 let je številka večja –<br />
10,3 litra). Upoštevati moramo tudi to, da številke niso popolnoma realne, saj se poraba<br />
<strong>alkohola</strong> raču<strong>na</strong> glede <strong>na</strong> prodajne vrednosti posamezne alkoholne pijače in ne glede <strong>na</strong> to,<br />
koliko litrov alkoholnih pijač je pridelanih in konzumiranih <strong>na</strong> neregistriran <strong>na</strong>čin.<br />
Natančnejši obseg neregistrirane proizvodnje <strong>alkohola</strong> sicer ni z<strong>na</strong>n, vendar je ocenjen <strong>na</strong> 5<br />
do 7 litrov čistega <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> leto <strong>na</strong> prebivalca, starejšega od 15 let. Omenimo še, da<br />
približ<strong>na</strong> povpreč<strong>na</strong> poraba čistega <strong>alkohola</strong> v ostalih državah EU variira med 6 do 10 litri,<br />
zato ne preseneča, da je v Sloveniji več kot tretji<strong>na</strong> odraslih moških in približno 10 % odraslih<br />
žensk rizičnih pivcev ter približno 10 do 15 % odraslih odvisnih od <strong>alkohola</strong> (Alcohol related<br />
harm in Europe 2006).<br />
Raziskava ESPAD 13 iz leta 2003 kaže, da tudi med mladostniki poraba <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong>rašča, pa<br />
tudi nekatere druge raziskave prikazujejo (Health Behaviour in School-Aged Children –<br />
HBSC, 2006) zaskrbljujoče podatke. V letu 2005 je bila v obrav<strong>na</strong>vanih evropskih državah<br />
povpreč<strong>na</strong> starost ob prvem zaužitju <strong>alkohola</strong> pri fantih 12,8 let, pri dekletih pa 13,3 let.<br />
Številke so za mnoge strokovnjake odraz zaskrbljujočega stanja.<br />
13 ESPAD – The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs (Evropska raziskava o alkoholu<br />
in preostalih drogah) (http://www.espad.org/).<br />
34
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
3.2 Raba <strong>alkohola</strong> med mladimi – raziskava ESPAD<br />
Na <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih populacijskih vzorcih je bilo do zdaj opravljenih pet raziskav o uporabi in<br />
zlorabi drog med slovenskimi srednješolci. Prva taka raziskava je bila doktorska disertacija<br />
M. Žmuc Tomori, opravlje<strong>na</strong> leta 1983, v kateri je leta 1979 preučevala nekatere z<strong>na</strong>čilnosti<br />
populacije toksikomanov 14 v Sloveniji (Stergar 2005, str. 5). Druga raziskava v zvezi s to<br />
problematiko je bila opravlje<strong>na</strong> <strong>na</strong> reprezentativnem vzorcu slovenskih srednješolcev<br />
novembra 1990 (dijaki 1. in 3. letnika, n = 1310). V raziskavi so preučevali razširjenost pitja<br />
alkoholnih pijač in kajenja tobaka (t. i. dovoljene droge) med mladostniki in njihov odnos do<br />
upo<strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> teh dveh drog. V projektu ESPAD je Slovenija prvič sodelovala leta 1995.<br />
Raziskava je potekala <strong>na</strong> skupini dijakov/inj, ki je bila reprezentativ<strong>na</strong> za slovensko všolano<br />
mladino, rojeno leta 1979. Leta 1996 je potekala raziskava Dejavniki tveganja pri slovenskih<br />
srednješolcih <strong>na</strong> reprezentativnem vzorcu 4706 dijakov prvega do četrtega letnika (povpreč<strong>na</strong><br />
starost je bila 17 let in 3 mesece) s 94 slovenskih srednjih šol. Avtorice so preučile<br />
razširjenost različnih dejavnikov tveganja pri slovenskih srednješolcih in njihove medsebojne<br />
povezave. Prepoz<strong>na</strong>ti so poskušale <strong>na</strong>jbolj rizične skupine in ugotoviti, od kod izvira njihova<br />
<strong>na</strong>jresnejša ogroženost (druži<strong>na</strong>, neustrezni vedenjski in kognitivni slogi, nefunkcio<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
stališča, osebnostne lastnosti, ki povečujejo ranljivost posameznikov …), pa tudi varovalne<br />
dejavnike. Leta 1999 je Republika Slovenija drugič sodelovala pri raziskavi ESPAD, <strong>na</strong><br />
raziskovancih, ki so bili rojeni leta 1983. Zadnja raziskava ESPAD je bila opravlje<strong>na</strong> leta<br />
2003, pri kateri so si za glavne zastavili <strong>na</strong>slednje cilje:<br />
• zbrati podatke o uporabi alkoholnih pijač, tobaka in drugih drog med<br />
slovenskimi dijaki/dijakinjami, rojenimi leta 1987;<br />
• prispevati <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne podatke k evropski raziskavi;<br />
• preučiti gibanja pri uporabi alkoholnih pijač, tobaka in preostalih drog med<br />
dijaki, rojenimi v letih 1979, 1983 in 1987 v Sloveniji;<br />
• primerjati podatke u uporabi drog v Sloveniji z gibanji v Evropi in sosednjih<br />
državah (Stergar 2005, str. 8).<br />
14<br />
'Toksikoman' je torej oseba, ki je z dolgotrajnejšo in čezmerno upo<strong>rabo</strong> postala odvis<strong>na</strong> od mamila ali<br />
psihotropne snovi (vključno z dovoljenimi) in so se pri njej zaradi tega razvile zdravstvene okvare in socialne<br />
težave (http://www.uradzadroge.gov.si/droge2.php).<br />
35
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
V raziskavi, ki je potekala <strong>na</strong> osmih izbranih območjih v Republiki Sloveniji je sodelovalo<br />
1500 dijakov 1. letnika srednje šole (Stergar 2005, str. 11). Celot<strong>na</strong> študija ESPAD je<br />
potekala v 35 državah in v njej je sodelovalo več kot 100.000 dijakinj in dijakov.<br />
V <strong>na</strong>daljevanju bomo podrobneje predstavili ugotovitve stroke o stanju <strong>na</strong> področju upo<strong>rabe</strong><br />
alkoholnih pijač, ki veljajo za slovensko mladino in primerjali podatke z ostalimi evropskimi<br />
državami.<br />
Vprašanje o pogostosti pitja alkoholnih pijač v vsem življenju (do anketiranja) je dalo<br />
odgovor, da je kar 91,7 % (92,7 % fantov, 90,7 % deklet) anketiranih povedalo, da so že pili<br />
alkoholne pijače. Kot rednega uporabnika <strong>alkohola</strong> so v raziskavi oz<strong>na</strong>čili posameznika, ki je<br />
pil alkoholne pijače vsaj 40-krat in takih je e<strong>na</strong> četrti<strong>na</strong> vseh anketiranih, manj kot e<strong>na</strong><br />
deseti<strong>na</strong> (8,3 %) pa ni nikoli pila <strong>alkohola</strong>. Razlike med spoloma so bile statistično z<strong>na</strong>čilne,<br />
fantje so po podatkih pogosteje pili alkoholne pijače 20- do 39- krat in 40-krat ali pogosteje<br />
(Stergar 2005, str. 30).<br />
69,5 % (74,2 % fantov, 64,7 % deklet) anketiranih dijakov/dijakinj je <strong>na</strong>vedlo, da so bili v<br />
življenju že opiti in 30,5 %, da v življenju še niso bili opiti. Razlike med spoloma so<br />
statistično z<strong>na</strong>čilne – več deklet ni nikoli izkusilo opitosti ali pa so bile opite enkrat ali<br />
dvakrat, fantje pa so bili pogosteje opiti 6- ali večkrat v življenju. Največje odstotke rednega<br />
pitja <strong>na</strong>jdemo v državah, ki poročajo tudi o <strong>na</strong>jvečjih odstotkih pri vseživljenjski uporabi. Na<br />
Danskem, v Avstriji, <strong>na</strong> Češkem, otoku Man, <strong>na</strong> Nizozemskem in v Združenem kraljestvu se<br />
je odstotek dijakov/dijakinj, ki redno pijejo gibal med 43 do 50 %. O <strong>na</strong>jnižjih deležih<br />
dijakov/dijakinj, ki redno pijejo, poročajo v Turčiji (7 %), ki ji sledijo Grenlandija, Islandija,<br />
Norveška in Portugalska, kjer se odstotki deleži alkoholnih pijač gibljejo med 13 in 15 %.<br />
Raziskovalci so ugotovili, da v večini držav fantje bolj redno uživajo alkoholne pijače, kot<br />
dekleta, izpostavili so otok Man, Finsko in Norveško, kjer je konzumiranje alkoholnih pijač<br />
med spoloma približno e<strong>na</strong>ko. V nobeni državi pa niso ugotovili, da bi pilo alkoholne pijače<br />
več deklet kot fantov (Stergar 2005, str. 2).<br />
Pri vprašanju o pogostosti pitja alkoholnih pijač v zadnjih 12 mesecih je raziskava dala<br />
odgovore, da alkoholnih pijač ni pilo 16,9 % v raziskavo vključenih slovenskih dijakov<br />
oziroma dijakinj, medtem ko je 83,1 % anketirancev (84,8 % fantov in 81,5 % deklet)<br />
odgovorilo, da so v tem obdobju pili alkoholne pijače. Skoraj e<strong>na</strong> polovica (45,2 %)<br />
36
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
anketirancev je pila 5-krat ali manjkrat, 10,7 % pa 40-krat ali večkrat. Razlike med spoloma<br />
so bile statistično z<strong>na</strong>čilne, in sicer so dekleta odgovorila, da niso pila alkoholnih pijač ali pa<br />
so jih pila enkrat do dvakrat, 3- do 5-krat in 6- do 9-krat v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo.<br />
Več fantov je pilo alkoholne pijače 10- ali večkrat. V 12 mesecih pred raziskavo ni bilo opitih<br />
43,6 % anketiranih. Med tistimi, ki so bili opiti, jih je bilo 42,6 % opitih enkrat do dvakrat, 22<br />
% od vseh, ki so bili opiti pa se jih je opilo vsaj enkrat mesečno ali večkrat. Razlike so bile<br />
statistično pomembne, pri čemer so bila dekleta opita manjkrat. Delež slovenskih<br />
dijakov/dijakinj, ki so v zadnjih dva<strong>na</strong>jstih mesecih pili alkoholne pijače, je e<strong>na</strong>k povprečju<br />
vseh 35 držav ESPAD (83 %), medtem ko je delež tistih, ki so bili v zadnjih mesecih pijani,<br />
nekaj odstotkov <strong>na</strong>d povprečjem držav ESPAD – 56 % (povprečje ESPAD – 53 %).<br />
V zadnjih tridesetih dneh pred raziskavo, 40,1 % slovenskih anketirancev ni pilo alkoholnih<br />
pijač, 30,3 % jih je pila alkoholne pijače ob eni ali dveh priložnostih, 15,5 %3- do 5-krat, 7,6<br />
% 6- do 9-krat in 6,5 % 10-krat ali pogosteje, pri čemer so dekleta izrazila, da so pila manjkrat<br />
(nikoli ali 1- do 2-krat v zadnjem mesecu). Delež dijakov/dijakinj, ki v zadnjem mesecu niso<br />
bili opiti, je z<strong>na</strong>šal 66,6 %, nekaj več kot e<strong>na</strong> peti<strong>na</strong> (21,3 %) jih je bila opita enkrat ali<br />
dvakrat in le 1,4 % 10-krat ali pogosteje. Od tistih, ki so <strong>na</strong>vedli, da so bili v zadnjem mesecu<br />
opiti, jih je bilo skoraj dve tretjini opitih enkrat do dvakrat, le 1,4 % pa 20- ali večkrat.<br />
Dekleta so pogosteje odgovorila, da niso bila opita. 56,2 % anketiranih je <strong>na</strong>vedlo, da v<br />
zadnjih tridesetih dneh niso popili več kot 5 ali več alkoholnih pijač zapored in polovica teh,<br />
ki se opredelili za ta odgovor, jih je 49,4 % <strong>na</strong>vedlo, da so to storili enkrat do dvakrat. Razlike<br />
med spoloma so statistično pomembne, saj so dekleta pogosteje odgovorila, da niso nikoli pila<br />
5 ali več alkoholnih pijač zapored. Ugotovljeno je bilo, da je slovenskih dijakov/dijakinj, ki so<br />
alkoholne pijače uživali 10- krat ali pogosteje, 6,5 %. Najvišji odstotek – četrti<strong>na</strong> anketiranih<br />
<strong>na</strong> Nizozemskem in e<strong>na</strong> peti<strong>na</strong> v Avstriji, Belgiji, <strong>na</strong> Malti in v Združenem kraljestvu (17–21<br />
%) je odgovorilo, da so pili alkoholne pijače 10- krat ali pogosteje, torej v povprečju vsa tretji<br />
dan. Na Finskem, Grenlandiji, Islandiji, <strong>na</strong> Norveškem in Švedskem pa so poročali o 3 % ali<br />
celo manj dijakih, ki so tako pogosto uživali alkohol (Stergar 2005, str. 34-36).<br />
Za omenjeno problematiko je precej relevant<strong>na</strong> starost mladih od prvi uporabi <strong>alkohola</strong>. V<br />
raziskavi so želeli pridobiti odgovore, pri kateri starosti so anketirani popili prvi kozarec piva,<br />
vi<strong>na</strong> ali žganih pijač in pri kateri starosti so bili prvič opiti. Šest<strong>na</strong>jst odstotkov slovenskih<br />
dijakov/dijakinj je odgovorilo, da še niso pili piva. Med tistimi, ki pa so pivo že poskusili (84<br />
37
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
%), jih je 41 % to storilo pri e<strong>na</strong>jstih letih ali prej, 23,3 % jih je pivo poskusilo pri dva<strong>na</strong>jstih<br />
letih in le 0,5 % pri šest<strong>na</strong>jstih (Stergar 2005, str. 38).<br />
Najvišje številke o pogostosti pitja piva (anketirani, ki so pili pivo 3- krat ali pogosteje v<br />
zadnjih 30 dneh) so ugotovili <strong>na</strong> Danskem, v Bolgariji, <strong>na</strong> Nizozemskem in Poljskem. Deleži<br />
v <strong>na</strong>štetih državah variirajo med 40 in 44 %. Najmanjše deleže pa ugotavljajo <strong>na</strong> Norveškem<br />
(10 %) in v Turčiji (14 %). Pri pitju piva prevladujejo fantje, le <strong>na</strong> Grenlandiji in Islandiji je<br />
skoraj e<strong>na</strong>k delež deklet in fantov, ki pogosto pijejo pivo<br />
(Stergar 2005/a, str. 3).<br />
Podatki o pitju vi<strong>na</strong> so zelo podobni tistim za pivo. Delež anketiranih, ki so v zadnjem mesecu<br />
pred anketiranjem pili vino 3- ali večkrat je v Sloveniji 22,8 %. V ostalih državah se delež<br />
giblje okrog 20 %. Izstopa pa Malta, kjer kar tretji<strong>na</strong> (35 %) anketirancev 3- krat ali pogosteje<br />
pije vino. Ostale države z visoko prevalenco so še Avstrija, Češka, Grčija, Italija in Slovenija<br />
(med 21 in 23 %) (prav tam).<br />
Pri žganih pijačah, pa je situacija drugač<strong>na</strong>. Več kot četrti<strong>na</strong> (27,1 %) slovenskih anketirancev<br />
do šest<strong>na</strong>jstega leta ni pila žganih pijač. Tisti, ki pa so, pa jih je <strong>na</strong>jveč (27,5 %) pilo žgane<br />
pijače pri štiri<strong>na</strong>jstih. Od tistih, ki so <strong>na</strong>vedli pitje žganih pijač, jih je 13 % spilo prvo žganje<br />
pri starosti e<strong>na</strong>jst let ali prej, 15,4 % pri dva<strong>na</strong>jstih letih starosti, 24 % pri tri<strong>na</strong>jstih, 27,5 % pri<br />
štiri<strong>na</strong>jstih, 18,6 % pri pet<strong>na</strong>jstih in 1,5 % pri šest<strong>na</strong>jstih letih starost (Stergar 2005, str. 38).<br />
Če pogledamo pogostost pitja žganih pijač v zadnjem mesecu izstopa spet Malta (43 %),<br />
Ferski otoki, Grčija, Irska, otok Man in Združeno kraljevstvo (37 – 39 %). Od slovenskih<br />
dijakov jih je 3- krat ali večkrat pilo žganje 22,2 % (prav tam ).<br />
Razlike med spoloma so bile statistično z<strong>na</strong>čilne, saj je večji delež deklet odgovoril, da niso<br />
še nikoli pile piva, vi<strong>na</strong> ali žganih pijač. Skoraj e<strong>na</strong>ko število držav ugotavlja, da fantje in<br />
dekleta pijejo e<strong>na</strong>ko pogosto. V treh državah pa žgane pijače pogosteje pijejo dekleta kot<br />
fantje, in sicer <strong>na</strong> Irskem, otoku Manu in v Združenem kraljestvu (britanski otoki).<br />
Pri vprašanju o opitosti je 35,6 % slovenskih anketirancev odgovorilo, da še nikoli niso bili<br />
opiti. Tisti, ki pa so bili že kdaj opiti, pa jih je bilo 6,7 % prvič opitih pri starosti e<strong>na</strong>jst let ali<br />
prej, 9,4 % pri dva<strong>na</strong>jstih, 19,5 % pri tri<strong>na</strong>jstih letih starosti, več kot e<strong>na</strong> četrti<strong>na</strong> pri<br />
štiri<strong>na</strong>jstih, 27,5 % (<strong>na</strong>jveč) pri pet<strong>na</strong>jstih in 1,7 % pri šest<strong>na</strong>jstih letih. Razlike so bile spet<br />
38
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
statistično pomembne. Fantje so pogosteje odgovarjali, da so bili opiti v nižji starosti, dekleta<br />
pa so pogosteje odgovarjala, da še niso bila opita ali pa so opitost izkusila pri štiri<strong>na</strong>jstih ali<br />
pet<strong>na</strong>jstih letih starosti. V 30 od 35 držav je bila veči<strong>na</strong> anketiranih že opitih vsaj enkrat. Med<br />
državami, v katerih je <strong>na</strong>jvečji odstotek dijakov/dijakinj odgovoril, da so bili opiti 20. krat ali<br />
bolj pogosto, so Danska, Irska, otok Man, Združeno kraljestvo, Estonija in Finska (26 – 36<br />
%). Turčija ima <strong>na</strong>jmanjših delež dijakov/dijakinj, ki so bili 20- krat ali pogosteje (1 %), v<br />
Franciji, <strong>na</strong> Cipru, Grčiji in <strong>na</strong> Portugalskem pa je o opitosti poročalo približno 3 %<br />
anketiranih. Odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so bili opiti 3- krat ali bolj pogosto v<br />
zadnjem mesecu je manjši. Najvišji odstotek je spe <strong>na</strong> Danskem in Irskem (približno e<strong>na</strong><br />
četrti<strong>na</strong>). Najnižje odstotke pa so sporočili s Cipra, Francije, Grčije, Portugalske in Turčije (1<br />
– 4 %) (prav tam, str. 4).<br />
Anketirance so povprašali tudi, kje pijejo alkoholne pijače. 11 % slovenskih anketirancev je<br />
odgovorilo, da nikoli ne pijejo <strong>alkohola</strong>, četrti<strong>na</strong> (25,6 %) tistih, ki pijejo, jih je pilo v baru ali<br />
gostilni, 19,7 % <strong>na</strong> cesti, 17,3 % doma, 15 % v disku in 13,5 %, da so pili pri nekom drugem<br />
doma. 8, 3 % jih je <strong>na</strong>vedlo druge kraje pitja alkoholnih pijač. Pri vprašanju o pijanosti so<br />
dekleta pogosteje odgovorila, da nikoli ne pijejo <strong>alkohola</strong> in niso bile nikoli pijane, opite pa<br />
postanejo po manjši količini <strong>alkohola</strong>. Fantje pa so pogosteje izjavili, da postanejo pijani,<br />
potem ko spijejo 7 pijač ali več ( Stergar 2005, str. 40).<br />
Pri vprašanju o popivanju 15 podatki po državah močno variirajo. Največji delež<br />
dijakov/dijakinj, ki popivajo je bil <strong>na</strong> Danskem, Irskem, otoku Man, Malti, Nizozemskem,<br />
Norveškem, Poljskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu (24 – 32 %). Tako ob<strong>na</strong>šanje se<br />
torej koncentrira v severnih in zahodnih državah (z izjemo Malte). Na Cipru, v Franciji,<br />
Grčiji, Madžarskem, Islandiji, Romuniji in Turčiji pa so ugotovili <strong>na</strong>jnižje deleže popivanja (5<br />
– 11 %) (Stergar 2005/a, str. 4).<br />
Raziskovalce je zanimalo, kaj mladi pričakujejo oziroma kaj menijo, kakšne stvari (pozitivne<br />
in negativne) bi se jim lahko zgodile ob pitju <strong>alkohola</strong>. Več kot polovica slovenskih<br />
dijakov/dijakinj pričakuje, da bo pitje <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> njih učinkovalo 'pozitivno': 63 %<br />
anketiranih je povedalo, da bi se zelo zabavali, drugi pričakujejo prijateljsko razpoloženje in<br />
družabnost, sproščenost … Med možnimi negativnimi posledicami pa izstopajo postavke<br />
15 Popivanje ali 'binge drinking' pomeni pogostost pitja 5 alkoholnih pijač zapored in predstavlja alter<strong>na</strong>tivno<br />
mero težke <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>.<br />
39
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
'škoda za zdravje' in 'imel/a bi mačka' ter slabost. Da bi imeli težave s policijo pa se zdi zelo<br />
verjetno tudi petini anketiranih (Stergar 2005, str. 41-42).<br />
Posledica pitja alkoholnih pijač so določene težave, in sicer se je delež težav, ki jih<br />
ugotavljajo slovenski dijaki, gibal od 14,9 % do 0,9 %. Anketirani so razkrili, da so imeli<br />
težave s poslabšanim učnim uspehom, poškodovanjem predmetov in oblačil (14,9 %), izgubo<br />
de<strong>na</strong>rja ali dragocenih predmetov, nezgodo ali poškodbo, oskrbo v bolnišnici ali <strong>na</strong> oddelku<br />
za nujno zdravstveno pomoč (0,9 %). Anketirani dijaki/dijakinj so <strong>na</strong>vedli tudi težave v<br />
odnosih z drugimi ljudmi (starši, prijatelji, učitelji) in sicer se je odstotek gibal od 12,8 %<br />
(prepiri) in 1,6 % (težave v odnosih z učitelji) (prav tam).<br />
Nezaželen spolni odnos in nezaščiten spolni odnos kot posledico pitja alkoholnih pijač je<br />
<strong>na</strong>vedlo 3,8 % oziroma 2,6 % slovenskih anketirancev. Kot posledico uživanja alkoholnih<br />
pijač so bili <strong>na</strong>vedeni še prerivanje in pretepanje (7,1 %) ter težave s policijo (3,5 %). Kar 88<br />
% mladih meni, da je uživanje <strong>alkohola</strong> precej povezano s prometnimi nezgodami,<br />
zdravstvenimi (72 %) in družinskimi težavami (72,2 %). Približno dve tretjini v raziskavo<br />
vključenih slovenskih dijakov/dijakinj pa sta menili, da so <strong>na</strong>sil<strong>na</strong> krimi<strong>na</strong>l<strong>na</strong> dejanja,<br />
fi<strong>na</strong>nčne težave, težave v odnosih in druge nezgode zelo oziroma kar precej povezane s<br />
čezmernim pitjem alkoholnih pijač (Stergar 2005, str. 42-43).<br />
Pri vprašanju o dostopnosti alkoholnih pijač je več kot 90 % anketiranih iz Slovenije<br />
odgovorilo, da bi zelo ali precej lahko prišli do vseh vrst alkoholnih pijač. Več kot polovica<br />
(57,8 %) jih je tudi odgovorila, da veči<strong>na</strong> ali vsi njihovi prijatelji uživajo alkoholne pijače,<br />
21,6 % pa je odgovorilo, da se veči<strong>na</strong> ali vsi prijatelji vsaj enkrat tedensko <strong>na</strong>pijejo. Približno<br />
dve tretjini (63,1 %) v raziskavo vključenih dijakov/dijakinj sta odgovorili, da njihovi starejši<br />
sorojenci pijejo alkoholne pijače, in 29,3 % jih je odgovorilo, da so bili starejši sorojenci<br />
pijani (Stergar 2005, str. 45).<br />
Omenili smo že, da <strong>na</strong>ši anketirani dijaki nekoliko presegajo povprečje v raziskavo zajetih<br />
držav pri vprašanju o tem, ali so bili v zadnjih 12 mesecih pijani. Vzorec pitja alkoholnih<br />
pijač kaže, da je pogosto pitje bolj razširjeno med dijaki in dijakinjami iz zahodnih delov<br />
Evrope (Britansko otočje, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Češka in Malta). Iz severnih delov<br />
Evrope je le malo dijakov, ki tako pogosto pijejo. Pivo, kot <strong>na</strong>jpogostejša pijača, prevladuje v<br />
Bolgariji, <strong>na</strong> Danskem, Nizozemskem in Poljskem, medtem ko je pitje vi<strong>na</strong> pogostejše v<br />
40
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Avstriji, <strong>na</strong> Češkem, v Grčiji, Italiji, <strong>na</strong> Malti in v Sloveniji. Visok odstotek uživanja žganih<br />
pijač pa se pojavlja <strong>na</strong> Ferskih otokih, otoku Man, Malti in Združenem kraljestvu. Prav tako je<br />
v državah zahodnega dela Evrope <strong>na</strong>jvečja razširjenost opijanja (Danska, Irska, otok Man,<br />
Združeno kraljestvo). V sredozemskih državah, kot so Ciper, Francija, Grčija, Portugalska,<br />
Romunija in Turčija, poročajo o manj pogostem, celo redkem, opijanju dijakov/dijakinj<br />
(Stergar 2005a, str. 5).<br />
E. Stergar (2005a) ugotavlja, da primerjava slovenskih podatkov za leta 1995, 1999 in 2003<br />
kaže statistično z<strong>na</strong>čilne razlike v pogostosti pitja alkoholnih pijač v celem življenju. Odstotek<br />
slovenskih anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač, se je<br />
zmanjšal s 13,1 % leta 1995 <strong>na</strong> 8,7 % leta 1999. Leta 2003 je bilo med anketiranimi 8,3 %<br />
tistih, ki so odgovorili, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač. V letih 1995, 1999 in 2003 se je<br />
izrazito povečal odstotek anketiranih, ki pijejo redno, saj je leta 1995 redno pilo 14,1 %, leta<br />
1999 23,1 %, leta 2003 pa 25,2 %. Primerjava podatkov med omenjenimi leti pa kaže tudi<br />
statistično z<strong>na</strong>čilne razlike v pogostosti pijanosti v vsem življenju. Odstotek anketirancev, ki<br />
so odgovorili, da še nikoli niso bili pijani, se je zmanjšal s 45,6 % leta 1995 <strong>na</strong> 33,3 % leta<br />
1999. Leta 2003 pa je bilo anketiranih, ki so odgovorili, da v življenju še niso bili pijani, 30,5<br />
%. Tako se je v omenjenih letih odstotek tistih, ki se redno opijajo, povečal s 3,5 <strong>na</strong> 9 %<br />
(Poročilo s področja... 2007).<br />
Po rezultatih raziskave ESPAD iz leta 2003 (raziskava je bile opravlje<strong>na</strong> med 15 in 16 letniki<br />
v 35 evropskih državah) se mladi v Sloveniji po stopnji pitja <strong>alkohola</strong> uvrščajo v evropsko<br />
povprečje, nekoliko <strong>na</strong>d povprečjem so le pri pitju vi<strong>na</strong>, podobno kot ostale z<strong>na</strong>čilno<br />
vinorodne dežele (Češka, Grčija, Italija in Malta).<br />
V raziskavi so mladostnike spraševali po razlogih, zakaj so prvič uporabili neko drogo.<br />
Najpogosteje <strong>na</strong>veden razlog je bila radovednost, kar je <strong>na</strong>vedlo 71,5 % anketiranih<br />
slovenskih dijkov/dijakinj, ki so že jemali prepovedane droge. Naslednji razlog je bila želja po<br />
tem, da bi bil/-a zadet/-a (peti<strong>na</strong> anketiranih slovenskih dijakov/dijakinj), sledi pa želja po<br />
tem, da bi pozabili svoje težave (7 %).<br />
Izsledki raziskav kažejo, da so razlogi, zaradi katerih mladi posegajo po alkoholnih pijačah,<br />
mnogoteri: uživanje alkoholnih pijač kot <strong>na</strong>čin zabave in sprostitve, večja komunikativnost,<br />
lažje <strong>na</strong>vezovanje stikov, večja samozavest oziroma boljša samopodoba in podobno.<br />
41
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Izpostaviti bi veljalo, da mladi pogosto <strong>na</strong>vajajo, da ob pitju alkoholnih pijač pozabijo <strong>na</strong><br />
probleme in težave. Mladi se sicer zavedajo tudi škodljivih posledic pitja alkoholnih pijač<br />
(prometne nesreče, prepiri, <strong>na</strong>silno vedenje, zdravstveni problemi), vendar je obenem moč<br />
opaziti, da so v porastu tvegane oblike upo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, kot je denimo t. im. 'binge drinking'<br />
oziroma <strong>na</strong>črtno opijanjanje v čim krajšem času ali večdnevno popivanje.<br />
Ugotavljamo tudi, da je starost<strong>na</strong> meja, ko mladi prvič poskusijo alkohol, e<strong>na</strong>jst let ali pa že<br />
prej (Stergar 2005), kar pomeni, da se to zgodi v času osnovne šole, zato je pomembno da<br />
izvajajo šole različne preventivne projekte, ki bi preprečevali <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> ali vsaj<br />
zmanjševali škodljive posledice <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>.<br />
4. 2 Raziskava 'Mladi in alkohol v Sloveniji'<br />
Med septembrom in decembrom 2007 je v okviru projekta »Zloraba <strong>alkohola</strong> med slovensko<br />
mladino« pri Z<strong>na</strong>nstveno-raziskovalnem središču Univerze <strong>na</strong> Primorskem potekala izvedba<br />
javnomnenjske raziskave <strong>na</strong> reprezentativnem vzorcu <strong>osnovni</strong>h in srednjih šol, ki ga je<br />
pripravil Statistični urad Republike Slovenije. V <strong>osnovni</strong>h šolah je bil anketiran 1 oddelek<br />
osmih razredov, v srednjih pa 1 oddelek tretjih letnikov. Skupno je bilo anketiranih 710<br />
osnovnošolcev in osnovnošolk ter 634 srednješolcev in srednješolk, torej 1353 mladih.<br />
Proučeva<strong>na</strong> populacija, so bili učenci in učenke osmih razredov <strong>osnovni</strong>h šol ter dijaki in<br />
dijakinje tretjih letnikov srednjih šol. Na ta <strong>na</strong>čin so lahko primerjali razlike med dvema<br />
starostnima razredoma oziroma frekvenco pitja in stališča do alkoholnih pijač med mladimi,<br />
ki se šele pričenjajo spogledovati z alkoholom (Zalta 2008, str. 13-14). Nas bodo v<br />
<strong>na</strong>daljevanju zanimali rezultati in mnenja slovenskih osnovnošolcev.<br />
V prvem sklopu vprašanj je raziskovalce zanimalo predvsem kdaj so mladi prvič poskusili<br />
alkoholne pijače in katere pijače so to bile. Že raziskava ESPAD <strong>na</strong>m je pokazala, da mladi<br />
prvič poskusijo alkoholne pijače v starosti 11 let ali pa že prej. Nekatere raziskave zato<br />
<strong>na</strong>kazujejo tudi povezavo med zgodnjim pitjem alkoholnih pijač in kasnejšo alkoholno<br />
odvisnostjo oziroma s poškodbami, ki jih lahko pripišemo alkoholu.<br />
O skokovitem porastu pitja alkoholnih pijač skozi različ<strong>na</strong> starost<strong>na</strong> obdobja (<strong>na</strong>jstniška leta)<br />
pa pričajo podatki raziskave HBSC, v kateri so po pitju <strong>alkohola</strong> primerjali slovenske 11, 13<br />
in 15-letnike. Med 11 letniki je tako manj od 3 % takih, ki pijejo alkohol vsaj enkrat tedensko,<br />
42
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
med 13-letniki jih je nekoliko manj kot deseti<strong>na</strong>, med 15-letniki pa jih je že nekoliko več od<br />
28 % (Jeriček idr., 2007).<br />
Za mlade je bila <strong>na</strong>jpogosteje prva alkohol<strong>na</strong> pijača, ki so jo kadarkoli poskusili pivo. Tako je<br />
<strong>na</strong>mreč odgovorila dobra polovica anketiranih osnovnošolcev (53,8 %). Pri odprtem<br />
vprašanju o priložnosti ob kateri priložnosti so prvič poskusili alkoholno pijačo, so<br />
osnovnošolci <strong>na</strong>vajali, da je bilo to <strong>na</strong>jpogosteje doma (praznovanja v krogu družine, v<br />
prisotnosti staršev, <strong>na</strong> morju, <strong>na</strong> veselici). Slovenski osnovnošolci so <strong>na</strong>jpogosteje (48,7 %)<br />
odgovorili, da jim je ob prvem zaužitju <strong>alkohola</strong>, le–tega ponudila neka oseba, <strong>na</strong>jpogosteje je<br />
osnovnošolcem oz. osnovnošolkam alkohol ponudil oče, sledijo starši, prijatelji/ce in mama<br />
(Zalta 2008, str. 22).<br />
Na vprašanje, kdaj so prvič poskusili alkoholne pijače so slovenski učenci in učenkami dejali,<br />
da so pivo prvič poskusili, ko so bili stari 9 ali manj (22,3 %). Med temi je precejšen delež<br />
takih, ki so alkohol dejansko zgolj 'poskusili', niso ga pa pili, saj so bile <strong>na</strong>vedene tudi<br />
predšolske starosti. Najpogosteje so ga poskusili v starosti 10 oz.11 let (28,4 %), sledi pa 12<br />
oz. 13 let (17,7 %). Podobno kakor za pivo, tudi za vino velja, da so ga tisti osnovnošolci, ki<br />
so ga že poskusili, poskusili v starosti 10-11 let, oziroma prej, žgane pijače pa mladi v<br />
povprečju poskusijo redkeje in kasneje kot vino in pivo, <strong>na</strong>jveč osnovnošolcev pri starosti 12-<br />
13 let (13,5 %), precej pa jih ni odgovorilo <strong>na</strong> vprašanje (prav tam, str. 23-24).<br />
Raziskovalci <strong>na</strong> podlagi pridobljenih podatkov sklepajo, da mladi alkohol poskusijo zelo<br />
zgodaj, saj so se pojavljali celo odgovori, da mladi alkohol poizkušajo v predšolski dobi, ker<br />
jim ga ponudijo starši. To zagotovo priča o široki sprejetosti <strong>alkohola</strong> v slovenski družbi, ki<br />
po nekaterih razvrstitvah sodi med t.i. 'mokre družbe'. Prve vtise o alkoholu dobivajo otroci<br />
preko opazovanja staršev in drugih odraslih s katerimi prihajajo v stik, že v obdobju primarne<br />
socializacije (Plant in Plant 2001 v Zalta 2008, str. 25), torej bi se bilo pri <strong>na</strong>črtovanju<br />
sprememb povezanih s pitjem <strong>alkohola</strong> pomembno usmeriti <strong>na</strong> spremembe tovrstnih vzorcev.<br />
Mladi v Sloveniji tako <strong>na</strong>jpogosteje prvo alkoholno pijačo popijejo doma, ob različnih<br />
praznovanjih pogosto jo starši mladostniku/ci tudi ponudijo. Prva pijača s katero se mladi v<br />
Sloveniji <strong>na</strong>jpogosteje soočajo je pivo, podobno kakor številni evropski sovrstniki, zaradi<br />
precejšnje razširjenosti in pa dostopnosti le-tega, v približno e<strong>na</strong>ki starosti prvič okusijo tudi<br />
vino, <strong>na</strong>zadnje pa okušajo žgane pijače (Zalta 2008, str. 25).<br />
43
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Zapisali smo, da je 64,2 % anketiranih osnovnošolcev odgovorilo, da še niso bili pijani, 16,5 %<br />
pa jih nikoli ni poskusilo nobene alkoholne pijače, <strong>na</strong>jveč osnovnošolcev – od teh, ki so že bili<br />
pijani, pa je odgovorilo, da so bili pijani 1-2 krat (13,7 %), v primerjavi z dekleti pa je večji tudi<br />
odstotek fantov, ki so že bili pijani (prav tam, str. 33). V <strong>osnovni</strong>h šolah z višanjem učnega<br />
uspehom upada pogostost opijanja – povedano drugače, tisti z višjim uspehom pogosto pijejo<br />
pogosteje v primerjavi s tistimi z boljšim uspehom. Slovenske učence in učenke so tudi vprašali,<br />
koliko so bili stari, ko so bili prvič pijani. Veči<strong>na</strong> osnovnošolcev še ni bila pijanih (80,5 %<br />
vključno s tistimi, ki še nikoli niso pili <strong>alkohola</strong>), med osnovnošolci, ki pa so pijanost že občutili,<br />
pa jih je <strong>na</strong>jvečji delež (10,7 %) v starosti med 12 in 13 let, pri čemer so vselej fantje nekoliko<br />
prej izkusili pijanost kot dekleta (prav tam, str. 34).<br />
Izsledki raziskave so pokazali, da je frekvenca pitja akoholnih pijač zlasti v zadnjih letih po<br />
podatkih med<strong>na</strong>rodnih raziskav (HBSC, ESPAD) vse bolj zaskrbljujoča, predvsem pa so v<br />
porastu t.i. tvegane oblike pitja, kot je npr. <strong>na</strong>črtno opijanje, pri čemer jih mladi običajno ne<br />
zaz<strong>na</strong>vajo kot tvegane oblike pitja. V pričujoči raziskavi je v dosedanjem življenju <strong>na</strong>d 20 krat<br />
pilo pivo 17,7 % slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk, vino 10, 6 % ter žgane pijače 4,6<br />
% slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk (prav tam, str. 36). Pokazalo se je, da se šolski<br />
uspeh pojavlja kot pomemben dejavnik pri frekvenci pitja alkoholnih pijač in opijanja, saj<br />
učenci z nižjim uspehom pogosto pijejo pogosteje v primerjavi s tistimi z <strong>na</strong>jboljšim<br />
uspehom.<br />
V <strong>na</strong>daljevanju je raziskovalce zanimalo, s kom in ob katerih priložnostih mladi <strong>na</strong>jpogosteje<br />
uživajo alkoholne pijače. Veči<strong>na</strong> osnovnošolcev (73 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač pred,<br />
med ali takoj po pouku, <strong>na</strong> družinskih praznovanjih vedno oz. pogosto uživa alkoholne pijače<br />
12,8 % osnovnošolcev, medtem ko jih več kot polovica (51 %) to počne občasno, pri čemer ni<br />
razlik med fanti in dekleti. Več kot polovica (59,3 %) osnovnošolcev nikoli ne uživa<br />
alkoholnih pijač, ko gredo med tednom ven s prijatelji, je pa izkazan visok delež<br />
osnovnošolcev (12,4 %), ki tovrstno dejavnost prakticirajo občasno (prav tam, str. 38). 50,8 %<br />
slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk ob koncu ted<strong>na</strong> s prijatelji nikoli ne uživa<br />
alkoholnih pijač, velika veči<strong>na</strong> (63,2 %) pa alkoholne pijače ne uživa, ko so sami, ampak se<br />
izkaže, da sodi uživanje <strong>alkohola</strong> med bolj socialne dejavnosti.<br />
Pri vprašanju, kako pogosto uživajo alkoholne pijače s prijatelji, so odgovorili pokazali, da jih<br />
med osnovnošolci veči<strong>na</strong> (44,5 %) vprašanih nikoli ne uživa alkoholnih pijač s prijatelji,<br />
44
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
občasno pa jih to počne 26,1 %, veči<strong>na</strong> (62,5 %) osnovnošolcev nikoli ne konzumira<br />
alkoholnih pijač z bratom ali sestro, pri tem pa tudi ni razlik med spoloma. Opazen pa je delež<br />
(12, 7 %) takšnih, ki to počno občasno (prav tam, 41). Anketirani so odgovarjali tudi <strong>na</strong><br />
vprašanje o tem, kolikokrat uživajo alkohol s starši. Največji delež osnovnošolcev (44,1 %)<br />
alkoholne pijače uživa s straši občasno, sledijo pa jim tisti, ki tovrstnih pijač nikoli ne uživajo<br />
skupaj s starši (30,6 %).<br />
Iz odgovorov lahko torej povzamemo, da se pitje alkoholnih pijač uvršča med socialno<br />
sprejemljive dejavnosti, zato mladi odgovarjajo, da <strong>na</strong>jpogosteje uživajo alkohol, ko gredo<br />
med vikendom s prijatelji ven; velja pa omeniti tudi, da 12,4 % osnovnošolcev to počne<br />
občasno tudi med tednom. Polovica mladih občasno uživa alkohol <strong>na</strong> družinskih<br />
praznovanjih, 12,8 % osnovnošolcev pa celo pogosto ali vedno. Najpogosteje pijejo v družbi<br />
staršev (občasno 44,1 % anketiranih osnovnošolcev), prijateljev in sorodnikov. (Zalta 2008,<br />
str. 44).<br />
Dostop do alkoholnih pijač je razmeroma preprost. Osnovnošolci večinoma dobijo alkohol<br />
kar doma, <strong>na</strong> praznovanjih, izletih in zabavah (kjer jih predvidoma <strong>na</strong>kupi kdo drug), kljub<br />
vsemu pa jih je 13,5 % dejalo, da ga dobijo v trgovini in slabih 10 % v baru oziroma gostilni<br />
(prav tam, str. 48).<br />
V <strong>na</strong>logi smo že pisali o vzrokih uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih. Raziskava Mladi<br />
in alkohol v Sloveniji pokaže, da so kjučni vzroki pitja alkoholnih pijač predvsem v tem, da<br />
jim je všeč njegov okus, predvsem pa učinki, ki jih ima alkohol. Mladi se po pitju počutijo<br />
bolj sproščene, bolj družabne, se zabavajo, se počutijo odrasle in oziroma pozabijo <strong>na</strong> različne<br />
težave. Mladi, <strong>na</strong>jstniki in mladi odrasli tako običajno dojemajo pitje <strong>alkohola</strong> kot pozitivno<br />
oziroma z<strong>na</strong>menje odraslosti in/ali družabnosti. (Plant in Plant 2001 v Zalta 2008, str. 48).<br />
Na odprto vprašanje, v katerem so spraševali po njihovem mnenju za vzrok pitja alkoholnih<br />
pijač, so od slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk dobili <strong>na</strong>slednje odgovore:<br />
- da se počutijo frajerje oz., bolj odrasle;<br />
- da pobegnejo od različnih težav (starši, šola, osebne težave ipd.);<br />
- da se bolje zabavajo oz. da so v družbi bolj sproščeni (Zalta 2008, str. 48).<br />
45
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Na odprto vprašanje, v katerem so raziskovalce zanimali osebni vzroki za pitje alkoholnih<br />
pijač (Zakaj ti piješ alkoholne pijače (če jih)), so od slovenskih osnovnošolcev in<br />
osnovnošolk dobili <strong>na</strong>slednje odgovore:<br />
- pijem jih doma ob posebnih priložnostih (npr. družinska slavja, novo leto ipd.);<br />
- pijem jih, ker imajo dober okus;<br />
- pijem jih, ker se z njihovo pomočjo sprostim oz. zaradi užitka;<br />
- jih želim poizkusiti;<br />
- pijem jih, ko grem s prijatelji ven – zaradi družbe (prav tam).<br />
Mlade so vprašali tudi, ali njihovi starši pijejo alkoholne pijače in ali so že videli katerega od<br />
staršev pijanega. Veči<strong>na</strong> osnovnošolcev (73,5 %) je odgovorila, da njihovi starši pijejo<br />
alkoholne pijače, 33 % osnovnošolcev pa je odgovorilo pritrdilno, da so videli starše pijane<br />
(prav tam, str. 50).<br />
Kot ugotavljata Plant in Plant (2001 v Zalta 2008, str. 52) ljudje običajno pijemo, ker <strong>na</strong>m<br />
pitje <strong>alkohola</strong> in njegovi učinki pri<strong>na</strong>šajo določene užitke, zadovoljstvo in tudi svežino, pa<br />
tudi, da se skladamo s skupino v kateri smo, zlasti če, gre za t.i. referenčno skupino. Mladi v<br />
raziskavi <strong>na</strong>vajajo podobne razloge za pitje <strong>alkohola</strong> kot <strong>na</strong> primer: zaradi zabave, ker se po<br />
njih sprostijo, ker so bolj komunikativni, jim dajo občutek odraslosti, ker jim je všeč okus, pa<br />
tudi zaradi družbe. Osnovnošolci pogosto <strong>na</strong>vajajo tudi, da pijejo predvsem ob posebnih<br />
priložnostih, slavjih in podobno, zanimivo pa je, da v raziskavi z <strong>na</strong>raščanjem učnega uspeha<br />
upada delež tistih, ki so dejali, da njihovi starši pijejo alkoholne pijače, upada pa delež tistih,<br />
ki so dejali, da so videli že koga od staršev pijanega.<br />
Mladim so postavili precejšnje število vprašanj tudi <strong>na</strong> temo učinka alkoholnih pijač. Veči<strong>na</strong><br />
anketiranih osnovnošolcev in osnovnošolk (66,2 %) je dejala, da ob pitju <strong>alkohola</strong> ne pozabijo<br />
<strong>na</strong> težave v šoli in doma. 71,4 % jih je odgovorilo, da po pitju alkoholnih pijač nimajo mačka,<br />
da se po pitju <strong>alkohola</strong> nikoli ne počuti sproščeno je izjavila polovica (53,9 %)<br />
osnovnošolcev. 65,2 % osnovnošolcev je izjavilo, da ob pitju <strong>alkohola</strong> nikoli ne spoz<strong>na</strong>vajo<br />
novih ljudi. Veči<strong>na</strong> anketiranih osnovnošolcev (75,2 %) se je opredelila za odgovor, da se jim<br />
ob/po pitju <strong>alkohola</strong> nikoli ne zgodi, da se poškodujejo, veči<strong>na</strong> (70,4 %) jih - ne glede <strong>na</strong> spol<br />
ob/po pitju alkoholnih pijač nikoli ne <strong>na</strong>redi ničesar, kar bi kasneje obžalovali. Ob pitju<br />
alkoholnih pijač se nikoli ne zabava 40,7 % osnovnošolcev, hkrati pa jih je 25,6 % izjavilo, da<br />
46
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
se jim to dogaja občasno. Več kot polovici (69,9 %) osnovnošolcev se ob/po pitju <strong>alkohola</strong><br />
nikoli ne zgodi, da se ne spominja, kaj so počeli, več kot polovici (56,3 %) osnovnošolcev se<br />
tudi nikoli ne zdi, da bi bili bolj komunikativni (Zalta 2008, str. 52-57).<br />
Veči<strong>na</strong> vprašanih osnovnošolcev (72,8 %) se ni ob/po pitju alkoholnih pijač še nikoli zapletla<br />
v prepir in prav tak delež je tudi tistih osnovnošolcev in osnovnošolk, ki se jim tudi ne zgodi,<br />
da bi ob/po pitju alkoholnih pijač imeli težave doma oz. s starši (prav tam , str. 58).<br />
Anketirani mladostniki v pitju <strong>alkohola</strong> zaz<strong>na</strong>vajo precej pozitivnih učinkov, ki omogočajo<br />
boljšo zabavo, in sicer komunikativnost, lažje sklepanje novih z<strong>na</strong>nstev, večjo samozavest,<br />
večjo sproščenost, boljšo zabavo, dobro voljo, vzbujanje pozornosti in odobravanja okolice,<br />
pa tudi učinki, ki jih ima alkohol <strong>na</strong> težave začasno pozabo problemov. Nekateri so <strong>na</strong>vajali,<br />
da je pitje alkoholnih pijač v zmernih količi<strong>na</strong>h dobro za zdravje. Kot negativne učinke pa<br />
<strong>na</strong>vajajo predvsem posledice prekomernega pitja, kot je npr. slabost, bruhanje, maček,<br />
moralni maček, glavoboli in <strong>vpliv</strong>a <strong>na</strong> zdravje nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem,<br />
izguba spomi<strong>na</strong> oziroma družbene posledice problemi v družini in ločitve (prav tam, str. 59).<br />
Na vprašanja, ki so bila veza<strong>na</strong> <strong>na</strong> stališča do alkoholnih pijač, so osnovnošolci in<br />
osnovnošolke podali <strong>na</strong>slednje odgovore:<br />
Veči<strong>na</strong> vprašanih osnovnošolcev (67,6 %) ne strinja s trditvijo, da je zabava boljša z<br />
alkoholnimi pijačami, kot brez njih; raziskovalci pa so ugotovili še, da se osnovnošolci s<br />
slabšim učnim uspehom se v primerjavi s tistimi z <strong>na</strong>jboljšim učnim uspehom bolj strinjajo,<br />
da je zabava boljša z alkoholnimi pijačami kot brez njih. Z izjavo se v povprečju bolj strinjajo<br />
tisti osnovnošolci, ki so že poskusili alkohol v primerjavi s tistimi, ki še niso (Zalta 2008, str.<br />
60).<br />
Z izjavo, da pijejo alkoholne pijače ljudje, ki imajo različne probleme, med osnovnošolci je<br />
dobra tretji<strong>na</strong> (33,1 %) takih, ki se z izjavo strinjajo. Z izjavo se osnovnošolci v povprečju<br />
bolj strinjajo kakor osnovnošolke. Med osnovnošolci je <strong>na</strong>jveč tistih, ki se z izjavo, da je s<br />
pitjem alkoholnih pijač človek bolj sproščen, ne strinjajo (49,2 %), 40, 7 % se jih tudi ne<br />
strinja, da občasno pitje alkoholnih pijač (nekajkrat <strong>na</strong> mesec) sploh ni škodljivo in 43, 2 % je<br />
takih, ki se ne strinjajo s tem, da S pitjem alkoholnih pijač postane človek bolj odprt in<br />
komunikativen (prav tam, str. 60-62). Med osnovnošolci je polovica (52 %) takih, ki se ne<br />
47
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
strinjajo, da mladi pijejo alkoholne pijače, ker so v šoli in doma preobremenjeni; 77,8 % pa se<br />
jih strinja, da pitje <strong>alkohola</strong> škoduje zdravju. Med osnovnošolci je več kot polovica (68,3 %)<br />
takih, ki se ne strinjajo z izjavo, da je zabava brez <strong>alkohola</strong> dolgočas<strong>na</strong>, vseeno pa se več<br />
fantov kot deklet strinja z mnenjem, da je zabava brez <strong>alkohola</strong> dolgočas<strong>na</strong> in tisti z<br />
<strong>na</strong>jboljšim učnim uspehom se v primerjavi z ostalimi manj strinjajo, da je zabava brez<br />
alkoholnih pijač dolgočas<strong>na</strong> (prav tam, str. 65)<br />
Mlade so povprašali tudi o njihovem prostem času in ugotovili, da imajo le-tega približno dve<br />
do tri ure <strong>na</strong> dan. Večji delež svojega prostega časa preživljajo pasivno, z gledanjem<br />
televizije, upo<strong>rabe</strong> interneta za zabavo, z umetnostjo in športom, igrajo pa tudi raču<strong>na</strong>lniške<br />
igre (prav tam, str. 80).<br />
Kar se tiče zadovoljstva mladih, so raziskovalci ugotovili, da so mladi precej zadovoljni z<br />
odnosom, ki ga imajo s starši, s prijatelji, zadovoljni pa so tudi z življenjem <strong>na</strong> splošno.<br />
Nekoliko manj so zadovoljni s seboj, s svojim izgledom/zu<strong>na</strong>njostjo (prav tam, str. 87).<br />
V tem delu besedila smo predstavili rezultate dveh raziskav, in sicer med<strong>na</strong>rodne raziskave<br />
ESPAD iz leta 2003, v kateri je sodelovalo 1500 slovenskih dijakov in dijakinj prvega letnika<br />
srednjih šol in je edi<strong>na</strong> repreze<strong>na</strong>tiv<strong>na</strong> raziskava za to populacijo ter <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne raziskave, ki<br />
je potekala v letu 2007 in je zajela 710 slovenskih osmošolcev in osmošolk. V <strong>na</strong>daljevanju<br />
pa bomo zaradi boljše preglednosti v tabeli prikazali še nekaj odgovorov <strong>na</strong> primerljiva<br />
vprašanja iz obeh raziskav.<br />
Tabela 1: Primerjava rezultatov raziskav ESPAD (2003) ter Mladi in alkohol v Sloveniji<br />
(2007)<br />
VPRAŠANJE ESPAD 2003 MLADI IN ALKOHOL V<br />
SLOVENIJI (2007)<br />
pivo – <strong>na</strong>jpogosteje v starosti 11<br />
let ali prej - 41 %, 23,3 % pri 12<br />
letih;<br />
Kdaj si prvič poskusil/a<br />
alkoholno pijačo<br />
pivo – <strong>na</strong>jpogosteje v starosti 10<br />
oz. 11 let - 28,4 %, pri 9 letih ali<br />
prej - 21,5 %, pri 12-13 letih pa<br />
17,7 %.<br />
vino – <strong>na</strong>jpogosteje v starosti 11<br />
let ali prej – 37,2 %, 22,3 % pri<br />
starosti 12 let;<br />
vino – <strong>na</strong>jpogosteje v starosti 10<br />
oz. 11 let - 21,26 %, pri 9 letih<br />
ali prej - 18,1 %, pri 12-13 letih<br />
pa 17,7 %.<br />
48
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Koliko anketirancev še ni bilo<br />
pijanih<br />
Koliko anketiranih še ni<br />
poskusilo nobene alkoholne<br />
pijače<br />
Koliko anketiranih je že bilo<br />
pijanih<br />
Kolikokrat si bil/a že pijan/a<br />
Koliko si bil/a star/a, ko si<br />
bil/a prvič pijan/a<br />
Kje dobijo alkoholne pijače<br />
Osebni vzroki uživanja<br />
alkoholnih pijač<br />
žganje – <strong>na</strong>jpogosteje v starosti<br />
14 let - 27,5 %, 24 % pri<br />
tri<strong>na</strong>jstih, 15,4 % pri dva<strong>na</strong>jstih<br />
eltih starosti.<br />
30,5 % anketiranih še ni bilo<br />
pijanih.<br />
8,3 % anketiranih še ni<br />
poskusilo nobene alkoholne<br />
pijače (91,7 % je alkohol že<br />
poskusilo).<br />
69,5 % anketiranih je bilo že<br />
pijanih.<br />
69,5 % anketiranih dijakov je<br />
<strong>na</strong>vedlo, da so bili v življenju že<br />
opiti – 22,4 % anketiranih je<br />
<strong>na</strong>vedlo, da so bili v vsem<br />
življenju opiti enkrat do dvakrat,<br />
22,8 % je bilo opitih 3- do 9-<br />
krat, 9,3 % 10- do 19-krat, 14,9<br />
% anketiranih pa 20-krat ali<br />
pogosteje.<br />
6,7 % v starosti 11 let ali prej,<br />
9,4 % pri dva<strong>na</strong>jstih, 19,5 % pri<br />
tri<strong>na</strong>jstih, <strong>na</strong>jveč, več kot e<strong>na</strong><br />
četrti<strong>na</strong> pri štiri<strong>na</strong>jstih letih,<br />
<strong>na</strong>jveč, 27,5 % pri pet<strong>na</strong>jstih in<br />
1,7 % v starosti 16 let.<br />
Zlahka in vsepovsod (gostilne,<br />
trgovine) - 91,3 % do piva, do<br />
vi<strong>na</strong> - 90,9 %, do žganih pijač –<br />
82,8 %.<br />
Način zabave in sprostitve,<br />
večja komunikativnost, lažje<br />
<strong>na</strong>vezovanje stikov, večja<br />
samozavest, boljša samopodoba,<br />
pozabijo <strong>na</strong> probleme in težave.<br />
žganje – <strong>na</strong>jpogosteje v starosti<br />
12-13 let - 13,5 %, pri 10-11<br />
letih ali prej – 16,8 %, pri 12-13<br />
letih pa 13,5 %.<br />
64,2 % osnovnošolcev še ni bilo<br />
pijanih.<br />
16,5 % osnovnošolcev še ni<br />
poskusilo nobene alkoholne<br />
pijače (83,5 % je alkohol že<br />
poskusilo).<br />
19,3 % osnovnošolcev je bilo že<br />
pijanih<br />
Največ, 13,7 % jih je bilo<br />
pijanih 1-2 krat, 3-k krat jih je<br />
bilo pijanih 2,8 %.<br />
Največ anketirancev, 10,7 % je<br />
bilo pijanih v starosti 12-13 let,<br />
11 let ali prej – 8 %.<br />
Največ, 42 % anketiranih je<br />
podalo odgovor drugje, in sicer<br />
jih 64 % od teh alkohol dobi<br />
doma; 13,5 % ga dobi v tgovini,<br />
10 % pa v baru ali gostilni.<br />
Osnovnošolci menijo, da mladi<br />
pijejo: da se počutijo frajerje<br />
oz., bolj odrasle; da pobegnejo<br />
od različnih težav (starši, šola,<br />
osebne težave ipd.); da se bolje<br />
zabavajo oz. da so v družbi bolj<br />
sproščeni.<br />
Osebni razlogi: pijejo jih doma<br />
ob posebnih priložnostih (npr.<br />
družinska slavja, novo leto;<br />
zaradi dobrega okusa; zaradi<br />
sprostitve in užitka; ker jih<br />
želijo poizkusiti; ko gredo s<br />
prijatelji ven; zaradi družbe –<br />
osebni razlogi niso skladni z<br />
mnenjem osnovnošolcev, zkaj<br />
mladi pijejo.<br />
49
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Negativni učinki alkoholnih<br />
pijač:<br />
Škoda za zdravje, maček,<br />
slabost ...<br />
Slabost, bruhanje, maček,<br />
moralni maček, glavobol, <strong>vpliv</strong><br />
<strong>na</strong> zdravje nesreče, bolezni jeter<br />
in ledvic, alkoholizem, izguba<br />
spomi<strong>na</strong>, problemi v družini in<br />
ločitve.<br />
Pozitivni učinski alkoholnih<br />
pijač:<br />
Posledice pitja alkoholnih<br />
pijač<br />
Zabava , prijateljsko<br />
razpoloženje, družabnost,<br />
sproščenost ...<br />
Težave s poslabšanim učnim<br />
uspehom, poškodovanje<br />
predmetov in oblačil, težave v<br />
odnosih z drugimi ljudmi<br />
(prepiri).<br />
Pozitivni učinki, ki omogočajo<br />
boljšo zabavo: komunikativnost,<br />
lažje sklepanje novih z<strong>na</strong>nstev,<br />
večja samozavest, večja<br />
sproščenost, boljša zabava,<br />
dobra volja, vzbujanje<br />
pozornost, odobravanje okolice,<br />
začas<strong>na</strong> pozaba problemov.<br />
Večini – 75,2 % se ne zgodi, da<br />
bi se poškodovali in se tudi ne<br />
zapletajo v prepire.<br />
Vir: ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008.<br />
Če primerjamo odgovore anketiranih osnovnošolcev/osnovnošolk in odgovore anketiranih<br />
dijakov in dijakinj v raziskavi ESPAD, so le-ti pri vprašanjih o starosti pri prvem pitju<br />
<strong>alkohola</strong>, pijanosti ipd. odgovarjali precej podobno. Pri opredelitvi posledic pitja alkoholnih<br />
pijač, vzrokih za pitje in kje dobijo alkohol, pa se odgovori razlikujejo, opažamo, da so<br />
anketirani osnovnošolci manj <strong>na</strong>klonjeni pitju <strong>alkohola</strong>, <strong>na</strong>števajo večje število negativnih<br />
učinkov alkoholnih pijač, pri osebnih vzrokih za pitje pa prevladuje radovednost in<br />
poskušanje alkoholnih pijač v družbi staršev ali sorodnikov. Na podlagi obeh raziskav<br />
ugotavljamo, da srednješolci pijejo bistveno pogosteje kakor osnovnošolci in osnovnošolke in<br />
da srednješolci pogosteje mešajo alkoholne pijače z drugimi substancami. Osnovnošolci in<br />
osnovnošolke se od svojih starejših vrstnikov razlikujejo tudi v tem, da so bolj prepričani s<br />
negativne <strong>vpliv</strong>e alkoholnih pijač, saj je pri srednješolcih in srednješolkah delež tako mislečih<br />
že nekoliko nižji. Osnovnošolci in osnovnošolke pogosto <strong>na</strong>vajajo, da pijejo predvsem ob<br />
posebnih priložnostih, medtem ko v srednješolskih letih to ni več eden pomembnejših<br />
vzrokov za pitje. Oboji pa se strinjajo, da pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju in da je<br />
dostop mladih do alkoholnih pijač razmeroma enostaven. Med osnovnošolci in<br />
osnovnošolkami ter leto ali dve starejšimi mladostniki obstaja precej podobnosti pa tudi<br />
veliko razlik.<br />
50
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Če pogledamo raziskavi v celosti, lahko primerjamo ugotovitve in zaključke, ki <strong>na</strong>m pokažejo<br />
trend razvoja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri mladostnikih, saj skoraj ni srednješolca, ki še ne bi vsaj<br />
poskusil <strong>alkohola</strong>, slej ko prej ga med prehodom iz osnovne v srednjo šolo poskusijo vsi.<br />
Menimo, da <strong>na</strong>m obe raziskavi dajeta dober vpogled v razvoj sprememb v poz<strong>na</strong>vanje,<br />
pogostost uživanja, dostopnosti ter splošnega mnenja o alkoholu med osnovnošolci in dijaki v<br />
Sloveniji.<br />
51
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
4 NEVARNOSTI IN TVEGANJA, KI JIH POVZROČA RABA<br />
ALKOHOLA PRI ODRASLIH IN MLADOSTNIKIH<br />
Ob velikem številu drog, ki se pojavljajo <strong>na</strong> tržišču, prevečkrat pozabimo <strong>na</strong> nevarnost<br />
zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri mladostnikih, ki ostaja <strong>na</strong>jpogosteje uporablje<strong>na</strong> droga med mladostniki.<br />
Je prva droga, ki jo mladi poskusijo in s katero se <strong>na</strong>jpogosteje srečajo prav v družinskem<br />
krogu, kjer jim je alkohol neredko ponujen s strani staršev ali sorodnikov – raziskava ESPAD<br />
<strong>na</strong>m je pokazala, da mladi že zelo zgodaj začnejo z uživanjem alkoholnih pijač in opijanjem.<br />
Za družbo kot celoto pretira<strong>na</strong> raba <strong>alkohola</strong> predstavljajo breme v obliki zdravstvenih<br />
zapletov, neproduktivnosti, socialnih in drugih problemov. Podatki kažejo, da zaradi ciroze<br />
jeter v evropskih državah umre 38,9 odraslih <strong>na</strong> 100.000 prebivalcev, starejših od 15 let in da<br />
je alkohol vzrok 33,0 samomorom <strong>na</strong> 100.000 prebivalcev, starejših od 15 let (Alkohol in<br />
alkohol<strong>na</strong> politika… 2007)<br />
Alkohol je tretji <strong>na</strong>jpomembnejši dejavnik tveganja za <strong>na</strong>stanek bolezni in prezgodnjo smrt<br />
(Kolšek 2006, str. 31). Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je leta 2004 v<br />
Sloveniji umrlo 466 oseb tj. 2,5 % vseh smrti. Umrli so zaradi alkoholne bolezni jeter,<br />
duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja <strong>alkohola</strong> in alkoholne kardiomiopatije. Prav<br />
tako je leta 2004 zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov prezgodaj umrlo 327 oseb,<br />
kar predstavlja 7,0 % vseh prezgodnjih smrti v Sloveniji. Leta 2006 so kar 11,2 % vseh<br />
prometnih nesreč zakrivili alkoholizirani povzročitelji, več kot tretji<strong>na</strong> povzročiteljev<br />
prometnih nesreč s smrtnim izzidom je bilo vinjenih, povpreč<strong>na</strong> stopnja <strong>alkohola</strong> v krvi je leta<br />
2005 in 2006 z<strong>na</strong>šala 1,5 g/kg (3x več kot je dovoljeno). Leta 2004 je bil v Sloveniji alkohol<br />
zabeležen pri 75.698 kršitvah zakonov s področja prekrškov zoper javni red in mir ter<br />
varnosti cestnega prometa, kar z<strong>na</strong>ša 11,5 % vseh kršitev – <strong>na</strong>jveč kršiteljev je bilo starih od<br />
20 do 24 let, v veliki večini so bili moškega spola. Zaradi kršitev so do iztreznitve pridržali<br />
2.586 oseb. Istega leta je bilo storjenih 547 kaznivih dejanj z vsaj enim osumljencem pod<br />
<strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong> ali prepovedanih drog. Slovenski Centri za socialno delo so v letu 2004<br />
zaradi udeležbe <strong>alkohola</strong> obrav<strong>na</strong>vali 20 otrok in mladostnikov z vedenjskimi in osebnostnimi<br />
težavami (0,4 % vseh obrav<strong>na</strong>vanih mladostnikov) in 3.033 odraslih odvisnih od <strong>alkohola</strong>, kar<br />
je 54,7 % vseh obrav<strong>na</strong>vanih odraslih. V letu 2004 je bilo, med skupno 4.344 zaprtimi<br />
52
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
osebami, pri 722 osebah (16,6 %) ugotovljeno, da imajo težave zaradi odvisnosti od <strong>alkohola</strong><br />
(Alkohol in alkohol<strong>na</strong> politika ... 2007).<br />
Razen tega, da povzroča zasvojenost in 60 različnih vrst bolezni in poškodb, je alkohol<br />
odgovoren za razširjeno socialno, duševno in čustveno škodo, vključno s krimi<strong>na</strong>lom in<br />
družinskim <strong>na</strong>siljem, kar vse vodi v ogromne družbene stroške (Kolšek 2006, str. 31).<br />
Kar se tiče ekonomskih stroškov, je bilo v Sloveniji leta 2005 zaradi alkoholu neposredno<br />
pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev 1.587 primerov začasne odsotnosti od dela (0,2 %<br />
vseh bolniških staležev), izgubljenih 89.509 koledarskih dni (0,6 % vseh izgubljenih dni). Po<br />
izračunih, ki temeljijo <strong>na</strong> povprečni bruto plači, so ekonomski stroški z<strong>na</strong>šali 3,5 milijonov<br />
evrov (leta 2004). S pomočjo metode človeškega kapitala je bila izraču<strong>na</strong><strong>na</strong> izguba<br />
prihodnjega zaslužka za prezgodaj umrle osebe zaradi <strong>alkohola</strong> in je z<strong>na</strong>šala 58,8 milijo<strong>na</strong><br />
evrov.<br />
Mladostnike, ki uživajo alkoholne pijače za razliko od odraslih pivcev loči to, da po<strong>na</strong>vadi<br />
kombinirajo več vrst alkoholnih pijač ali kombinirajo alkohol z drugimi psihoaktivnimi<br />
substancami, da pijejo v posebnih čustvenih stanjih (veselje, žalost, bolezen), da alkoholne<br />
pijače uživajo zelo hitro oziroma tekmujejo, kdo bo prvi popil pijačo, ki jo ima pred sabo,<br />
pijejo <strong>na</strong> prazen želodec, alkohol pijejo zaradi žeje, popivajo več dni skupaj, se ne ozirajo <strong>na</strong><br />
možne posledice (predvsem negativne), pijejo pa tudi zaradi doseganja nekega učinka, recimo<br />
zmanjšanja treme ipd. (Ziherl 1989).<br />
Alkohol <strong>na</strong> mlade <strong>vpliv</strong>a nekoliko drugače kot <strong>na</strong> odrasle. Adolescenti so bolj kot odrasli<br />
občutljivi in dovzetni za učne probleme in probleme pomnjenja, ki so vzrok uživanja <strong>alkohola</strong><br />
in količinsko potrebujejo veliko manj <strong>alkohola</strong>, da bi utrpeli e<strong>na</strong>ke posledice kot odrasli.<br />
Čeprav mladi posledic <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> svojem zdravju ne občutijo takoj, pa tekom življenja<br />
posledice ne ostanejo skrite. Pitje <strong>alkohola</strong> pri mladih je dejavnik tveganja, ki se ga lahko po<br />
<strong>na</strong> podlagi <strong>na</strong>še lastne odločitve izognemo. Če se ga ne, tvegamo <strong>na</strong>stanek nevropsihiatričnih<br />
motenj in drugih pogostih in resnih bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni, ciroza jeter in<br />
različne vrste rakov. Pomemben delež breme<strong>na</strong> bolezni pripisan škodljivemu pitju <strong>alkohola</strong> je<br />
pogojen z ne<strong>na</strong>mernimi in <strong>na</strong>mernimi poškodbami, vključno s prometnimi nesrečami in<br />
samomori. Usodne, alkoholu pripisane poškodbe, se pojavljajo pri relativno mladih ljudeh,<br />
obstajajo pa seveda ranljivejše skupine in posamezniki, ki so dovzetnejši za alkohol in<br />
53
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
njegove posebnosti, ki posameznika hitro zasvojijo. Pitje <strong>alkohola</strong> pri mladostnikih postaja<br />
vedno večja skrb večjega števila držav. Opijanje in pogosto po<strong>na</strong>vljajoče se pitje je pogosto<br />
med mladostniki in mladimi odraslimi - močan vtis pusti <strong>na</strong> populaciji, pri kateri lahko<br />
povzroči <strong>na</strong>jveč škode. Mladi so dovzetnejši do psihične, čustvene in socialne škode, ki jih<br />
povzroča njihovo uživanje <strong>alkohola</strong> ali prekomerno uživanje <strong>alkohola</strong> ljudi, ki jih obdajajo.<br />
Obstaja moč<strong>na</strong> povezava med škodljivim pitjem <strong>alkohola</strong>, <strong>na</strong>siljem, nevarnim spolnim<br />
ob<strong>na</strong>šanjem, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo (Vidmar 2002, str. 12-<br />
16).<br />
Kljub temu da <strong>alkohola</strong> ne uvrščamo med prepovedane droge je za nepolnoletne osebe<br />
prepovedan. Tudi če odmislimo zakonsko določeno starostno mejo je za mlade in za njihove<br />
možgane zelo nevaren in lahko izzove trajne negativne posledice. Pri odraslih in mladih ima<br />
alkohol (med drugim) negativne posledice <strong>na</strong> zaz<strong>na</strong>vanje realnosti in sposobnost odločanja,<br />
kar je pri mladostnikih še bolj nevarno, saj le-ti še niso razvili vseh svojih spoz<strong>na</strong>vnih<br />
sposobnosti (npr. sposobnost reševanja problemov in sprejemanja odločitev), alkohol v tej<br />
dobi zaustavlja kognitivni in psihosocialni razvoj, česar kasneje v razvoju ne morejo<br />
<strong>na</strong>dok<strong>na</strong>diti. Najnovejše raziskave kažejo, da pitje <strong>alkohola</strong> v adolescenci poškoduje<br />
občutljive dele možganov v hipokampusu 16 . Raču<strong>na</strong>lniška tomografija slike možganov<br />
mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače, kažejo stanjšanje hipokampusa – dela možganov, ki<br />
je odgovoren za čustva, pomnenje in učenje. Spremembe so bile izrazitejše pri otrocih<br />
oziroma mladostnikih, ki so začeli uživati alkoholne pijače bolj zgodaj in pri katerih je bila<br />
količi<strong>na</strong> popitega <strong>alkohola</strong> večja. Mladi, ki konzumirajo alkohol, so prav tako kazali več<br />
z<strong>na</strong>kov drugi duševnih motenj, kot so depresije, vedenjske motnje, posttravmatske motnje in<br />
motnje koncentracije (Mratović 2003, str. 1).<br />
Alkohol poškoduje živce, ki pre<strong>na</strong>šajo sporočila celicam. Širi ka<strong>na</strong>le, ki regulirajo pretok<br />
kalcija v celičnih strukturah. V celice prehaja dvakrat več kalcija kot bi moralo in to povzroča<br />
povečano aktivnost. Poveča<strong>na</strong> aktivnost izzove izgubo krajnih živčnih vršičev in motnjo<br />
možganske funkcije. Največji del živčnih vlaken ne ostane trajno poškodovan, saj se možgani<br />
ob<strong>na</strong>vljajo, kljub temu pa ta obnova privede do spremenjene celične strukture. Velika veči<strong>na</strong><br />
funkcij se obnovi, vendar ne vse. Možganska obnova je podob<strong>na</strong> obnovi jeter, ki se prav tako<br />
obnovijo, ampak se obenem tudi spremenijo in niso e<strong>na</strong>ke kot prej. Po regeneraciji so<br />
16 Je izbokli<strong>na</strong> možganske skorje, ki sega v stransko fisuro možganske hemisfere. Vpleten je v funkcije, kot so<br />
ob<strong>na</strong>šanje, planiranje, kognitivno usmerjanje, prostorski in dolgoročni spomin (Kališnik 2002, str. 345).<br />
54
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
strukturalno spremenjene, kar ima posledice pri prenosu sporočil in spremembi <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />
možganskega delovanja (prav tam).<br />
Problematično pitje <strong>alkohola</strong> se pri mladih izraža drugače kot pri odraslih. Karakteristika<br />
problematičnega uživanja <strong>alkohola</strong> pri mladih je visoka stopnja tolerance <strong>na</strong> zaužit alkohol in<br />
odsotnost abstinenčnih simptomov (npr. tremor, jutranjo telesno potrebo po kozarcu <strong>alkohola</strong><br />
kaže 'le' 23 % adolescentov). Pogosta je tudi izguba spomi<strong>na</strong> – mladi se večkrat ne spominjajo<br />
dogodkov, ko so bili opiti – tvega<strong>na</strong>, nezaščite<strong>na</strong> spolnost, vožnja pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>,<br />
pogosto opijanje, popuščanje v šoli, konflikti z vrstniki v stanju opitosti, želja po alkoholu, za<br />
nekatere mladostnike je z<strong>na</strong>čilno prepričanje, da se brez <strong>alkohola</strong> ne morejo zabavati in da se<br />
trezni ne morejo vključiti v družbo, pitje večjih količin <strong>alkohola</strong>, laganje o količini popitega<br />
<strong>alkohola</strong>, nezmožnost prenehanja pitja ali vsaj zmanjšanja količine zaužitega <strong>alkohola</strong> kljub<br />
obstoječi želji po tem, depresivnost, nerazpoloženje, razmišljanja o samomoru itd. (prav tam).<br />
Otroci in mladostniki odraščajo v času, ko se razmeroma hitro spreminjajo tehnologija,<br />
kultura in družba, pot v odraslost pa si utirajo po 'postmodernem terenu', ki je precej drugačen<br />
od generacij njihovih predhodnikov (Sande 2004, str. 11). Raziskovalci Parker, Aldridge in<br />
Maesham (1998) trdijo, da se obenem spreminjajo njihova mnenja, vedenje, preživljanje<br />
prostega časa, strategije spoprijemanja s težavami, ocene tveganja in vrednotenje njihovega<br />
uspeha. Vse <strong>na</strong>štete spremembe <strong>na</strong>j bi bile tudi merljivo drugačne v primerjavi z mladostniki<br />
predhodnih generacij 17 . Globalizacija medijev in tržišča je vedno bolj oblikuje percepcijo<br />
mladih, njihove izbire, ob<strong>na</strong>šanje ipd. Mladi imajo vedno več možnosti, priložnosti in<br />
razpoložljivih sredstev, so pa obenem bolj dovzetni za potrošništvo in tudi potencialno<br />
škodljive substance, kot je recimo alkohol. Prevlada prostega trga istočasno razkraja javno<br />
zdravstvo v veliko državah in povzroča šibkejšo socialno strukturo za mlade ljudi. Hitri<br />
socialni in ekonomski prehodi, civilni konflikti, revšči<strong>na</strong>, brezdomstvo, osamljenost<br />
17 Ne spreminja se sama <strong>na</strong>rava adolescence, ampak so se spremenili predvsem pogoji, v katerih odraščajo<br />
da<strong>na</strong>šnji mladostniki. Da<strong>na</strong>šnji mladostniki živijo v težjih in zahtevnejših pogojih, prihodnost je negotova in<br />
da<strong>na</strong>šnja družba rizič<strong>na</strong>. Njihova tvega<strong>na</strong> vedenja pogosto niso izraz uporništva, pač pa <strong>na</strong>čin doseganja<br />
običajnih, vsakdanjih ciljev. Ker se je družba spremenila se tudi da<strong>na</strong>šnji mladostniki funkcio<strong>na</strong>lno razlikujejo<br />
od mladostnikov prejšnjih generacij. Težko je zagotovo trditi, kako te spremembe <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> mladega človeka,<br />
razvidno pa je, da so globalizacija, <strong>vpliv</strong> globalnih trgov, spremembe <strong>na</strong> področju zaposlovanja, odprte meje,<br />
formalizacija medosebnih odnosov ključnega pome<strong>na</strong>, da se raba drog v da<strong>na</strong>šnji družbi normalizira in da je del<br />
vsakdanjega življenja. Obdobje med mladostništvom in odraslostjo je zmeraj daljše, trg dela zmeraj bolj<br />
nestabilen, primanjkuje dela za manj kvalificirane delavce. Obenem se čas šolanja daljša, manj je štipendij<br />
oziroma so kriteriji za pridobitev strožji. Zgodil se je zamik fi<strong>na</strong>nčne samostojnosti mladih, podaljšuje se čas<br />
bivanja mladih pri njihovih starših, podaljša se fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> odvisnost od družine. Mladi se kasneje ali pa sploh ne<br />
odločajo za poroko in starševstvo in se velikokrat izogibajo odgovornostim (Parker 1999, str. 21−31).<br />
55
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
povečujejo možnost škodljive <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in drog, ki ima razdiralno vlogo pri velikem<br />
številu mladih (Sande 2004, str. 11).<br />
4.1 Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki povezani z <strong>rabo</strong> drog pri mladih<br />
Strokovnjaki ugotavljajo, da se raba drog <strong>na</strong>jpogosteje začne v razvojnem obdobju<br />
adolescence. 18 Ta prehod med obdobjema zaz<strong>na</strong>muje tudi prehod med osnovno in srednjo<br />
šolo, zato se mnogo raziskav osredotoča prav <strong>na</strong> populacijo dijakov prvih letnikov srednjih<br />
šol (Sande 2004, str. 32). Adolescenca je pogosto obdobje eksperimentiranja oziroma<br />
preizkušanja novih pristopov, vlog in vedenj; nekateri mladostniki izberejo tudi tvegano<br />
vedenje 19 , ki je večkrat le prehodnega z<strong>na</strong>čaja, za nekatere pa začetek težav, ki jih bodo<br />
spremljale do odraslosti (Pergamit, Huang in Lane v Sande 2004, str. 33). Kot posebej<br />
ogrožujoče tvegano vedenje definiramo tisto vedenje:<br />
• ki se začne zgodaj v procesu razvoja,<br />
• ki je kontinuirano in ni omejeno le <strong>na</strong> posamezne priložnosti in izolirane dogodke,<br />
• ki je povezano z življenjskim slogom, ki je za mladostnika neustrezen in povzroča<br />
težave pri konstruktivnih dejavnostih,<br />
• ki poteka v krogu vrstnikov, ki to vedenje spodbujajo, odobravajo ali občudujejo,<br />
• ko se med seboj povezuje in dopolnjuje več oblik tveganega vedenja (Tomori 1998).<br />
Coleman in Hendry (v Sande 2004, str. 34) opisujeta adolescenco kot posebej občutljivo<br />
obdobje razvoja osebnosti, v katerem se neprilagojeno vedenje pojavi takrat, ko obrambni<br />
mehanizmi mladostnika ne morejo več razreševati notranjih konfliktov in <strong>na</strong>petosti. Fokus se<br />
s posameznika premakne <strong>na</strong> slabe družbene in socialne razmere ter težave v družini, kar <strong>na</strong>j bi<br />
<strong>vpliv</strong>alo <strong>na</strong> stopnjo problematičnega vedenja (npr. uživanja <strong>alkohola</strong>). Nekateri strokovnjaki<br />
govorijo o t.i. rizičnih skupi<strong>na</strong>h in rizičnem vedenju za upo<strong>rabo</strong> drog med mladimi, kar pa ne<br />
pomeni, da bodo mladi, ki pripadajo omenjenim skupi<strong>na</strong>m uporabljali droge, ampak obstaja le<br />
večja statistič<strong>na</strong> verjetnost. Rizične skupine med mladimi so:<br />
18 Točneje <strong>na</strong> prehodu med zgodnjo (12–14) in srednjo adolescenco (14–17).<br />
19 V subjektivni percepciji mladih so tvega<strong>na</strong> vedenja pogosto pozitivno vrednote<strong>na</strong>, saj nudijo ugodje,<br />
sprostitev, vznemirjenje in odpravljajo dolgčas (Tomori 1998, str. 39).<br />
56
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
• otroci, katerih starši zlorabljajo alkohol in druge droge,<br />
• žrtve fizičnih, spolnih ali psihičnih zlorab,<br />
• otroci, ki <strong>na</strong>merno izostajajo od pouka,<br />
• noseče mladoletnice,<br />
• ekonomsko nepreskrbljeni mladi,<br />
• mladoletni prestopniki,<br />
• mladi s težavami v duševnem zdravju,<br />
• mladi, ki so <strong>na</strong>gnjeni k suicidalnosti,<br />
• invalid<strong>na</strong> mladi<strong>na</strong> (Kumpfer 1998 v Sande 2004, str. 34).<br />
Ali bodo mladi zašli v (negativno/pozitivno percipirano) tvegano vedenje ali ne, pa so<br />
odločilnega pome<strong>na</strong> dejavniki tveganja 20 , kakor imenujemo vse tisto, kar statistično poveča<br />
možnost, da mladi zaidejo v (negativno/pozitivno percipirano) tvegano vedenje, obratno pa<br />
pod varovalnimi dejavniki 21 razumemo vse tisto, kar zmanjša statistično vrednost (kljub<br />
prisotnosti dejavnikov tveganja) za tvega<strong>na</strong> vedenja. Oboji so <strong>na</strong>jpogosteje prisotni <strong>na</strong><br />
individualnem področju, družinskem in šolskem/skupnostnem področju. Pri ugotavljanju<br />
razlogov oziroma dejavnikov, ki mlade <strong>na</strong>govarjajo k uporabi drog oziroma jih od tega<br />
odvračajo, je <strong>na</strong>jbolj smiselno upoštevati korelacije posameznih dejavnikov, kot pa se<br />
osredotočiti le <strong>na</strong> en sam temeljni razlog za težave z upo<strong>rabo</strong> drog, čeprav le-ta izstopa. Pri<br />
mladostnikih, ki imajo težave z upo<strong>rabo</strong> drog, so pogosteje v ozadju bolj kompleksni<br />
mehanizmi, ki so po<strong>na</strong>vadi splet različnih dejavnikov tveganja (Sande 2004, str. 35)<br />
4.2 Klasifikacija dejavnikov tveganja povezani z <strong>rabo</strong> drog pri mladih<br />
Dejavnike tveganja smo v enem od prejšnjih poglavij razvrstili v tri skupine po treh vzrokih<br />
za škodljivo pitje: <strong>vpliv</strong> omamne snovi, osebnostni dejavniki in <strong>vpliv</strong> socialnega okolja ali<br />
družbe, v <strong>na</strong>daljevanju pa jih bomo podrobneje razdelili v pet podskupin 22 , ki so glede <strong>na</strong><br />
rezultate raziskav povezane z upo<strong>rabo</strong> dovoljenih in prepovedanih drog (Sande 2004, str. 36):<br />
20 So dejstva, ki pospešujejo začetek pitja alkoholnih pijač ter stopnjevanje le-tega iz zmernega v tvegano in<br />
škodljivo (Ramovš 2007, str. 105).<br />
21 So dejstva, ki zavirajo začetek pitja alkoholnih pijač ter varujejo človeka, ki zmerno pije, pred stopnjevanjem<br />
le-tega v tvegano in škodljivo pitje (Ramovš 2007, str. 105).<br />
22 Tako so jih razdelili Baumrind 1985, Hawkins idr. 1985, Newcomb in Bentler 1989.<br />
57
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
1) Individualni dejavniki tveganja<br />
V prvo podskupino uvrščamo osebnostne, interperso<strong>na</strong>lne ter vedenjske dejavnike, kot so<br />
odtujenost, uporništvo, asocialno vedenje, impulzivnost, anksioznost, depresija, večja oseb<strong>na</strong><br />
ranljivost, <strong>na</strong>gnjenost k pitju <strong>alkohola</strong>, visoka potreba po drežljajih. Hawkins idr. so v svoji<br />
raziskavi iz leta 2001 ugotovili, da lahko iz osebnostnih dejavnikov slabše sklepamo <strong>na</strong><br />
upo<strong>rabo</strong> drog kot iz vedenjskih in interperso<strong>na</strong>lnih dejavnikov.<br />
2) Družinski dejavniki tveganja<br />
Njihova pomembnost je <strong>na</strong>jvečja v obdobju otroštva in zgodnje adolescence, saj lahko<br />
spodbudijo razmeroma zgodnjo upo<strong>rabo</strong> drog. Med družinske dejavnike štejemo upo<strong>rabo</strong><br />
drog pri starših ali sorojencih, nejas<strong>na</strong> pravila v družini, slabši <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d otroki, negativ<strong>na</strong><br />
komunikacija, poslabšanje (ali razdiranje) družinskih vezi, nekonsistenti ali oddaljeni starši.<br />
Raziskava Gree<strong>na</strong> in Rachala (2001) kaže, da so <strong>na</strong>šteti dejavniki tveganja pozitivno kolerirali<br />
z upo<strong>rabo</strong> drog.<br />
3) Vrstniški dejavniki tveganja<br />
Pojavijo se znotraj vrstniške skupine in so npr. zgodnja iniciacija v upo<strong>rabo</strong> drog s strani<br />
vrstnikov, uporaba drog v vrstniški skupini, primerjave med vrstniki ...<br />
4) Šolski dejavniki tveganja<br />
Pomenijo učno (ne)uspešnost in odnos, ki ga mladostniki razvijejo do šole. Med šolske<br />
dejavnike tveganja sodijo: šolska neuspešnost, mržnja do šole, obdobje od prehodu iz osnovne<br />
v srednjo šolo, pomanjkanje možnosti za kontruktivno uveljavitev ...<br />
5) Skupnostni dejavniki tveganja<br />
Oz<strong>na</strong>čujejo (ne)uspešnost socializacije in možnost za potrditev 'odraslosti' mladostnikov, saj<br />
<strong>na</strong>m manjkajo formalni obredi in pravila za vstop med odrasle. Obstaja možnost, da obredni<br />
pomen in status odraslega zamenja uporaba določenih drog. Med skupnostne dejavnike<br />
tveganja štejemo permisivne družbene norme in zakone, dostopnost drog, nezmožnost<br />
58
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
uveljavljanja svoje odraslosti <strong>na</strong> legitimen <strong>na</strong>čin, nejasnost prehoda v odraslost, slaba<br />
pripadnost soseski in lokalni skupnosti, slab socialno-ekonomski status itd.<br />
Pet <strong>na</strong>štetih podskupin pa raziskovalca Sceffeldt in Wirth (1999) razdelita <strong>na</strong> tri dimenzije –<br />
biološko, psihološko in situacijsko, kjer psihološka dimenzija vključuje individualne<br />
dejavnike tveganja (in varovalne dejavnike), družinske dejavnike in šolske dejavnike ter<br />
dodaja odnosne dejavnike kot samostojno podkategorijo (Sande 2004, str. 37). Situacijska<br />
dimenzija pa vpeljuje stres, nezadovoljstvo z lastnim telesom, težave v spolnosti, smrt<br />
ljubljene osebe, brezposlenost, psihosomatske motnje ipd.<br />
Kumpfer, Trunnel in Whiteside (1990) upo<strong>rabo</strong> drog pojasnjujejo z biopsihosocialnim<br />
modelom. V njem se prepletata skupini psihosocialnih in bioloških dejavnikov tveganja.<br />
Psihosocialni dejavniki zajemajo družinske, skupnostne/šolske in vrstniške/socialne<br />
spremenljivke, kar ustreza prej omenjeni delitvi <strong>na</strong> pet podskupin. Med biološkimi dejavniki<br />
pa omenimo biokemično in nevrološko občutljivost, spremembe v metabolizmu in reakcijah<br />
<strong>na</strong> alkohol in droge ter težave v avtonomnem (npr. razlike v temperamentu) in centralnem<br />
živčnem sistemu (npr. strukturne kognitivne razlike) (prav tam).<br />
Poleg psihosocialnih, skupnostnih in bioloških dejavnikov tveganja pa se nekateri raziskovalci<br />
(Kumpfer, Williams in Baxey 1997) identificirali še demografske dejavnike tveganja, kot so<br />
starost, spol, etničnost in rasa, socioekonomski status, zaposlitev, izobrazba, kraj bivanja in<br />
gostota <strong>na</strong>selitve določenega območja (prav tam).<br />
Za razumevanje škodljivega pitja <strong>alkohola</strong> pri posamezniku ali v družbi je potrebno poz<strong>na</strong>ti<br />
vse glavne dejavnike tveganja, prav tako pa tudi pomanjkanje odločilnih varovalnih<br />
dejavnikov, ki nevtralizirajo dejavnike tveganja, da je človek odporen proti rabi <strong>alkohola</strong> (ter<br />
drugih drog) in proti stopnjevanju te <strong>rabe</strong> v zasvojenost.<br />
Psihološko usmerjeni raziskovalci so bolj pozorni <strong>na</strong> varovalne dejavnike v človekovi<br />
osebnosti, sociološko usmerjeni pa <strong>na</strong> tiste v socialnem okolju. Kumpfer in Hopkins (1993)<br />
omenjata sedem osebnostnih z<strong>na</strong>čilnosti, ki delujejo varovalno in zaviralno proti rabi<br />
<strong>alkohola</strong>, in sicer optimizem, empatijo, vpogled vase ali poz<strong>na</strong>vanje sebe, intelektualne<br />
sposobnosti, samospoštovanje, življenjsko usmeritev ali smisel življenja, odločnost in<br />
vztrajnost. Seveda pa je podobnih osebnih varovalnih dejavnikov še mnogo. Ramovš (2007,<br />
59
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
str. 107) <strong>na</strong>vaja dobre <strong>na</strong>vade: delovne, higienske, učne, gospodinjske in gospodarske, zlasti<br />
pa <strong>na</strong>vade pri razporejanju časa, kot so točnost, rednost, zdrav dnevno-nočni ritem in glede<br />
udomačenosti določenih prostorov (dom, delovno mesto, mesta za razvedrilo ... ).<br />
V dosedanjih raziskavah so bili raziskovalci bolj pozorni <strong>na</strong> dejavnike tveganja, kakor <strong>na</strong><br />
varovalne dejavnike. Za uspešno preventivo pa je potrebno prav tako temeljito raziskati in<br />
<strong>na</strong>jti varovalne dejavnike in jih povezati v celovit sistem (Ramovš 2007, str. 106). Še enkrat<br />
pa zapišimo, da izpostavljenost dejavnikom tveganja ne pomeni nujno tudi upo<strong>rabe</strong> drog –<br />
poveča se le statistič<strong>na</strong> verjetnost za njihovo upo<strong>rabo</strong>.<br />
60
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5 PREVENTIVA NA PODROČJU RABE ALKOHOLA PRI<br />
MLADOSTNIKIH<br />
Opredelitev pojma preventiva ni enoz<strong>na</strong>č<strong>na</strong>, temveč različni strokovnjaki preventivo<br />
opredeljujejo <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine. Beseda 'preventiva' izhaja iz latinske besede »praeventiva«,<br />
ki ima dva pome<strong>na</strong>, in sicer pomeni preventivno zdravstvo, higie<strong>na</strong> ter preventivni<br />
pripomoček (Verbinc 1979, str 579). Latinska beseda 'praevenire' pa pomeni nekaj, kar pride<br />
prej, pomeni torej delovanje za preprečevanje pričakovanega problema (Cavalcanti v Hočevar<br />
2005, str. 53).<br />
Preventiva preprečuje <strong>na</strong>stanek določenega pojava oz. vedenja, ki je družbeno nezaželeno, a<br />
zanj ni nujno, da se bo zgodilo (npr. raba oz. zloraba drog). Preventiva preprečuje samo<br />
možnost <strong>na</strong>stanka nezaželenega pojava oz. vedenja – torej predvidi, posledica katerih<br />
dejavnikov je lahko pojav oz. vedenje, <strong>na</strong>to pa skuša preprečiti sam <strong>na</strong>stanek teh dejavnikov.<br />
S tem je bil sproduciran medicinski model preventive, katere cilj je onemogočiti <strong>na</strong>stanek<br />
zdravstvenega problema in želi obenem <strong>vpliv</strong>ati <strong>na</strong> razvijanje posameznika tako, da bo izbral<br />
zaželen življenjski slog, tj. brez <strong>rabe</strong> oz. zlo<strong>rabe</strong> drog (Hočevar 2005, str. 53-56). Koncept<br />
preventivne edukacije poudarja ohranjanje abstinence posameznika in skuša pri posamezniku<br />
razviti sposobnosti za mišljenje in izbiranje ter jim pomaga, da bi le-ti z<strong>na</strong>li rav<strong>na</strong>ti s tem<br />
problemom. V strokovni literaturi sicer prevladuje enoten pogled, da je edukacija<br />
<strong>na</strong>jpomembnejše orodje preventive, vendar obstajajo razlike v razumevanju le-te, saj je enkrat<br />
pojmova<strong>na</strong> kot vzgoja in informiranje, drugič kot posredovanje vednosti ter oblikovanje<br />
spretnosti in veščin, tretjič pa tudi kot promocija zdravega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja (Hočevar 2005, str.<br />
63).<br />
Do nedavnega je <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> drog prevladovala tipologija preventive, ki se je<br />
delila <strong>na</strong> primarno, sekundarno in terciarno.<br />
Pojem primarne preventive obsega motiviranje in <strong>vpliv</strong>anje <strong>na</strong> vedenje in poglede ciljne<br />
skupine, da le-ta spremeni svoj pogled <strong>na</strong> življenje in spremeni svoj življenjski slog v želeno<br />
smer. Cilj<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> primarne preventive je pravzaprav celotno prebivalstvo, njen <strong>na</strong>men pa<br />
je ustvarjati takšne družbene razmere, da se določe<strong>na</strong> psihosocial<strong>na</strong> patologija, npr.<br />
alkoholizem, sploh ne bi pojavljala (Ramovš 2007, str. 112). Usmerje<strong>na</strong> je torej <strong>na</strong> predvsem<br />
zdravo populacijo ter populacijo, ki z drogo eksperimentira. Naloga primarne preventive je<br />
61
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
tudi, da širi možnosti in išče nove zdrave alter<strong>na</strong>tive, kjer bo človek <strong>na</strong>šel sebe, kjer se bo<br />
lahko samopotrjeval, razvijal identiteto, <strong>na</strong>šel svoje mesto v družbi brez upo<strong>rabe</strong> drog, ki je<br />
nezdrava alter<strong>na</strong>tiva. M. Tomori (1995, str. 71) pa zapiše, da je preventiva (tudi vzpodbujanje<br />
zdravega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja, pozitivnega odnosa do svojega telesa in prevzemanje odgovornosti<br />
slehernega človeka za svoje duševno in telesno zdravje ter razvijanje <strong>na</strong>vad in življenjskega<br />
sloga, ki veča psihofizično integriteto posameznika.<br />
Sekundar<strong>na</strong> preventiva se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> določenega posameznika ali skupino prebivalstva, ki so<br />
posebej ogroženi za določeno socialno patologijo, cilj le-te lahko zaokrožimo <strong>na</strong> neposredno<br />
preprečevanje poslabšanja stanja tarčne skupine. Tudi M. Tomori meni, da je sekundar<strong>na</strong><br />
preventiva usmerje<strong>na</strong> <strong>na</strong> tiste posameznike in skupine, ki so iz tega ali onega razloga z<br />
drogami še posebej ogroženi – zelo mladi, ki nimajo zaupanja vase, so negotovi in se ne z<strong>na</strong>jo<br />
zdravo uveljaviti, ne zmorejo obvladati neugodnih doživljanj, kot so tesnoba, potrtost, bojazen<br />
in nimajo pozitivne in zadovoljujoče samopodobe – pa tudi <strong>na</strong> mlade iz subkulturnih okolij in<br />
tiste, ki so v splošnem slabo in neprilagojeno vključeni v širši socialni prostor ter jih usmerja<br />
in vzpodbuja v konstruktivne dejavnosti (Tomori 1995, str. 73).<br />
Pojem terciarne preventive zajema omejevanje stranskih zdravstvenih in družbenih posledic<br />
zasvojenosti ter preprečevanje ponovne vrnitve bolezenskega stanja oziroma bolezenske<br />
<strong>na</strong>vade. Zajema osebe, ki jih je droga že zasvojila. Z usmerjeno edukacijo in omogočanjem<br />
konkretnih premikov v vedenje, ki odpravlja nevarne posledice zlo<strong>rabe</strong> drog, preprečuje še<br />
večjo škodo, ki jo lahko pri<strong>na</strong>ša uživanje le-teh. V terciarno preventivo so vključe<strong>na</strong> tudi<br />
prizadevanja, da bi se zdravljeni člani čim ustrezneje vrnili v svoje delovno in socialno okolje<br />
in v njem zaživeli brez drog (Tomori 1995, str. 74).<br />
V zadnjih letih pa se v evropskem prostoru srečujemo z uveljavljanjem ameriške tipologije<br />
preventive, ki preventivo deli <strong>na</strong> univerzalo (angl. universal prevention), selektivno (angl.<br />
selective prevention) oz. indikativno (angl. indicated prevention) (Prevention responses...<br />
2008).<br />
Univerzalne preventivne strategije so <strong>na</strong>slovljene <strong>na</strong> celotno populacijo (npr. celotno lokalno<br />
ali šolsko skupnost), ki ji je skupno to, da obstaja pri njej e<strong>na</strong>ko tveganje za (zlo)<strong>rabo</strong> drog.<br />
Cilj univerzalne preventive je preprečitev ali odložitev prve <strong>rabe</strong> drog <strong>na</strong> poznejše starostno<br />
62
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
obdobje, in sicer tako, da oskrbi celotno populacijo z informacijami in z<strong>na</strong>nji za preprečitev<br />
problematike (zlo)<strong>rabe</strong> drog (Prevention responses... 2008).<br />
Selektiv<strong>na</strong> preventiva je usmerje<strong>na</strong> <strong>na</strong> specifične skupine, pri katerih je tveganje za <strong>na</strong>stanek<br />
problemov, povezanih z <strong>rabo</strong> drog, večje (bodisi takoj ali tekom življenja). Usmerje<strong>na</strong> je <strong>na</strong><br />
celotne specifične skupine ljudi, ne glede <strong>na</strong> stopnjo tveganja posameznika v skupini. Njen<br />
<strong>na</strong>men je preprečiti zlo<strong>rabo</strong> drog s krepitvijo dejavnikov zaščite in učinkovitim spopadanjem<br />
z dejavniki tveganja v okolju, v katerem se uporabljajo droge (Hočevar 2005, str. 67).<br />
Indikativ<strong>na</strong> preventiva pa je usmerje<strong>na</strong> <strong>na</strong> visoko rizične posameznike (posameznike s<br />
psihičnimi motnjami, šolsko neuspešni posamezniki, …). Nekateri z<strong>na</strong>ki, ki kažejo povečano<br />
tveganje za kaj so: šolski neuspeh, vedenjske motnje, social<strong>na</strong> izolacija. Cilj indikativne<br />
preventive ni nujno v tem, da bi preprečila <strong>rabo</strong> drog, ampak v tem, da bi preprečila odvisnost<br />
od drog. Zmanjšati hoče torej pogostost upo<strong>rabe</strong> drog in njihovo zlo<strong>rabo</strong> (npr. zmerno pitje<br />
<strong>na</strong>mesto popivanje) (Prevention responses... 2008).<br />
5.1 Modeli ukrepov, <strong>na</strong> katerih temeljijo politike preprečevanja (zlo)<strong>rabe</strong> drog<br />
Preventivo lahko opredelimo v širšem in ožjem smislu. V ožjem smislu lahko pod pojmom<br />
preventiva razumemo vse aktivnosti, ki težijo k zmanjševanju povpraševanja po drogah, v<br />
širšem pa zajema vse aktivnosti, » /.../ ki <strong>na</strong>m omogočajo, da bi bila v primeru, ko se začne<br />
uživanje, škoda, ki lahko s tem <strong>na</strong>stane, čim manjša.« (Hočevar 2001, str. 94). Poleg tega<br />
moramo poudariti še to, da je opredelitev vsebine pojma preventive odvis<strong>na</strong> od paradigmatske<br />
osnove, iz katere izhajamo. Le- ta določa samo zasnovo preventivnega dela, ciljne skupine,<br />
<strong>na</strong>čin dela, tipe intervencij, reakcij in kakšne cilje želimo s preventivo doseči. Cilj preventive<br />
je tako lahko preprečevanje upo<strong>rabe</strong> drog oziroma popol<strong>na</strong> abstinenca ali pa preprečevanje<br />
občasne <strong>rabe</strong>, ki bi se lahko razvila v zlo<strong>rabo</strong> in preprečevanje škodljivih posledic, če so že<br />
zaužite psihoaktivne substance (Hočevar 2001, str. 94).<br />
V <strong>na</strong>daljevanju bomo <strong>na</strong> kratko opredelili modela ukrepov, ki sta doslej prevladovala <strong>na</strong><br />
področju preventive upo<strong>rabe</strong> drog, in sicer sta to model ukrepov, ki temeljijo <strong>na</strong> zmanjševanju<br />
ponudbe in model ukrepov, ki temeljijo <strong>na</strong> zmanjševanja povpraševanja po drogah.<br />
Natančneje se bomo <strong>na</strong>tančneje posvetili pristopu zmanjševanja škode oziroma politiki<br />
63
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
normalizacije, ki zajema za <strong>na</strong>s pomemben cilj, in sicer preprečevanje občasne <strong>rabe</strong>, ki bi se<br />
lahko razvila v zlo<strong>rabo</strong> in preprečevanje škodljivih posledic, če so že zaužite psihoaktivne<br />
substance (Hočevar 2001, str. 94).<br />
Sprva je področje preventive <strong>rabe</strong> drog temeljilo <strong>na</strong> prepričanju, da bo zmanjševanje ponudbe<br />
delovalo <strong>na</strong> preprečevanje upo<strong>rabe</strong> drog. Med ukrepe, ki <strong>na</strong>j bi zmanjševali ponudbo drog<br />
sodijo cene in davki, omejitev dostopa k psihoaktivnim substancam, ukrepi <strong>na</strong> področju javne<br />
varnosti ter grožnja s kaznijo. V sedemdesetih letih se je pozornost preusmerila v<br />
zmanjševanje povpraševanja po drogah, s tem pa se je začela preventiva v precejšnji meri<br />
<strong>na</strong>slanjati <strong>na</strong> šolo. Preventivno delovanje je bilo osredotočeno <strong>na</strong> substanco, njen cilj pa je bil<br />
ohranjanje popolne abstinence. Le-to se je pokazalo za nerealen cilj, saj koncept preventive<br />
utemeljen <strong>na</strong> teh ukrepih ne upošteva rekreacijskih, medicinskih in terapevtskih razlogov<br />
upo<strong>rabe</strong> drog in obenem ne upošteva legalnega statusa droge, njenih farmakoloških<br />
z<strong>na</strong>čilnosti in vzorca upo<strong>rabe</strong>, ki <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> osebni in socialni kontekst upo<strong>rabe</strong> drog. Dolgo<br />
časa je primar<strong>na</strong> preventiva spadala v kontekst javne vzgoje in izobraževanja o drogah, ki je z<br />
metodami, kot so informiranje, edukacija, promocija zdravja ipd., skušala prepričati<br />
posameznike, da droge ne bodo uporabljali. Z uvajanjem modelov ukrepov, ki strmijo k<br />
zmanjševanju povprašanja po drogah se prostor preventive širi, saj zajema aktivnosti znotraj<br />
zdravstvenega, socialnega, izobraževalnega in kazenskega sistema. Njen cilj je zniževanje<br />
povpraševanja po drogah in zmanjševanje škodljivih socialnih in zdravstvenih posledic<br />
upo<strong>rabe</strong> droge, v ospredje pa postavlja izboljšanje in okrepitev individualne odgovornosti,<br />
socialnih kompetenc in življenjskih spretnosti posameznika (Hočevar 2001, str. 95-96).<br />
Omenje<strong>na</strong> modela ukrepov izhajata torej iz prepričanj, da je abstinenca realen cilj preventive,<br />
da raba ilegalnih substanc nujno vodi v odvisnost, da posamezniki niso zmožni sprejemati<br />
odgovornih odločitev glede upo<strong>rabe</strong> drog in da bo razumevanje tveganj, ki jih pri<strong>na</strong>ša<br />
uživanje drog, odvrnilo posameznike od njihovega uživanja. Resne a<strong>na</strong>lize (Rosenbaum 1996,<br />
Duncan idr. 1994) vse predpostavke zavrnejo kot nepravilne, zato se nekateri avtorji ogrevajo<br />
za oblikovanje preventivnih programov <strong>na</strong> področju vzgoje in izobraževanja, ki izhajajo iz<br />
modela zmanjševanja škode (Hočevar 2001, str. 96).<br />
64
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.1.1 Zmanjševanje škode<br />
Model ukrepov zmanjševanja škode je nov koncept <strong>na</strong> področju preventive.<br />
Zmanjševanja škode <strong>na</strong> področju drog razumemo kot »/…/ pragmatsko usmerjeno politiko, ki<br />
predstavlja alter<strong>na</strong>tivo tako medicinski razlagi 'bolezni odvisnosti' kot tudi represivnemu<br />
modelu obrav<strong>na</strong>ve uporabnikov drog.« (Fojan 2005, str. 178). Model izhaja iz spoz<strong>na</strong>nja, da<br />
»/.../ ljudje so in vedno bodo uživali droge, zato je učinkovitejše, če se trudimo zmanjšati<br />
škodljive učinke, povezane z njihovim uživanjem, kot pa samo <strong>rabo</strong>. Ta model ukrepov<br />
preprečevanja <strong>rabe</strong> drog predvsem resno loči dvoje – <strong>rabo</strong> in zlo<strong>rabo</strong> drog, saj upošteva<br />
dejstvo, da je raba različnih drog (alkohol, nikotin, zdravila itn.) del vsakodnevnega življenja<br />
posameznika, njihova zloraba pa pripelje do številnih škodljivih posledic (Hočevar 2001, str.<br />
96). Ker je raba drog univerzalen pojav v različnih družbah in iz nje izhajajo številne koristi,<br />
je abstinenca kot običajni cilj preventive <strong>rabe</strong> drog za mlade ljudi nezanesljiv, nezagotovljiv<br />
in nesprejemljiv.« (Moore in Saunders 1991 v Hočevar 2001, str. 96-97). Pri tem modelu<br />
ukrepov gre za širjenje strategije, ki ne meri le <strong>na</strong> popolno abstinenco (popolno preprečevanje<br />
upo<strong>rabe</strong> drog), temveč tudi <strong>na</strong> čim manjšo zlo<strong>rabo</strong> in zmanjševanje škode, ki lahko <strong>na</strong>stane ob<br />
uporabi drog. Sprejema dejstvo, da uporaba drog vztraja kljub vsemu trudu, da bi jo preprečili<br />
in bo tako tudi v<strong>na</strong>prej in se zaveda, da imajo prejemi, ki merijo <strong>na</strong> preprečevanje upo<strong>rabe</strong><br />
drog pogosto ne<strong>na</strong>meravane učinke <strong>na</strong> zvečanje škode, povezane z upo<strong>rabo</strong> drog (Duncan<br />
1994 v Hočevar 2001, str. 97). Model zmanjševanja škode je kot dopolnil<strong>na</strong> strategija<br />
omenje<strong>na</strong> tudi v Resoluciji o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004 - 2009, saj ta<br />
sočasno poudarja tudi pomembnost zmanjševanja povpraševanja in preprečevanja ponudbe.<br />
Po drugi strani pa vključuje zmanjševanje škode kot novega modela ukrepov <strong>na</strong> področju<br />
(zlo)<strong>rabe</strong> drog. O njej se govori kot o strategiji, ki <strong>na</strong>stane kot rezultat uvida v posledice<br />
družbenega odziva <strong>na</strong> pojav in pri<strong>na</strong>ša doktri<strong>na</strong>ren premik tudi <strong>na</strong> področju terapije in<br />
preprečevanja (Fojan 2005, str. 182).<br />
Na področju preventive uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih podpiramo vse tri opisane<br />
modele. Menimo, da je model zmanjševanja škode primeren šele <strong>na</strong> določeni starostni stopnji<br />
oziroma v okviru selektivne preventive. Posebej pa poudarimo še, da so modeli zmanjševanja<br />
škode pomembni predvsem če upoštevamo z<strong>na</strong>čilnosti slovenske 'mokre kulture',<br />
normalizacijo in pogostost uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih, seveda v kombi<strong>na</strong>ciji<br />
zaščite v obliki že omenjenih ukrepov, ki ščitijo mlade – oviranje preskrbe z drogami, prodaje<br />
65
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
in same <strong>rabe</strong> drog. Normalizacija <strong>rabe</strong> drog po Parkerju (1998) pomeni premik dela prej<br />
odklonskih dejavnosti z roba mladinske kulture v njen center, kjer se pridružijo drugim, že<br />
prilagojenim odklonskim dejavnostim, kot so popivanje, menjavanja spolnih partnerjev in<br />
redno kajenje cigaret. Še vedno pa to ne pomeni, da veči<strong>na</strong> mladih odobrava npr. redno<br />
kajenje cigaret ali 'vikend popivanje', ampak pomeni le to, da je veči<strong>na</strong> mladih že poizkusila<br />
cigarete in alkohol in da je od teh samo manjši<strong>na</strong> občasnih kadilcev ali pivcev in da je kajenje<br />
in popivanje med vrstniki sprejeto samo v določenih okoljih in v določenih okolišči<strong>na</strong>h<br />
(Sande 2004, str. 26). Parker (1998) svojo tezo o normalizaciji rekreativne upo<strong>rabe</strong> drog<br />
utemelji <strong>na</strong> šestih predpostavkah, ki izhajajo iz njegove longitudialne raziskave »The North-<br />
West Longitudi<strong>na</strong>l Study« in so <strong>na</strong>slednje: lahka dostopnost drog, poveča<strong>na</strong> prevalenca<br />
upo<strong>rabe</strong> drog, tehtanje med koristmi in posledicami upo<strong>rabe</strong> drog, sez<strong>na</strong>njenost z drogami,<br />
uporaba drog v prihodnosti in kultur<strong>na</strong> akomodacija prepovedanega,. Parker (1998) meni, da<br />
se bomo zaradi močnih družbenih procesov in sprememb pomikali <strong>na</strong>prej po poti<br />
normalizacije rekreativne <strong>rabe</strong> drog in svojo tezo povezuje z negotovostjo mladih v družbi<br />
tveganj, ki je posledica individualizacije. Temelj normalizacije <strong>rabe</strong> drog je racio<strong>na</strong>lno<br />
sprejemanje odločitev in tehtanje med koristmi in posledicami upo<strong>rabe</strong> prepovedanih drog, ki<br />
je precej podob<strong>na</strong> odločanju pri uporabi <strong>alkohola</strong> ali tobaka (Sande 2004, str. 28).<br />
5.1.1.1 Temelj<strong>na</strong> izhodišča pristopa zmanjševanja škode<br />
Prva od temeljnih postavk obrav<strong>na</strong>vanega koncepta je v tem, da prekinja z racio<strong>na</strong>listično<br />
paradigmo, ki vzdržuje mit o možnosti 'končne rešitve' problema drog. Na ravni posameznika<br />
– za razliko od tradicio<strong>na</strong>lnega pristopa, ki ocenjuje uspeh preprečevanja in terapije z<br />
abstinenco kot končnim in edinim ciljem – pristop zmanjševanja škode daje prednost<br />
vzpostavljanju oziroma krepitvi stikov s socialnimi in zdravstvenimi službami ter različnimi<br />
drugimi programi pomoči. Vse spremembe v smeri zmanjševanja tveganj ocenjujejo kot<br />
uspeh, zato je za pristop posebej pomemb<strong>na</strong> identifikacija dejavnikov, ki <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> 'izbiro'<br />
med tvegano in manj tvegano <strong>rabo</strong> drog kot tudi <strong>na</strong> kontrolirano oziroma nekontrolirano <strong>rabo</strong><br />
drog (Fojan 2005, str. 184).<br />
Druga z<strong>na</strong>čilnost pristopa zmanjševanja škode je v tem, da uvaja v službe, ki so <strong>na</strong> voljo<br />
uporabnikom drog, pojem nizkega praga, kar pomeni večjo dostopnost in odsotnost<br />
66
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
pogojevanja pomoči z zahtevo po abstinenci. Izkaza<strong>na</strong> želja po abstinenci tako ne predstavlja<br />
več zahtevanega predpogoja za nudenje storitev oziroma pomoči. V raziskavah se je<br />
pokazalo, da je izključno osredotočenje <strong>na</strong> abstinenco privedlo do 'izgube realnosti' ter<br />
povečalo razdaljo med socialnimi/zdravstvenimi delavci in njihovimi strankami, s tem pa<br />
zaustavilo vse nujne oblike podpore in margi<strong>na</strong>liziralo velik del skupine uživalcev drog.<br />
Paradigmo zmanjševanja škode bi lahko opredelili tudi kot zelo etično, saj poudarja, da imajo<br />
uživalci drog – tudi v primeru <strong>na</strong>daljnjega uživanja – pravico do človeka vrednih zdravstvenih<br />
in socialnih življenjskih razmer ter opozarja <strong>na</strong> nedopustnost pogojevanja dostopa do teh<br />
pravic z abstinenco in prilagojenim vedenjem. Če strnemo, gre za to, da zagovorniki<br />
zmanjševanja škode ocenjujejo kot problematično pogojevanje pomoči in neprostovoljno<br />
zdravljenje, medtem ko v abstinenci vidijo pomemben <strong>na</strong>čin zmanjšanja škode, povezane z<br />
uživanjem drog (Fojan 2005, str. 184).<br />
Tretja z<strong>na</strong>čilnost pristopa je v tem, da uvede kot kriterij intervencije pragmatiko, rav<strong>na</strong> se po<br />
tistem, kar je uspešno, kar ima oprijemljive rezultate, ne pa po tistem, kar <strong>na</strong>j bi bilo pravilno<br />
oziroma kar zahteva domi<strong>na</strong>ntni diskurz o normalnosti. Četrta z<strong>na</strong>čilnost pa poudarja pomen<br />
sodelovanja uporabnikov drog in uporabnikov služb ter krepitev njihove moči (prav tam, str.<br />
184-186).<br />
Uporabnik drog je v paradigmi zmanjševanja škode prepoz<strong>na</strong>n kot osebnostno in socialno<br />
odgovor<strong>na</strong>/kompetent<strong>na</strong> oseba, ki med drugim uporablja droge. Poudarja aktivno<br />
vključevanje uporabnika drog v <strong>na</strong>črtovanje in izvajanje 'pomoči', kar pospešuje njegovo<br />
socialno vključevanje, njegovo socialno kompetenco in s tem zmanjšuje vse vrste škode, ki jih<br />
povzroča uporaba drog (prav tam, str. 186).<br />
Kvaliteta modela zmanjševanja škode je predvsem v tem, da posamezniki pridobijo<br />
objektivno vedenje oziroma realne informacije o drogah, da so sez<strong>na</strong>njeni s pozitivnimi in<br />
negativnimi posledicami upo<strong>rabe</strong> drog, <strong>na</strong> podlagi katerih lahko sprejemajo odgovorne<br />
odločitve. Omenili smo že, da abstinenca ni edino merilo uspešnosti preventivnih dejavnosti,<br />
je pa ohranjanje abstinence osnovno izhodišče, ki pa ne more biti vedno realizirano, zato<br />
ohranjanju abstinence pridružujemo ukrepe zmanjševanja tveganj in škode.<br />
Osebe, ki še ne morejo poskrbeti same zase in torej njihovo stanje zahteva, da zanje skrbijo<br />
drugi, je treba pred njihovimi lastnimi dejanji zaščititi <strong>na</strong> e<strong>na</strong>k <strong>na</strong>čin kot pred zu<strong>na</strong>njimi<br />
67
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
krivicami (Mill v Hočevar 2005, str. 180). Omejitev pravice do samoodločanja je tako veza<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong> pravnoformalni status posameznika – tako imajo odrasli, npr. starši, o rabi drog pravico<br />
odločati <strong>na</strong>mesto njih, vse dokler niso z odraslostjo prepoz<strong>na</strong>ni kot racio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> bitja, tj. po eni<br />
strani z arbitrarno določeno starostjo (npr. 18 let), z začetkom katere posamezniku<br />
avtomatično pripišemo racio<strong>na</strong>lnost in sposobnost za svobodno odločanje, po drugi strani pa z<br />
odločanjem sposobnosti za razumsko presojo in odločanje (Kodelja 1995). Bistven cilj<br />
preventive pred <strong>rabo</strong> drog je mladoletnega posameznika podrediti zakonski prepovedi <strong>rabe</strong><br />
drog, čeprav omejevanju ni imanenten princip ugodja, temveč princip prisiljevanja, ki pa<br />
posameznika vseeno vodi k njegovi lastni svobodi, ko se odloča za <strong>rabo</strong> oziroma ne<strong>rabo</strong> drog<br />
(Hočevar 2005, str 181). Da otrok oz. mladostnik še nima pravice do <strong>rabe</strong> drog, A. Hočevar<br />
utemeljuje tudi z dejstvom, da so pri njem tveganja, poveza<strong>na</strong> z <strong>rabo</strong> drog, večja in imajo<br />
dolgotrajnejše oziroma hujše posledice. Po Rawlsu imajo otroci pravico do odraščanja v<br />
družbi brez drog, država pa jih mora pred drogami zaščititi z vsemi možnimi ukrepi; Feinberg<br />
pa doda še pravico do odprte prihodnosti, torej pravico do tega, da jim odrasli preprečimo<br />
rav<strong>na</strong>nja, ki bi jim v prihodnosti lahko škodovala (Hočevar 2005, str. 183). Za otroka so torej<br />
nekatere pravice 'zamrznjene', dokler niso priz<strong>na</strong>ni za racio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> in opravilno sposob<strong>na</strong> bitja,<br />
ki se zavedajo svojih rav<strong>na</strong>nj in posledic le-teh. Edukacija o drogah <strong>na</strong>j bi v skladu z otrokovo<br />
pravico do odprte prihodnosti otroku omogočila pridobivanje zaupanja vase in pridobivanje<br />
občutka, da je sposoben odločati o svojem življenju, torej tudi o rabi oziroma nerabi drog – ob<br />
tem pa se mora otrok v procesu vzgoje disciplinirati, tj. podrediti pravilom oz. zahtevam<br />
družbe (prav tam). Ker otroci in mladostniki še niso sposobni samostojno odločati, kaj je<br />
dolgoročno zanj <strong>na</strong>jbolje, A. Hočevar meni, da je v takem kontekstu <strong>na</strong>jbolj smisel<strong>na</strong><br />
kombi<strong>na</strong>cija zaščite mladostnika (stremljenje k ohranjanju abstinence) z zmanjševanjem<br />
tveganj in škode povezanih z <strong>rabo</strong> drog v primeru, da se posameznik oz, mladostnik odloči za<br />
<strong>rabo</strong> drog (prav tam, str. 184).<br />
5.2 Šola kot osrednji prostor preventive <strong>rabe</strong> drog<br />
Šola je zagotovo prostor, ki lahko posredno (prikriti kurikulum) in neposredno (vzgojnoizobraževalne<br />
vsebine) sooblikuje z<strong>na</strong>nje o drogah in percepcijo (zlo)<strong>rabe</strong> drog med učenci ter<br />
zmanjšuje škodo, ki lahko <strong>na</strong>stane kot posledica <strong>rabe</strong> drog (Hočevar 2001, str. 92).<br />
V družbi se srečujemo s premikom prvega srečanja z <strong>rabo</strong> droga <strong>na</strong> vedno mlajše mladostnike<br />
oziroma otroke, krog uporabnikov drog se širi in zato je, kot bomo videli v <strong>na</strong>daljevanju<br />
68
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
besedila, smotrno, da se vprašamo, kako preprečiti (zlo)<strong>rabo</strong> oziroma kako preprečiti<br />
škodljive posledice, ki izhajajo iz (zlo)<strong>rabe</strong> drog.<br />
Otroci in mladostniki preživijo v šoli velik del svojega časa in ker je le-ta socialni prostor, ki<br />
zajema učence, učitelje, starše ter širše družbeno okolje, ni imu<strong>na</strong> pred <strong>rabo</strong> in zlo<strong>rabo</strong> drog,<br />
bi se bilo potrebno preventive <strong>na</strong> področju <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog lotiti zelo sistematično.<br />
Buisman v svoje delu iz leta 1995 <strong>na</strong>vaja nekaj razlogov, ki lahko pojasnijo, zakaj je prav šola<br />
postala osrednje mesto preventivnega delovanja. Ti razlogi so:<br />
• v formalnem izobraževanju je mogoče doseči <strong>na</strong>jveč otrok in mladostnikov;<br />
• šolsko okolje ima jasno organizacijsko strukturo in ponuja možnost povezovanja s<br />
starši, skupnostjo;<br />
• šole so kljub kulturnim in socialnim razlikam prisotne v vseh državah in regijah<br />
sveta;<br />
• v formalnem izobraževanju je bilo v zadnjih 30 letih pridobljeno <strong>na</strong>jveč izkušenj<br />
<strong>na</strong> področju edukacije o drogah;<br />
• veliko različnih šolskih metod edukacije o drogah je mogoče aplicirati v druge<br />
skupine, z minimalno potrebo po prilagajanju;<br />
• eksperimentiranje z drogami se po<strong>na</strong>vadi začne, ko so mladostniki stari od 14 do<br />
18 let, torej v obdobju, ko se veči<strong>na</strong> izobražuje.<br />
Šola je tako pojmova<strong>na</strong> kot prostor, ki ponuja številne možnosti za izvajanje preventivnih<br />
programov – in ne le šola, preventiva <strong>rabe</strong> drog se je razširila <strong>na</strong> vso vzgojno-izobraževalno<br />
vertikalo, saj jo je treba vpeljevati (po sklepih Evropske konference) tudi v institucije<br />
predšolske vzgoje, razširila pa se je tudi v zu<strong>na</strong>jšolski prostor (lokalno skupnost, družino itd.)<br />
(Hočevar 2001, str. 99).<br />
V šolskem prostoru so bili v preteklosti oblikovani in izvajani različni modeli 23 preventivne<br />
edukacije, kjer bi se v <strong>na</strong>daljevanju osredotočili predvsem model minimaliziranja škode ali<br />
model zmanjševanja škode, ki predpostavlja, da bodo mladi ljudje, ob zagotavljanju <strong>na</strong>tančnih<br />
informacij o drogah in skozi možnost <strong>na</strong>učiti se primerne spretnosti imeli boljši uvid v<br />
njihovo <strong>rabo</strong> drog, kar bo vodilo do minimalizacije škode, ki jo povzročajo droge (Hawthorne<br />
23 Model prenosa z<strong>na</strong>nja in informacij, model emocio<strong>na</strong>lnega izobraževanja, model socialnega <strong>vpliv</strong>a, model<br />
učenja življenjskih spretnosti in model minimaliziranja škode (Hočevar 2001, str. 100)<br />
69
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
2001 v Hočevar 2001, str. 100). Gre za model, ki vsebuje zagotavljanje dejstvenih informacij,<br />
vire, vzgojo in izobraževanje, razvoj spretnosti in spreminjanja stališč v tem smislu, da bodo<br />
posledice <strong>rabe</strong> drog za posameznika, družbo in kulturo minimalne; zaveda se dejstva, da <strong>rabe</strong><br />
drog ni mogoče popolnoma izkoreniniti, je pa mogoče preprečiti njene škodljive posledice<br />
(prav tam).<br />
Ali so modeli preventivne <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog v šolskem prostoru uspešni pa v literaturi in<br />
med raziskovalci <strong>na</strong>letimo <strong>na</strong> delje<strong>na</strong> mnenja. V literaturi 24 srečujemo različne interpretacije<br />
uspešnosti posameznih šolskih preventivnih modelov, ki pa izhajajo iz prepričanja, da je<br />
preventiva v šoli uspeš<strong>na</strong> (Hočevar 2001, str. 100). Med raziskovalci pa prevladuje<br />
ugotovitev, da nobeden od modelov, ki so jih uporabljali v šolah ni v celoti potrdil svoje<br />
uspešnosti in da veči<strong>na</strong> evalvacij programov ni pokazala bistvenih pozitivnih učinkov (prav<br />
tam, str. 101). Med vzroki za neuspešnost avtorji <strong>na</strong>jvečkrat <strong>na</strong>vajajo premajhno intenzivnost<br />
programov, metodološke omejitve, pomanjkanje dolgoročnih študij in upo<strong>rabo</strong> različnih<br />
<strong>na</strong>činov a<strong>na</strong>liziranja podatkov, ki dajejo različne izide. Po mnenju A. Hočevar pa se<br />
neuspešnost preventive v šolskem prostoru skriva ne le v evalvaciji sami, temveč v<br />
pojmovanju cilja preventive v šoli. Če se uspešnost preventive meri po manjšem številu<br />
uporabnikov drog, potem so bile preventivne dejavnosti doslej neuspešne, saj se število<br />
uporabnikov ne spreminja bistveno oz. ne tako hitro, kot bi pričakovali. Pa tudi če si za cilj<br />
preventivnih dejavnosti zastavimo odmik prvega srečanja mladih z drogo, so bile aktivnosti<br />
prav tako neuspešne, saj se starost<strong>na</strong> meja prvega srečanja z drogo niža, čeprav se preventivne<br />
dejavnosti uvajajo že v predšolski prostor (prav tam, str. 104).<br />
Če se vprašamo, kaj lahko šola <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog sploh stori, je<br />
prvo <strong>na</strong>jverjetnejše dejstvo to, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da bodo šole izničile<br />
<strong>rabo</strong> drog med mladimi, ker ne moremo pričakovati, da bo šola <strong>vpliv</strong>ala <strong>na</strong> spremembo<br />
zasebnega življenja adolescentov (Munro 1997) – lahko pa zmanjša škodo, ki <strong>na</strong>stane z<br />
upo<strong>rabo</strong> drog. M.Rosenbaum (1996) meni, da temelji model zmanjševanja škode v edukaciji o<br />
drogah <strong>na</strong> štirih predpostavkah, in sicer <strong>na</strong>slednjih:<br />
• droge je potrebno širše kategorizirati in mednje uvrstiti vse psihoaktivne<br />
substance, tudi legalne ;<br />
24 Na primer sklepi Evropske konference o preventivi <strong>na</strong> področju drog iz leta 1991.<br />
70
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
• do drog moramo zavzeti pragmatično stališče, ne pa moralistično;<br />
• uživanje drog je možno <strong>na</strong> kontroliran in odgovoren <strong>na</strong>čin in da raba substanc, ki<br />
spreminjajo stanje zavesti, ne vodi nujno v odvisnost;<br />
• kontekst <strong>rabe</strong> drog je tisti, ki razločuje <strong>rabo</strong> drog od zlo<strong>rabe</strong> (Rosenbaum 1999 v<br />
Hočevar 2001, str. 106).<br />
M. Rosenbaum meni, da mladostniki lahko sprejemajo odgovorne odločitve o rabi drog, če<br />
imajo objektivno, <strong>na</strong> z<strong>na</strong>nosti utemeljeno edukacijo o drogah. Meni tudi, da ohranjanje<br />
popolne abstinence med mladimi ni vedno real<strong>na</strong> alter<strong>na</strong>tiva za mladostnike. Ne odpove se<br />
ohranjanju abstinence kot cilju preventive, pač pa zastavi realnejši cilj – storiti moramo vse,<br />
da bo imela morebit<strong>na</strong> uporaba drog za posameznika in družbo <strong>na</strong>jmanjše možne negativne<br />
posledice (Hočevar 2001, str. 107).<br />
Glede <strong>na</strong> doslej zapisano, lahko povzamemo, da so v šoli <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> drog do<br />
sedaj prevladovali predvsem programi, ki so bili usmerjeni v ohranjanje abstinence med otroci<br />
in mladostniki. Vendar je lahko cilj preventive tudi preprečevanje občasne <strong>rabe</strong>, ki bi se lahko<br />
razvila v zlo<strong>rabo</strong> in pa preprečevanje škodljivih posledic, če je že prišlo do upo<strong>rabe</strong> drog<br />
(prav tam, str. 94). Vprašanje, ki ga stroka še ni razrešila in zato še vedno ostaja odprto, pa je<br />
kdaj npr. začeti z izvajanjem ukrepov zmanjševanja tveganj in škode med otroki in<br />
mladostniki.<br />
5.3 Omejevanje škodljivega uživanja <strong>alkohola</strong> in preprečevanje škodljivih<br />
posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v Sloveniji<br />
Slovenija velja za vinorodno deželo, ki ji ni tuja niti proizvodnja vi<strong>na</strong> in žganih pijač in v<br />
kateri je zakoreninjeno prepričanje, da je pitje <strong>alkohola</strong> povsem normalno, biti pijan pa tudi<br />
<strong>na</strong>j ne bi bilo nič ne<strong>na</strong>vadnega, zato je omejevanje po<strong>rabe</strong> in preprečevanja škodljivih<br />
posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> še toliko težje. V <strong>na</strong>daljevanju <strong>na</strong>loge bomo predstavili politič<strong>na</strong><br />
orodja (zakone, resolucije), ki <strong>na</strong>j bi prispevala k omejevanju <strong>rabe</strong> in preprečevanju zlo<strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong>. V tem okviru pa <strong>na</strong>s bo zanimala predvsem obrav<strong>na</strong>va mladostnikov in programi, ki<br />
so <strong>na</strong>menjeni mladim in <strong>na</strong>j bi pripomogli k preprečevanju škodljive <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> pri le-teh.<br />
71
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.3.1 Politika do <strong>alkohola</strong> in politič<strong>na</strong> orodja <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni<br />
Politiko do <strong>alkohola</strong> razumemo kot politiko, ki »služi interesom javnega zdravja in družbene<br />
blaginje tako, da <strong>vpliv</strong>a <strong>na</strong> zdravstvene in družbene determi<strong>na</strong>nte.« (Anderson in Baumberg<br />
2006, str. 2). Je del prizadevanja javnega zdravja, procesa za »mobilizacijo lokalnih,<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih in med<strong>na</strong>rodnih virov za zagotovitev razmer, v katerih so lahko ljudje zdravi.«<br />
(prav tam). Slovenija ima, podobno kot druge evropske države, več zakonov, ki obrav<strong>na</strong>vajo<br />
alkohol. Za zmanjševanje po<strong>rabe</strong> in preprečevanje škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> so bili<br />
tudi v Sloveniji sprejeti različni ukrepi, opredeljeni v različnih zakonih. Področje politike do<br />
<strong>alkohola</strong> v Sloveniji je tako obrav<strong>na</strong>vano v okviru <strong>na</strong>slednjih političnih orodij:<br />
• Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> (2003)<br />
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili<br />
(2000) 25<br />
• Zakon o medijih (2001)<br />
• Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 –<br />
2011 (2007)<br />
• Zakon o varnosti cestnega prometa (2004)<br />
• Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004-2009 (2004)<br />
5.3.1.1 Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> – ZOPA (2003)<br />
Je politično orodje, ki <strong>na</strong>j bi v prihodnjem desetletju zmanjšal po<strong>rabo</strong> čistega <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong><br />
prebivalca. Predvsem <strong>na</strong>j bi <strong>vpliv</strong>al <strong>na</strong> mladoletne uživalce alkoholnih pijač z omejitvijo<br />
dostopa do njih. Posredno <strong>na</strong>j bi zakon <strong>vpliv</strong>al tudi <strong>na</strong> umrljivost zaradi bolezni, poškodb in<br />
prometnih nesreč, povezanih z alkoholom. Zakon pitja ne prepoveduje, ampak ga le omejuje,<br />
popol<strong>na</strong> prepoved pa velja le za mladoletne osebe. Določa ukrepe in <strong>na</strong>čine omejevanja<br />
25 Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v <strong>na</strong>daljevanju:<br />
ZZUZIS) določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik<br />
z živili, da so zdravstveno ustrezni ter ureja zdravstveni <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d njihovo proizvodnjo in prometom z<br />
<strong>na</strong>menom, da se varuje zdravje ljudi, zaščitijo interesi potrošnika in omogoča nemoten promet <strong>na</strong> notranjem trgu<br />
in s tretjimi državami, spremljanje zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili<br />
ter medresorsko politiko in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje <strong>na</strong> področju zdravstvene problematike prehrane in<br />
prehranske politike.<br />
72
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, med katere sodijo zlasti oz<strong>na</strong>čevanje vsebnosti <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> embalaži,<br />
opozorilo, da živilo ni primerno za otroke ter prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in<br />
pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo<br />
očitne z<strong>na</strong>ke opitosti od <strong>alkohola</strong>, prav tako pa določa ukrepe za preprečevanje škodljivih<br />
posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>. Alkoholne pijače je prav tako po zakonu prepovedano prodati oziroma<br />
ponuditi osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale<br />
osebam, mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo očitne z<strong>na</strong>ke opitosti od <strong>alkohola</strong>. Zakon<br />
<strong>na</strong>tančno definira alkoholne pijače, živila, ki vsebujejo alkohol, prodajo in ponudbo<br />
alkoholnih pijač (Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> 2003).<br />
Kot meni Gavez (2003, str. 1) lahko razumemo kot prvi korak k zmanjševanju škodljive <strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong>, ki pa sam po sebi ne more prinesti bistvenih sprememb, a državljani ga moramo<br />
spoštovati. Priporočenih omejitev se morajo držati tako trgovci kot gostinci, kot tudi učitelji in<br />
drugi, ki se poklicno srečujejo z mladimi. Lahko pa je v pomoč tudi staršem, ki menijo, da za<br />
njihove otroke ni dobro, da se opijajo v zgodnji mladosti. Problem se <strong>na</strong>mreč po avtorjevem<br />
mnenju kaže tudi v tem, ko starši otrokom pustijo, da v njihovi prisotnosti spijejo kozarček<br />
alkoholne pijače. Plant in Plant (2001) ugotavljata, da je pitje pogosto podrejeno trenutni<br />
situaciji in okolju. Tako bodo mladostniki v družbi staršev res spili le kozarček, v drugačni<br />
družbi pa si bodo morda privoščili kakšen kozarček preveč. Sami menimo, da to ni nujno.<br />
Poglejmo si primer, ko so mladostniki v družbi s starši. Zakon prepoveduje prodajo<br />
alkoholnih pijač osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale<br />
osebam, mlajšim od 18 let. Poskusimo razložiti primer, ko so starši z otrokom v gostilni in<br />
<strong>na</strong>takar sliši enega od staršev reči otroku, da mu bo dal kozarček alkoholne pijače, ki si jo je<br />
<strong>na</strong>ročil. Ali mora <strong>na</strong>takar odraslemu odreči <strong>na</strong>ročeno alkoholno pijačo, ker obstaja utemeljen<br />
sum, da jo bo le-ta posredoval osebi, mlajši od 18. let ali pa v taki situaciji ne sme<br />
posredovati Verjetno ni realno pričakovati, da bi se kdorkoli vpletel v tako situacijo, čeprav<br />
bi bilo mogoče prav – je pa tudi zelo kratkovidno, če bi vsakega mladostnika, ki poseže po<br />
alkoholni pijači, ali pa mu jo ponudijo starši, povezovati s patologijo oziroma v vsakem takem<br />
mladostniku videti bodočega 'alkoholika'. Če se striktno držimo 12. čle<strong>na</strong> Med<strong>na</strong>rodne<br />
konvencije o ekonomski, socialnih in kulturnih pravicah, kjer <strong>na</strong>j bi država vsakemu<br />
posamezniku zagotovila <strong>na</strong>jvišji dostopni standard telesnega in duševnega zdravja, se lahko<br />
zgodi, da četudi starši zavračajo oziroma se zako<strong>na</strong> ne držijo v popolnosti, država ni takega<br />
mnenja. Vprašanje pa je, koliko so te državne intervencije učinkovite, če nimajo podpore<br />
otrokovih pomembnih drugih (Gilmore v Hočevar 2005, str. 179).<br />
73
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Velik odziv (predvsem negativen) je požela tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač med 21. in<br />
7. uro <strong>na</strong>slednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovolje<strong>na</strong> prodaja alkoholnih pijač<br />
do konca njihovega obratovalnega časa, določenega v skladu z zakonom. Ne glede <strong>na</strong><br />
omenjeno prepoved pa je prepoveda<strong>na</strong> prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka<br />
dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan, kar velja tudi za dodajanje žganih pijač<br />
brezalkoholnim pijačam in drugim <strong>na</strong>pitkom. Nadzor <strong>na</strong> izvajanjem zako<strong>na</strong> si delijo policija<br />
in štirje inšpektorati: Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za delo, Tržni inšpektorat<br />
RS in Inšpektorat RS za šolstvo in šport (Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> 2003).<br />
Menimo, da bi bilo potrebno s poostrenim <strong>na</strong>dzorom in kaznovanjem kršiteljev doseči<br />
dosledno upoštevanje Zako<strong>na</strong> o omejevanju prodaje <strong>alkohola</strong>, ki prepoveduje prodajo<br />
<strong>alkohola</strong> mladoletnim osebam, v primeru da smo deležni tudi podpore staršev. Rezultati<br />
raziskav (ESPAD 2005, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008) <strong>na</strong>mreč kažejo, da je trenutno<br />
stanje tako, da mladoletni lahko v večini trgovin in barov brez večjih težav dobijo alkohol. Z<br />
ukrepi bi bilo potrebno obstoječe zakone in akcije dejansko bolje uveljavljati v praksi, saj se<br />
le-ti pogosto slabo izvajajo, predvsem pa se jih ne <strong>na</strong>dzoruje oziroma ne kaznuje kršiteljev,<br />
kar posledično vodi v kršitve le-teh.<br />
5.3.1.2 Zakon o medijih – ZMed<br />
Določa pravice in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes RS <strong>na</strong> področju<br />
medijev in v četrtem odstavku 47. čle<strong>na</strong> določa, da je oglaševanje alkoholnih pijač prek<br />
medijev in drugih z zakonom določenih nosilcih prepovedano, razen če je z zakonom<br />
določeno drugače (Zakon o medijih 2001).<br />
Množične medije, ki so dejansko lahko zelo <strong>vpliv</strong>ni, bi veljalo usmeriti v krepitev zavedanja o<br />
težavah, ki jih pri<strong>na</strong>ša pitje <strong>alkohola</strong>, dobrodošlo pa bi bilo tudi usmerjanje in promocija<br />
zdravega in aktivnega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja preko množičnih medijev, saj smo ugotovili, da mladi<br />
svoj prosti čas preživljajo bolj kot ne pasivno (Mladi in alkohol v Sloveniji 2008). Pri<br />
informiranju mladih pa bi bilo potrebno poseči po inovativnih pristopih in podajati nove<br />
informacije in ne nekaj, kar je bilo že neštetokrat slišano in se jih ne dotakne več.<br />
74
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.3.1.3 Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za<br />
obdobje 2007 – 2011 – ReNPVCP (2007)<br />
Promet<strong>na</strong> varnost je e<strong>na</strong> od temeljnih kakovosti prometnega sistema in od le-te je odvis<strong>na</strong><br />
kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Med predvidenimi ukrepi, ki so zapisani v<br />
Resoluciji, so tudi ukrepi s področja <strong>alkohola</strong>, saj je delež alkoholiziranih povzročiteljev<br />
nesreč med <strong>na</strong>jvišjimi v Evropi. Ukrepi so usmerjeni predvsem v informiranje, vzgojo in<br />
<strong>na</strong>dzor voznikov motornih vozil ter zmanjševanje dostopnosti <strong>alkohola</strong>. Resolucija<br />
predvideva: organiziranje preventivnih akcij, priprava preventivnih programov v <strong>osnovni</strong>h in<br />
srednjih šolah, stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij<br />
(mladi brez <strong>alkohola</strong>), izvedba ad hoc <strong>na</strong>dzora <strong>na</strong>d vozniki motornih vozil, izvajanje ciljnega<br />
in koordiniranega poostrenega <strong>na</strong>dzora v posebnih obdobjih (martinovanje, trgatev, 'rave<br />
party' ipd.), ovrednotenje rehabilitacijskih programov za voznike, ki jim je izreče<strong>na</strong> stranska<br />
sankcija kazenskih točk zaradi vožnje pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>, a<strong>na</strong>liziranje učinkovitosti ukrepa<br />
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>,<br />
preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti <strong>alkohola</strong> mladim in voznikom motornih<br />
vozil (Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011<br />
2007).<br />
Resolucija pravi, da so promet<strong>na</strong> vzgoja, preventivni programi v šolah in vrtcih ter<br />
preventivne akcije dolgoročno gledano temelj varnejšega rav<strong>na</strong>nja in ustreznih <strong>na</strong>vad<br />
udeležencev v cestnem prometu. Z njimi se <strong>na</strong>mreč oblikujejo pozitiv<strong>na</strong> stališča do prometne<br />
varnosti <strong>na</strong>sploh in do posameznih ukrepov (npr. uporaba varnostnega pasu, zavedanje<br />
tveganja zaradi prevelike hitrosti, zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in drog). Promet<strong>na</strong> vzgoja bo zajemala<br />
izvajanje preventivnih programov v šolah in vrtcih, organiziranje preventivnih akcij,<br />
vključitev prometne vzgoje v kurikularne izobraževalne vsebine <strong>na</strong> <strong>osnovni</strong>h in srednjih<br />
šolah, oblikovanje pozitivnih stališč do prometne varnosti, vključevanje pozitivnih izkušenj<br />
različnih partnerjev in civilnih gibanj oziroma združenj (fundacije, AMZS, Zveza ZŠAM,<br />
policija, SPV, zavaroval<strong>na</strong> podjetja idr.) v različne programe in izvajanje programa vadbe<br />
varne vožnje.<br />
V Sloveniji sta vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj<br />
nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>. Delež alkoholiziranih<br />
povzročiteljev nesreč je tako med <strong>na</strong>jvišjimi v Evropi. Poleg tega se povečuje število<br />
75
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
ugotovljenih primerov vožnje pod <strong>vpliv</strong>om prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi,<br />
zato bodo ukrepi Resolucije bodo usmerjeni predvsem v informiranje, vzgojo in <strong>na</strong>dzor<br />
voznikov motornih vozil ter zmanjševanje dostopnosti <strong>alkohola</strong>, prepovedanih drog in drugih<br />
psihoaktivnih snovi. Dejavnosti, ki bodo potekale in so predvsem <strong>na</strong>menjene mladim so:<br />
organiziranje preventivnih akcij, priprava preventivnih programov v <strong>osnovni</strong>h in srednjih<br />
šolah, stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij (Mladi<br />
brez <strong>alkohola</strong> in drog), preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti <strong>alkohola</strong> mladim in<br />
voznikom motornih vozil (prav tam).<br />
5.3.1.4 Zakon o varnosti cestnega prometa – ZVCP (2004)<br />
Zakon v posebnem poglavju obrav<strong>na</strong>va psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa ter<br />
posebej še alkohol. Po zakonu vozniki ne smejo voziti vozila v cestnem prometu, niti ga<br />
začeti voziti, če so pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>.<br />
Zakon ureja tudi <strong>na</strong>čin preverjanja psihofizičnega stanja voznikov (preizkusi s sredstvi ali<br />
<strong>na</strong>pravami za ugotavljanje <strong>alkohola</strong>) in strokovne preglede (zdravniške preglede, s katerimi se<br />
ugotavljajo z<strong>na</strong>ki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo rav<strong>na</strong>nje v prometu, in<br />
odvzem vzorcev krvi, uri<strong>na</strong> ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja<br />
prisotnosti <strong>alkohola</strong> in drugih snovi, ki <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> zmožnost varne udeležbe v cestnem<br />
prometu (Zakon o varnosti cestnega prometa 2004).<br />
Mladi med 18. in 25. letom starosti so med <strong>na</strong>jbolj ogroženimi udeleženci v prometu, mladi<br />
vozniki pa so bistveno pogosteje povzročitelji prometnih nesreč kot vozniki drugih starostnih<br />
skupin. Bistveno večja ogroženost mladih je splošen pojav v vseh državah Evropske zveze,<br />
zato mu posvečajo posebno pozornost. Primerjava števila mrtvih <strong>na</strong> milijon prebivalcev kaže,<br />
da je v Sloveniji stanje izredno slabo in imamo bistveno več mrtvih kot v drugih evropskih<br />
državah (Žlender 2001).<br />
Njihova ogroženost je dvakrat do trikrat višja, kot je ogroženost drugih starostnih skupin<br />
udeležencev v prometu. V tridesetletnem obdobju – od leta 1970 do leta 2000 – je v Sloveniji<br />
v osebnih avtomobilih umrlo 3.270 mladih od 15. do 24. leta starosti, več kot 85.000 je bilo<br />
poškodovanih. Spremljanje okoliščin prometnih nezgod, v katere so vpleteni mladi, kaže, da<br />
76
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
sta glav<strong>na</strong> vzroka za poškodbe v prometu alkohol in neprilagoje<strong>na</strong> hitrost. Delež vinjenih<br />
povzročiteljev prometnih nezgod ni v nobeni skupini tako visok, kot je prav v skupini mladih<br />
voznikov s kratkim vozniškim stažem. Pri mladih voznikih so tako združeni nekateri<br />
dejavniki, ki <strong>na</strong>j bi bili ključni za pogostejšo udeležbo mladih v nesrečah, in sicer vozniška<br />
neizkušenost, življenjski slog (obiskovanje zabav, uživanje <strong>alkohola</strong> in drugih snovi, ki<br />
<strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> psiho posameznika ...), <strong>vpliv</strong> vrstnikov, ki z <strong>na</strong>vzočnostjo spodbujajo nevarno<br />
rav<strong>na</strong>nje in dokazovanje sposobnosti, nepriz<strong>na</strong>vanje avtoritet in upiranje družbenim normam<br />
(tudi s kršenjem prometnih predpisov), praviloma starejša in tehnično slabša vozila (prav<br />
tam).<br />
Mladi vozniki predstavljajo pomemben del reševanja problema prometne varnosti, če bodo v<br />
obdobju odraščanja uspeli izoblikovati celovit pozitiven odnos do varnosti v prometu.<br />
Oblikovanje varnih stališč o vožnji in prometu je dolgotrajen proces, ki se opira <strong>na</strong> ustrezno<br />
prometno vzgojo od prvih korakov in voženj s starši do oblikovanja stališč v vrtcih in šolah<br />
(prav tam).<br />
5.3.1.5 Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004-2009<br />
V preteklih letih se je povečala ponudba drog, postala je raznovrstnejša in droge so postale še<br />
bolj dostopne. Prav tako se je povečala tudi raba drog med državljani in potrebe po razvoju<br />
novih programov zmanjševanja ponudbe drog in povpraševanja po njih ter programov za<br />
zmanjševanje škode zaradi upo<strong>rabe</strong> drog. Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju<br />
drog je svoje cilje časovno in vsebinsko razvrstila v tri skupine. Splošni cilji opredeljujejo<br />
dejavnosti za celotno <strong>na</strong>črtovano obdobje, srednjeročni cilji določajo dejavnosti za obdobje<br />
2006-2007. Kot prednostni pa so opredeljeni cilji, ki jih v Sloveniji želijo uresničiti do leta<br />
2005 in so zapisani v posebnem poglavju (Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju<br />
<strong>rabe</strong> drog 2004-2009 2008).<br />
Država si je zadala, da bo z ustreznimi ukrepi otroke zaščititi pred upo<strong>rabo</strong> drog in preprečila<br />
upo<strong>rabo</strong> drog pri nezakoniti proizvodnji in trgovini z drogami. Podpirati jih mora pri<br />
odgovornem sprejemanju odločitev o neuporabi drog. Izhodišče dokumenta je, da popolne<br />
abstinence za vse ni realno pričakovati. Država je prek vzgojno-izobraževalnega sistema (in<br />
drugih sistemov) dolž<strong>na</strong> izvajati <strong>na</strong>jrazličnejše pristope, ki zajemajo preprečevanje upo<strong>rabe</strong><br />
77
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
drog (cilj je ohranjanje popolne abstinence oziroma odlaganje iniciacije v kasnejšo starost),<br />
zmanjševanje tveganj, povezanih z upo<strong>rabo</strong> drog (varnejša uporaba, če pride do upo<strong>rabe</strong><br />
drog), in <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d ponudbo drog. Otroke in mladostnike mora sez<strong>na</strong>niti z negativnimi<br />
učinki upo<strong>rabe</strong> drog <strong>na</strong> individualni in družbeni ravni ter jim dati z<strong>na</strong>nje in razviti<br />
sposobnosti, s pomočjo katerih se bodo odgovorno odločali o neuporabi drog oziroma ob<br />
uporabi drog za čim manj tvegano upo<strong>rabo</strong> drog. Politika do drog si prizadeva k zmanjševanju<br />
povpraševanja po drogah, kar pokriva dejavnosti <strong>na</strong> različnih ravneh preventive od začetnega<br />
odvračanja od upo<strong>rabe</strong> drog pri vseh starostnih skupi<strong>na</strong>h pa vse do zmanjševanja negativnih<br />
zdravstvenih in socialnih posledic upo<strong>rabe</strong> drog, zdravljenja, socialne obrav<strong>na</strong>ve... Področje<br />
preventive je opredeljeno <strong>na</strong> lokalni in državni ravni. Pomembno vlogo pri izvajanju<br />
preventivnih dejavnosti imajo poleg pedagogov predstavniki nevladnih organizacij in lokalne<br />
akcijske skupine, ki v nekaterih lokalnih skupnostih usklajujejo te dejavnosti. Preventiva <strong>na</strong>j<br />
bi se izvajala v vzgoji in izobraževanju, v družinskem okolju, <strong>na</strong> delovnem mestu, v lokalnem<br />
okolju in civilni družbi. Strokovnjaki ugotavljajo, da se tudi v Sloveniji srečujemo s težavo,<br />
da preventivni programi niso primerno ovrednoteni, zato njihovi realni učinki niso z<strong>na</strong>ni. V<br />
prihodnje <strong>na</strong>meravajo velik del z<strong>na</strong>nja in sredstev poleg vlaganj v razvijanje programov<br />
usmerjati v ovrednotenje, tj. v ugotavljanje njihove učinkovitosti in uspešnosti (Resolucija o<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju <strong>rabe</strong> drog 2004-2009 2008).<br />
Kot sklep tega dela <strong>na</strong>loge <strong>na</strong>j poudarimo, da <strong>na</strong>m poročilo z <strong>na</strong>slovom 'Alcohol in Europe - a<br />
public health perspective', ki sta ga za Evropsko komisijo leta 2006 pripravila Anderson in<br />
Baumberg, pokaže, da vsi ukrepi politike do <strong>alkohola</strong> niso e<strong>na</strong>ko učinkoviti. V omenjenem<br />
poročilu je bila ovrednote<strong>na</strong> učinkovitost različnih alkoholnih politik in ukrepov, mi pa<br />
<strong>na</strong>vedimo le tiste učinkovite ukrepe, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> mladostnike. Kot učinkoviti so se <strong>na</strong><br />
ravni EU izkazali ukrepi glede vožnje pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong>, kot <strong>na</strong> primer preizkus s<br />
pihanjem, znižanje dovoljene ravni alkoholne koncentracije v krvi, znižanje dovoljene<br />
koncentracije v krvi za mlade voznike, odvzem vozniškega dovoljenja idr.. Kot uspešni so se<br />
izkazali tudi ukrepi, ki urejajo trg <strong>alkohola</strong> in tako zmanjšujejo škodo <strong>na</strong>stalo zaradi <strong>alkohola</strong>.<br />
Davki <strong>na</strong> alkohol v državah EU pomembno <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> mlade ljudi in škodo, ki jo pri njih<br />
povzroča raba <strong>alkohola</strong>. Srednje učinkoviti ali z manj trdnimi dokazi glede učinkovitosti so<br />
ukrepi, ki omejujejo vsebine tržnega komuniciranja za alkoholne izdelke, pri čemer ima<br />
oglaševanje predvsem funkcijo spodbujevalca pozitivnega odnosa do pitja med mladimi<br />
(Anderson in Baumberg 2006).<br />
78
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Učinkovitost strategij je seveda odvis<strong>na</strong> od njihovega ustreznega izvajanja. Kot manj<br />
učinkovite so se izkazale politike, katerih ukrepi temeljijo <strong>na</strong> izobraževanju, komunikaciji,<br />
usposabljanju in ozaveščanju javnosti. Avtorja poročila v tem okviru poudarjata, da bi bilo<br />
potrebno izboljšati učinkovitost šolskih programov.<br />
Pomembno vlogo pri krepitvi zavedanja o težavah povezanih z <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> pa imajo tudi<br />
množični mediji. Predvsem bi bilo pa smiselno opravljati evalvacijo že obstoječih ukrepov za<br />
preprečevanje škode zaradi <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, ki se <strong>na</strong>slavljajo mlade in preveriti stopnjo njihove<br />
učinkovitosti. K tistim ukrepom, ki se izkažejo kot učinkoviti bi se bilo smiselno usmerjati<br />
tudi v prihodnje, ustrezno spreminjati ali opuščati pa bi bilo potrebno tiste manj učinkovite.<br />
Evalvacija politik in ukrepov bi morala zato potekati redno in bi tako omogočala ažurno<br />
učinkovito spreminjanje (Zalta 2008, str. 101).<br />
Slovenija bi z davčno politiko <strong>na</strong> področju <strong>alkohola</strong> lahko storila še marsikaj in s tem<br />
izboljšala uspešnost politike do <strong>alkohola</strong>. V Sloveniji so <strong>na</strong> področju varnosti v cestnem<br />
prometu in vožnje pod <strong>vpliv</strong>om <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong>redili veliko, poz<strong>na</strong>mo preizkus s pihanjem,<br />
znižanje dovoljene ravni alkoholne koncentracije v krvi, znižanje dovoljene koncentracije v<br />
krvi za mlade voznike, odvzem vozniškega dovoljenja ipd. Množični mediji pa <strong>na</strong>m po eni<br />
strani z raznimi oglasi, predvsem v mesecu preventive, približujejo posledice, ki jih lahko ima<br />
zloraba <strong>alkohola</strong>, po drugi strani pa z oglaševanjem raznih vrst alkoholnih pijač delajo ravno<br />
obratno – vzpodbujajo konzumiranje alkoholnih pijač. Predvsem pa menimo, da alkoholno<br />
politiko v nobenem slučaju ne smemo obrav<strong>na</strong>vati ločeno, pač pa v sklopu splošnega<br />
kreiranja bolj zdravega življenjskega sloga v <strong>na</strong>ši družbi in šele potem bomo imeli možnost<br />
uspeha <strong>na</strong> področju politike do <strong>alkohola</strong>.<br />
5.3.2 Preventivne dejavnosti <strong>na</strong> področju preprečevanja škodljivih<br />
posledic uživanja alkoholnih pijač med mladimi<br />
V <strong>na</strong>daljevanju bomo predstavili programe oziroma preventivne projekte <strong>na</strong> temo (zlo)<strong>rabe</strong><br />
drog, ki so omenjeni <strong>na</strong> straneh Inštituta za varovanje zdravja in Urada za droge, se izvajajo z<br />
njihovo pomočjo in so obenem pogosto omenjeni <strong>na</strong> spletnih straneh, povezanih s<br />
preventivnimi dejavnostmi <strong>na</strong> področju preprečevanja škodljivih posledic uživanja alkoholnih<br />
pijač med mladimi.<br />
79
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.3.2.1 Slovenska mreža zdravih šol<br />
V Sloveniji že vrsto let poteka projekt 'mreže zdravih šol', ki vključuje 130 ustanov (100 OŠ,<br />
ljubljansko bolnišnično šolo, Zavod za gluhe in <strong>na</strong>glušne, 25 srednjih šol, 5 dijaških domov)<br />
in jo razumemo kot inovativni program, ki <strong>na</strong> ravni celotne Evrope uvaja nove zamisli in<br />
pristope <strong>na</strong> področju promocije zdravja v šolskem okolju. Predstavlja okvir, znotraj katerega<br />
se razvijajo preventivni programi za zdravje v šolskem okolju <strong>na</strong> sistematičen in koherenten<br />
<strong>na</strong>čin. Zdrave šole spodbujajo zdravje in dobro počutje učencev in vseh zaposlenih z dobro<br />
<strong>na</strong>črtovanim kurikulom ter šolskimi dejavnostmi <strong>na</strong> telesnem, duševnem, socialnem in<br />
okoljskem področju, ki omogočajo učencem izbire v korist zdravega življenjskega sloga.<br />
Evropska mreža zdravih šol je <strong>na</strong>stala kot strateški projekt pod okriljem (Svetovne<br />
zdravstvene organizacije), Sveta Evrope in Evropske komisije. V njem sodeluje okrog 42<br />
držav s približno 500 šolami, tisoči učiteljev in prek 400.000 učenci. Slovenija se je z 12<br />
pilotskimi šolami pridružila Evropski mreži zdravih šol v letu 1993. Eden od ciljev projekta je<br />
tudi spodbujanje zdravega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja, kamor spada tudi neuporaba <strong>alkohola</strong> (Bevc idr.<br />
2008, str. 9 ).<br />
Šola je okolje, ki igra – poleg družine – ključno vlogo pri otrokovem razvoju. Otrokom<br />
pomaga doseči z<strong>na</strong>nje, stališča, razviti veščine, ki jih potrebujejo kasneje v življenju. Omenili<br />
smo že, da izkušnje v šoli in šolskem življenju <strong>vpliv</strong>ajo <strong>na</strong> otrokovo samopodobo, otrokovo<br />
dojemanje življenja, zdravja, odnosov itd., zato <strong>na</strong>m lahko predstavlja dejavnik tveganja ali pa<br />
vir pozitivnih dejavnikov za razvoj vedenja v zvezi z zdravjem kot tudi splošnega zdravja<br />
(Samdal idr.., 1998). Ker otroci v šoli preživijo veliko časa, <strong>na</strong>m šola nudi idealne priložnosti,<br />
da z <strong>na</strong>črtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi za krepitev zdravja poskušamo <strong>vpliv</strong>ati <strong>na</strong> bolj<br />
zdrav življenjski slog in s tem <strong>na</strong> boljše zdravje otrok, mladostnikov in kasneje odraslih ljudi.<br />
Najbolj učinkoviti šolski programi vključujejo celotno šolo (učence, učitelje, starše), obsegajo<br />
več razsežnosti (<strong>na</strong>pisani in skriti učni <strong>na</strong>črt ter lokalno skupnost), poleg tega pa so tudi<br />
dolgoročno in intenzivno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>ni – in k temu teži tudi mreža zdravih šol. Celostni pristop<br />
se je tudi v <strong>na</strong>ših šolah, ki promovirajo zdravje in dobro počutje izkazal kot eden <strong>na</strong>jbolj<br />
učinkovitih, saj zajema celotno šolo, vsebine zdravja vključuje v učni <strong>na</strong>črt in obenem daje<br />
velik poudarek prikritemu učnemu <strong>na</strong>črtu, pomembno je tudi <strong>na</strong>čelo spodbujanja k<br />
sodelovanju ter dolgoroč<strong>na</strong> in intenziv<strong>na</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nost programov (Bevc idr. 2008, str. 8).<br />
80
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Na kratko opišimo še delovanje slovenske mreže Zdravih šol. Na vsaki šoli, ki je vključe<strong>na</strong> v<br />
mrežo zdravih šol deluje tim zdrave šole, ki ga sestavljajo vodja, predstavniki učiteljev,<br />
učencev, vodstva, staršev, zdravstvene službe in lokalne skupnosti. Sestajajo se <strong>na</strong>jmanj<br />
trikrat letno in a<strong>na</strong>lizirajo stanje <strong>na</strong> šoli, prepoz<strong>na</strong>vajo probleme, aktualne vsebine, <strong>na</strong>črtujejo,<br />
vodijo, izvajajo in evalvirajo <strong>na</strong>loge s področja zdravja glede potrebe in možnosti šole.<br />
Naloge sistematično <strong>na</strong>črtujejo in evalvirajo. Evalvacija <strong>na</strong>črtovanja <strong>na</strong>log kaže, da so šole<br />
večino <strong>na</strong>log šole <strong>na</strong>menjale zagotavljanju in krepitvi duševnega zdravja, popestritvi pouka,<br />
spodbujanju telesne dejavnosti, preprečevanju <strong>na</strong>stanka zasvojenosti, zdravi prehrani ipd.<br />
Ugotavljajo, da je za izvedbo programov <strong>na</strong> šoli pomemb<strong>na</strong> prilagojenost le-teh konkretni<br />
šolski situaciji, vključenost v okolje in zagotovljeno sodelovanje učiteljev in učencev ob<br />
podpori vodstva šole (prav tam, str. 14).<br />
Pri <strong>na</strong>črtovanju <strong>na</strong>log se Zdrave šole orientirajo po 12 ciljih Evropske mreže zdravih šol in <strong>na</strong><br />
podlagi lastnih potreb in možnosti <strong>na</strong>črtujejo <strong>na</strong>loge, programe, projekte, s katerimi poskušajo<br />
še bolj vzpodbujati določeno področje povezano z zdravjem. Prav tako se trikrat letno tim<br />
Inštituta za varovanje zdravja sestane z vodji šolskih timov in njihovimi sodelavci ter<br />
regijskimi koordi<strong>na</strong>torji za zdravstveno vzgojo, kjer obrav<strong>na</strong>vajo teme zdravja, informirajo<br />
šole o dogodkih, dejavnostih povezanih z zdravjem, izmenjujejo izkušnje itd. Vsako leto šole<br />
ob zaključku šolskega leta izberejo vsebinsko 'rdečo nit', ki jo obrav<strong>na</strong>vajo <strong>na</strong>slednje šolsko<br />
leto. V okviru vodilne teme šole pripravijo različne dejavnosti, predavanja, delavnice, okrogle<br />
mize, tabore, <strong>na</strong>ravoslovne dneve, pohode, projektne dneve, dneve dejavnosti, drugačne<br />
razredne ure, razstave… Take vrste dejavnosti so dobra priložnost za poglabljanje<br />
medsebojnih stikov, kar se zrcali tudi v večjem zadovoljstvu, počutju in ne<strong>na</strong>zadnje uspehu<br />
učencev. V šolskem letu 2000/01 je mreža Zdravih šol obrav<strong>na</strong>vala za <strong>na</strong>s aktualno temo<br />
Mladi in alkohol (Sporočilo v steklenici). Prizadevanja in rezultate <strong>na</strong>to vsako leto predstavijo<br />
<strong>na</strong> srečanju Slovenske mreže Zdravih šol, kjer s predavanji in v delavnicah predstavijo<br />
primere dobrih praks <strong>na</strong> svojih šolah, vodilni strokovnjaki pa jim podajo svoja strokov<strong>na</strong><br />
izhodišča in smernice za delo v prihodnje. Pomemb<strong>na</strong> z<strong>na</strong>čilnost Zdravih šol je stalno<br />
izobraževanje učiteljev in zdravstvenih delavcev <strong>na</strong> področju zdravja, ki pa je bilo v zadnjih<br />
letih, zaradi zahtev devetletke, okrnjeno. Kot cilj so si za prihodnost zadali vključitev projekta<br />
v vse slovenske šole in zato pripravili koncept vključevanja zdravja v kurikul, da bi s tem<br />
postala promocija zdravja del vsakdanjega življenja vseh, ki živijo in delajo v šolskem okolju<br />
(Bevc idr. 2008, str. 12).<br />
81
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Vsako leto si mreža Zdravih šol, kot smo že omenili, izbere rdečo nit. Leta 2000/2001 je bila<br />
le-ta <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> preprečevanju zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi. Šole so se vključile v vseevropsko<br />
akcijo »Sporočilo v steklenici«, pobudo zanjo pa je dal European Alcohol Action<br />
Plan. Dogajanja <strong>na</strong> šolah <strong>na</strong>j bi bila predpriprava <strong>na</strong> ministrsko konferenco <strong>na</strong> temo Mladi in<br />
alkohol (19.-21.2.2001 v Stockholmu). V Sloveniji je delo koordinirala skupi<strong>na</strong>, v kateri so<br />
bili predstavniki Inštituta za varovanje zdravja, Urada za preprečevanje zasvojenosti, Zavoda<br />
za šolstvo in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> koordi<strong>na</strong>torica za področje zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> (Pucelj in Bevc<br />
Stankovič 2002).<br />
Skupi<strong>na</strong> je za šole pripravila <strong>na</strong>vodila za izvajanje različnih aktivnosti in jim priskrbela<br />
gradiva: IVZ je <strong>na</strong>bavil za vsako šolo nekaj izvodov revije VITA, ki je bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />
alkoholizmu; Ministrstvo za šolstvo in šport pa je vsaki Zdravi šoli priskrbel en izvod knjižice<br />
Alkohol Čim manj tem bolje, otroci in mladostniki pa sploh ne! (izdal Rdeči križ Slovenije,<br />
1999). Vsaka šola se je po svoje lotila tega problema. Na začetku so opravili posnetek stanja<br />
(a<strong>na</strong>lizirali so stanje <strong>na</strong> šoli – koliko se njihovi učenci/dijaki srečujejo z alkoholom, koliko<br />
vedo o alkoholu …). Glede <strong>na</strong> podatke so se <strong>na</strong>to šole lotile različnih aktivnosti, <strong>projektov</strong>,<br />
dejavnosti. 26<br />
Evropska mreža Zdravih šol je razpisala med<strong>na</strong>rodni <strong>na</strong>tečaj za video posnetek in plakat, ki je<br />
bil <strong>na</strong>menjen vsem slovenskim šolam, ne samo Zdravim šolam. Do zadnjega roka so <strong>na</strong> IVZ<br />
prejeli 43 videokaset in 118 plakatov iz vse Slovenije. Večinoma so sodelovale Zdrave šole.<br />
Za zaključek celoletnih dejavnosti so se Zdrave šole in strokovnjaki zbrali <strong>na</strong> 2. srečanju<br />
Zdravih šol, 17.1.2001 v Ljubljani, ki je bilo v celoti <strong>na</strong>menjeno »Sporočilu v steklenici«.<br />
Odvijala so se predavanja strokovnjakov, v popoldanskem delu pa so predstavniki nekaterih<br />
Zdravih šol za udeležence izvedli svoje uspešne delavnice. Na koncu srečanja so oblikovali<br />
sklepe za zmanjševanje zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi, s katerimi so sez<strong>na</strong>nili pristojne službe<br />
in posameznike. Na osnovi velikega pozitivnega odziva šol so se tudi odločili za <strong>na</strong>daljevanje<br />
aktivnosti v okviru zdravih šol, ki se jih vsako leto udeleži približno 80 % šol (Pucelj in Bevc<br />
Stankovič 2002).<br />
26 Delavnice za učence/dijake, povabili so različne zu<strong>na</strong>nje strokovnjake s področja alkoholizma (zdravstveni<br />
delavci, ki se ukvarjajo z alkoholiki, strokovnjaki s področja preventive…), veliko šol je izvedlo kvize,<br />
organizirali so <strong>na</strong>ravoslovne dneve, tabore, projektne dneve, organizirali so razstave, raz<strong>na</strong> predavanja za<br />
učence, starše in pedagoške delavce, tema alkoholizma se je obrav<strong>na</strong>vala tudi tekom rednih ur pri različnih<br />
predmetih, tudi razredne ure so <strong>na</strong>menili tej temi, sodelovali so tudi z lokalnimi mediji (Pucelj 2002)<br />
82
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.3.2.2 Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo<br />
V šolah se izvaja tudi program 'Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo', ki vključuje razne brošure,<br />
letake za starše, knjižice za odrasle, priročnik za učitelje s prikazom sistematičnega pristopa,<br />
opisom delavnic za učence ter delovnimi listi za njihovo izvedbo, deluje pa po metodi<br />
vrstniškega usposabljanja. Namen programa je ozavestiti mlade in njihove starše o posledicah<br />
škodljive <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, preprečiti uživanje <strong>alkohola</strong> med mladimi oziroma začetek<br />
premakniti v odraslo dobo, zmanjšati škodljivo <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> in njene posledice ter krepiti<br />
zdrav življenjski slog. Program je torej celosten in vključuje učence, učitelje, svetovalne in<br />
zdravstvene delavce ter starše. Nastal je <strong>na</strong> Inštitutu za varovanje zdravja RS - pristojen je za<br />
zagotavljanje in širitev dokazov s področja javnega zdravja, s čimer omogoča pripravljalcem<br />
politik in odločevalcem lažje odločanje <strong>na</strong> področju omejevanja po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in<br />
preprečevanja škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> – v sodelovanju s projektom Ljublja<strong>na</strong> zdravo<br />
mesto. V ta <strong>na</strong>men izvaja periodične med<strong>na</strong>rodne raziskave ESPAD in HBSC ter objavlja<br />
rezultate in jih predstavlja <strong>na</strong> novi<strong>na</strong>rskih konferencah in drugod (Alkohol in alkohol<strong>na</strong><br />
politika... 2007). Program je <strong>na</strong>menjen predvsem slovenski mreži zdravih šol, saj je bila<br />
distribucija gradiva v okviru semi<strong>na</strong>rjev za učitelje zdravih šol.<br />
Inštitut za varovanje zdravja RS je v letu 2006 s pomočjo sodelavcev iz vseh devetih<br />
regio<strong>na</strong>lnih Zavodov za zdravstveno varstvo izvedel raziskavo v <strong>osnovni</strong>h šolah po celi<br />
Sloveniji o izvajanju zdravstveno-vzgojnih vsebin in programov, s poudarkom <strong>na</strong> področju<br />
tobaka in <strong>alkohola</strong>. Od 463 <strong>osnovni</strong>h šol je v raziskavi sodelovalo nekaj manj kot tri četrtine<br />
(72,4 %) <strong>osnovni</strong>h šol po celi Sloveniji. Skoraj dve tretjini vprašalnikov so izpolnjevali<br />
predstavniki šolskih svetovalnih služb, ostala pa različni delavci <strong>osnovni</strong>h šol. Na raziskavo o<br />
zdravstveno-vzgojnih programih in vsebi<strong>na</strong>h, s poudarkom <strong>na</strong> tistih s področja tobaka in<br />
<strong>alkohola</strong>, v slovenskih <strong>osnovni</strong>h šolah, se je odzvalo skoraj tri četrtine <strong>osnovni</strong>h šol iz cele<br />
Sloveniji (Koprivnikar 2006, str. 18).<br />
Skoraj 90 % <strong>osnovni</strong>h šol, ki so sodelovale v raziskavi, izvaja zdravstveno-vzgojne programe<br />
in dejavnosti <strong>na</strong> področju tobaka in/ali <strong>alkohola</strong>. Programa ''Spodbujajmo nekajenje'' in<br />
''Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo'' izvaja skoraj polovica sodelujočih <strong>osnovni</strong>h šol. Ostali<br />
programi, ki jih osnovne šole izvajajo, so zelo raznoliki, kar kaže <strong>na</strong> razdrobljenost in<br />
neenotnost pri izbiri in izvajanju programov. Velika veči<strong>na</strong> <strong>osnovni</strong>h šol, ki izvajajo<br />
zdravstveno-vzgojne programe in dejavnosti <strong>na</strong> področju tobaka in/ali <strong>alkohola</strong>, želi<br />
83
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
<strong>na</strong>daljevati z njimi. Veči<strong>na</strong> tistih, ki teh programov ne izvajajo, želi z njimi začeti. Želja po<br />
usposabljanju za program »Alkohol Starši lahko <strong>vpliv</strong>amo« je izrazilo 141 <strong>osnovni</strong>h šol iz<br />
cele Slovenije. 106 <strong>osnovni</strong>h šol želi usposabljanje za program ''Alkohol Starši lahko<br />
<strong>vpliv</strong>amo'', kar kaže <strong>na</strong> zavedanje pomembnosti zdravstveno-vzgojnih vsebin v<br />
osnovnošolskem okolju in tudi željo po enotnosti programov 27 (prav tam, str. 20).<br />
Raziskava je pokazala <strong>na</strong> potrebo po vključitvi zdravstveno-vzgojnih vsebin v učni <strong>na</strong>črt<br />
<strong>osnovni</strong>h šol v Sloveniji, potrebo po poenotenju pristopa in posodobitvi trenutno dostopnih<br />
zdravstveno-vzgojnih programov s področja tobaka in <strong>alkohola</strong>. Raziskava pa je <strong>na</strong>kazala še<br />
<strong>na</strong>jprimernejše <strong>na</strong>čine vključevanja zdravstveno vzgojnih vsebin v osnovnošolsko okolje. Na<br />
razredni stopnji <strong>na</strong>j bi se zdravstveno-vzgojne vsebine obrav<strong>na</strong>vale v okviru <strong>na</strong>ravoslovnih<br />
dnevov, v okviru različnih predmetov in pri razrednih urah, <strong>na</strong> predmetni stopnji pa dodatno<br />
<strong>na</strong>vajajo še en <strong>na</strong>čin, in sicer samostojen predmet z zdravstveno-vzgojno vsebino<br />
(Koprivnikar 2006, str. 9-10). Vsebine in pristopi pa morajo biti usklajeni medresorsko in<br />
pripravljeni in/ali posodobljeni <strong>na</strong> ustreznih strokovnih inštitucijah ob zagotovitvi ustreznih<br />
virov, tako fi<strong>na</strong>nčnih kot kadrovskih (Koprivnikar 2006, str. 20).<br />
5.3.2.3 Sporočilo v steklenici<br />
S strani nevladnih organizacij se izvaja cela vrsta programov in <strong>projektov</strong>, ki so <strong>na</strong>menjeni<br />
preventivi <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladostniki. Omenimo projekt 'Sporočilo v steklenici', ki je<br />
potekal v letih 2003 in 2004 in katerega <strong>na</strong>men je bil zmanjševanje <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> in<br />
zmanjševanje škodljivih posledic <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med prebivalci Slovenije, tako mladimi kot<br />
odraslimi vseh družbenih slojev. Za cilje so si zastavili informiranje, izobraževanje in<br />
osveščanje ljudi (in tudi strokovne javnosti) o alkoholu, njegovih učinkih in škodi, ki jo<br />
povzroča, z<strong>na</strong>čilnostih abstinence, manj tveganega in škodljivega pitja, zasvojenosti z<br />
alkoholom, spodbujanje k zadovoljnemu življenju brez <strong>alkohola</strong> in k zmanjšanju pitja, s tem<br />
27 Za povečanje učinkovitosti izvajanja zdravstveno-vzgojnih programov in dejavnosti, za preprečevanje<br />
opuščanja le-teh in spodbujanje ponovne uvedbe je pomembno delovati predvsem <strong>na</strong> ovire, kot so časov<strong>na</strong><br />
preobremenjenost z rednimi aktivnostmi in/ali dodatnimi projekti ter programi druge vrste, pomanjkanje<br />
različnih, novejših gradiv in materialov za izvajanje programa ter zagotoviti izvajanje zdravstveno-vzgojnih<br />
vsebin v okviru učnega <strong>na</strong>črta oziroma rednih učnih obveznosti. Za izvedbo obsežnega izobraževanja, ki bi<br />
vodilo tudi k večjemu poenotenju izvajanja zdravstveno-vzgojnih vsebin v <strong>osnovni</strong>h šolah po Sloveniji in za<br />
posodobitev programov, so potrebne obsežni fi<strong>na</strong>nčni in kadrovski vložki. Trenutno Inštitut za varovanje zdravja<br />
RS ne razpolaga z ustreznim obsegom sredstev ali kadrov, da bi lahko zagotovil izobraževanje, posodobitev<br />
gradiv in ustrezno število gradiv (Koprivnikar 2006, str. 20)<br />
84
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
pa tudi spreminjanju stališč in odnosa do <strong>alkohola</strong>, <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> ter do posledic pitja. V akciji<br />
so aktivno sodelovali tudi mladi, in sicer preko raznih dogodkov, razstav in delavnic, ki so jih<br />
organizirali sami. Projekt je pripravila Katedra za družinsko medicino <strong>na</strong> Medicinski fakulteti<br />
v Ljubljani v sodelovanju z Oddelkom za oblikovanje <strong>na</strong> Akademiji za likovno umetnost in<br />
Fakulteto za socialno delo, podprlo ga je tudi Ministrstvo za zdravje, v projekt pa so se<br />
vključile še številne lokalne skupnosti, regijski zavodi za zdravstveno varstvo in mreža<br />
zdravih mest. S pomočjo anonimnega vprašalnika v rednih časovnih intrvalih a<strong>na</strong>lizirajo<br />
dobljene podatke. Za širšo evalvacijo projekta pa je potrebno počakati, da bo dovolj veliko<br />
število ljudi izpolnilo vprašalnik in da bo dovolj veliko število tistih, ki bodo po določenem<br />
času še enkrat izpolnili vprašalnik in se bo tako vidlo ali se je med njimi zmanjšalo uživanje<br />
alkoholnih pijač (Sporočilo v steklenici 2003).<br />
5.3.2.4 Z glavo <strong>na</strong> zabavo<br />
Nevlad<strong>na</strong> organizacija Fundacija 'Z glavo <strong>na</strong> zabavo' deluje že osmo leto. Aktivnosti<br />
omenjene fundacije so bile v začetku usmerjene predvsem v zmanjševanje škodljive <strong>rabe</strong> v<br />
povezavi s prometno varnostjo, izvajale pa so se večinoma v okoljih, kjer se mladi družijo<br />
zaradi zabave. V drugem letu delovanja so le-tem dodali večje <strong>na</strong>kupovalne centre, saj so<br />
želeli sporočilnost projekta prenesti še <strong>na</strong> celotne družine. Zadnja leta pa so zastavljene cilje<br />
ter s tem tudi prireditvene in medijske aktivnosti razširili <strong>na</strong> učinkovito promocijo aktivnega<br />
preživljanja prostega časa in zdrave zabave brez <strong>na</strong>jrazličnejših odvisnosti. Prepričani so, da<br />
ima vsesplošno širjenje nezdravega življenjskega sloga med mladimi v veliki meri isti koren v<br />
pretiranem potrošništvu in interesu kapitala, zato menijo, da se je potrebno problematike<br />
lotevati širše in hkrati celovito obrav<strong>na</strong>vati različne vsebine, ki lahko doprinesejo k<br />
izboljšanju stanja. Tu ima vedno večjo vlogo promocija uravnotežene in zdrave prehrane, ki<br />
predvsem pri mladostnikih postaja eden od osrednjih novodobnih problemov, ob tem pa je<br />
pomembno še spodbujanje k športni aktivnosti in gibanju <strong>na</strong>sploh, saj se lahko le tako<br />
pričakujejo primerno psihofizično stanje generacij, ki prihajajo. Prepričani so, da je potrebno s<br />
tovrstnimi promocijskimi aktivnostmi, ki prispevajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu<br />
mladih, delovati v njihovem <strong>na</strong>jbolj občutljivem obdobju odraščanja, torej že ob koncu<br />
devetletke. Ravno v tem obdobju je <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> <strong>na</strong>jstnike vsestranski pritisk kapitala in<br />
nezdravih vsebin še posebej močan (Z glavo <strong>na</strong>... 2000).<br />
85
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
5.3.2.5 Mislim s svojo glavo<br />
Odmeven je tudi projekt 'Mislim s svojo glavo'. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj skupaj z<br />
Zavodom za zdravstveno varstvo Ravne in drugimi zavodi sodeluje pri pripravi in izvedbi<br />
omenjenega projekta, ki je <strong>na</strong>menjen zmanjševanju tveganega vedenja mladih glede <strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong> in vzpodbujanju zavesti o zdravem življenjskem slogu in razvijanju pozitivnih stališč<br />
do ne pitja <strong>alkohola</strong> med mladimi. Ministrstvo za šolstvo in šport je projekt podprlo in o tem<br />
obvestilo vse osnovne šole po Sloveniji. Namen projekta je bil razviti program, ki <strong>na</strong>j bi bil<br />
zanimiv in dostopen mladim. Tako je <strong>na</strong>stala splet<strong>na</strong> stran z <strong>na</strong>slovom www.mislizglavo.si, ki<br />
ponuja tako mladim kot tudi odraslim informacije o alkoholu v povezavi z različnimi temami<br />
(alkohol in človeško telo, alkohol in <strong>na</strong>silje, vandalizem, alkohol in prijatelji, vrstniki, družba,<br />
alkohol in promet, alkohol in osebne, družinske težave). Na spletni strani je tudi igrica 'Res je,<br />
ni res: Ne pusti, da bi alkohol ogrozil tvoje zdravje in varnost zaradi nevednosti!', s lahko<br />
mladostniki <strong>na</strong> spletu preverijo svoje z<strong>na</strong>nje in so zanj tudi <strong>na</strong>grajeni, če so pri igri uspešni<br />
(Mislim s svojo... 2006).<br />
Na šolah torej tečejo <strong>na</strong>vedeni projekti, nekateri od njih so tudi že zaključeni. Poskušala sem<br />
pridobiti informacije o programih, ki se še izvajajo in evalvacijah prej opisanih <strong>projektov</strong>,<br />
ampak mi iz Zavoda za šolstvo RS niso sporočili nobenih »novih« <strong>projektov</strong>, ki jih že sama<br />
ne bi <strong>na</strong>vedla. Prav tako primanjkuje evalvacij, kar <strong>na</strong>s postavlja v položaj, kjer<br />
»dobro<strong>na</strong>merno« delamo nekaj, brez tega, da bi vedeli, kakšni bodo učinki – sprotne<br />
evalvacije bi <strong>na</strong>s lahko usmerile v pravo smer delovanja, kjer bi dosegali pozitivne učinke.<br />
86
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
EMPIRIČNI DEL<br />
6 EMPIRIČNA ANALIZA<br />
6.1 Raziskovalni problem<br />
V <strong>na</strong>logi bomo obrav<strong>na</strong>vali problematiko preventive <strong>na</strong> področju pitja <strong>alkohola</strong> pri otrocih<br />
in mladostnikih, <strong>na</strong>tančneje pri učencih <strong>osnovni</strong>h šol. Različne raziskave ugotavljajo, da delež<br />
otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste (ESPAD 2003, Mladi in alkohol v<br />
Sloveniji 2008). Zato menimo, da je smiselno omenjeno problematiko raziskovati v smeri<br />
preventive. V <strong>na</strong>logi <strong>na</strong>s bodo zanimali preventivni projekti, ki niso del obveznega programa<br />
OŠ. Predpostavljamo, da <strong>na</strong> šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol, alkohol pije manj<br />
učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v omenjeno mrežo. Ob tem predpostavljamo, da <strong>na</strong><br />
šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih programov,<br />
alkohol pije manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa<br />
tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov. Naše predpostavke bomo skušali dokazati<br />
tako, da bomo v diplomskem delu primerjalno a<strong>na</strong>lizirali podatke o rabi <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
<strong>na</strong> šolah, ki so vključene v mrežo zdravih šol (OŠ Franceta Bevka, OŠ Poljane, v<br />
<strong>na</strong>daljevanju: šole tipa 1), in šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo različne<br />
preventivne projekte v zvezi s preprečevanjem pitja <strong>alkohola</strong> med učenci (OŠ Šentvid, OŠ<br />
Prežihovega Voranca, v <strong>na</strong>daljevanju: šole tipa 2) in v <strong>osnovni</strong>h šolah, ki niso vključene v<br />
mrežo zdravih šoli in ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> v zvezi z alkoholom (OŠ Koseze, OŠ<br />
Sostro, v <strong>na</strong>daljevanju: šole tipa 3)<br />
6.1.1 Raziskoval<strong>na</strong> vprašanja<br />
1. Ali se med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, pojavljajo razlike glede tega, ali so že poskusili alkohol<br />
87
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
2. Ali se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so učenci prvič poskusili alkohol, med učenci šol,<br />
ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a<br />
izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong><br />
3. Ali se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> med učenci šol, ki so vključene v<br />
projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol,<br />
ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong><br />
4. Ali obstajajo razlike med učenci šol, ki so vključeni v projektzdravih šol, učenci šol, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki<br />
obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> glede tega, kdaj so prvič opiti<br />
5. Ali obstajajo razlike med učenci šol, ki so vključeni v projekt zdravih šol, učenci šol, ki<br />
niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci,<br />
ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, glede tega, kolikokrat so v življenju že bili opiti<br />
6. Ali med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, obstajajo razlike glede tega, kdo je anketiranim prvi ponudil alkoholno pijačo<br />
7. Ali obstajajo razlike glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih med učenci<br />
šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a<br />
izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong><br />
8. Ali se pojavljajo razlike glede pogostosti uživanja <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po pouku<br />
med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo šole, ki<br />
niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
9. Ali se med učenci različnih tipov šol pojavljajo razlike v poz<strong>na</strong>vanju posledic zlo<strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong><br />
10. Ali se <strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>vanih šolah pojavljajo razlike glede tega, kje so učenci izvedeli <strong>na</strong>jveč o<br />
škodljivosti prekomernega pitja <strong>alkohola</strong> – zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong><br />
88
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
11. Ali se <strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>vanih šolah pojavljajo razlike glede tega, ali so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s<br />
problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong><br />
12. Ali se <strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>vanih šolah pojavljajo razlike glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong> sez<strong>na</strong>njanja učencev s<br />
problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
13. Kaj pedagoški delavci priporočajo učencem, ko jih v šoli sez<strong>na</strong>njajo z uživanjem<br />
alkoholnih pijač<br />
14. Ali obstajajo med učenci obrav<strong>na</strong>vanih tipov šol razlike glede tega, ali so bili kdaj v šoli<br />
opiti<br />
15. Ali obstajajo med učenci obrav<strong>na</strong>vanih tipov šol razlike glede tega, ali so že doživeli<br />
situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a<br />
16. Ali so učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, bolje sez<strong>na</strong>njeni z ukrepi oziroma<br />
<strong>na</strong>čini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong>,<br />
kot učenci ostalih dveh tipov šol<br />
6.1.2 Hipoteze<br />
H1 – Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede tega, ali so že poskusili alkohol.<br />
H2 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol.<br />
H3 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong>.<br />
H5 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so bili prvič opiti<br />
89
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
H4 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede tega, kolikokrat so v življenju že bili opiti.<br />
H6 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede tega, kdo jim je prvi ponudil pijačo.<br />
H7 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih.<br />
H8 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter učenci, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede pogostosti uživanja <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po<br />
pouku.<br />
H9 - Med učenci različnih tipov šol se pojavljajo razlike v poz<strong>na</strong>vanju posledic zlo<strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong>.<br />
H10 - Na obrav<strong>na</strong>vanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, kje so učenci izvedeli <strong>na</strong>jveč o<br />
alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>.<br />
H11 - Na obrav<strong>na</strong>vanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, ali so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s<br />
problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
H12 - Na obrav<strong>na</strong>vanih šolah se pojavljajo razlike glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong> sez<strong>na</strong>njanja učencev s<br />
problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
H13 – Pedagoški delavci priporočajo učencem, da <strong>alkohola</strong> ne pijejo, vendar pa jih obenem<br />
učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja <strong>alkohola</strong> čim manjše.<br />
H14 – Med učenci obrav<strong>na</strong>vanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali so bili v šoli že kdaj<br />
opiti.<br />
H15 - Med učenci obrav<strong>na</strong>vanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali so že doživeli<br />
situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a<br />
H16 - Učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, so bolje sez<strong>na</strong>njeni z ukrepi oziroma<br />
<strong>na</strong>čini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong>,<br />
kot učenci ostalih dveh tipov šol.<br />
90
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
6.2 Metodologija<br />
6.2.1 Osnov<strong>na</strong> raziskoval<strong>na</strong> metoda<br />
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega<br />
raziskovanja. Z deskriptivno metodo ugotavljamo stanje pedagoškega polja, pri tem pa si ga<br />
vzročno ne pojasnjujemo. Gre za opisovanje pedagoških pojavov. Šele kasneje, ko pojave že<br />
nekoliko spoz<strong>na</strong>mo, lahko iščemo možne razloge za obstoječe stanje. Na pedagoškem<br />
področju lahko precej pojavov dokaj <strong>na</strong>tančno spoz<strong>na</strong>mo že s samim opisovanjem in<br />
spoz<strong>na</strong>nja koristno uporabimo v praksi. S kavzalno-neeksperimentalno metodo pa iščemo<br />
odgovore predvsem <strong>na</strong> vprašanje »zakaj« in pojave tudi vzročno pojasnjujemo. To metodo<br />
uporabljamo, ko želimo spoz<strong>na</strong>ti zakonitosti nekega pedagoškega pojava in ob njegovem<br />
opisu <strong>na</strong>jti zanj tudi vzročno-posledične povezave. Veči<strong>na</strong> pedagoških raziskav se tako ne<br />
zadovolji zgolj z opisom pojava, pač pa želi <strong>na</strong>jti tudi vzročno-posledične zveze med<br />
posameznimi pojavi (Sagadin 1993, str. 12).<br />
6.2.2 Vzorec in osnov<strong>na</strong> množica<br />
V raziskavi smo uporabili priložnostni vzorec, ki ga sestavljajo šoloobvezni otroci (učenke in<br />
učenci devetih razredov). Vzorec sestavlja 153 učencev, ki v letu 2008/09 obiskujejo deveti<br />
razred. Raziskavo smo izvedli <strong>na</strong> šestih šolah v Ljubljani. Osnov<strong>na</strong> množica je hipotetič<strong>na</strong>,<br />
sestavljajo pa jo vsi učenci devetih razredov, ki so podobni učencem iz vzorca.<br />
91
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Graf 1: Struktura anketirancev po spolu<br />
moški<br />
ženske<br />
Anketne vprašalnike je izpolnilo 86 učenk, kar predstavlja 56,2 % vseh anketiranih in pa 67<br />
učencev (43,8 %).<br />
Graf 2: Struktura učencev glede <strong>na</strong> tip šole, ki jo obiskujejo<br />
45<br />
43,8<br />
40<br />
35<br />
30,1<br />
30<br />
26,1<br />
25<br />
delež učencev<br />
20<br />
15<br />
10<br />
5<br />
0<br />
Vključeni v<br />
projekt zdrava<br />
šola<br />
Izvajajo različne<br />
preventivne<br />
projekte<br />
Ne izvajajo<br />
preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
Iz šol, vključenih v projekt zdravih šol, je <strong>na</strong> anketne vprašalnike odgovarjalo 52,2 % učencev<br />
ter 47,8 % učenk. Na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> je odgovarjalo 46,3 % učencev in 53,7 % učenk ter <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> 30<br />
% učencev ter 70 % učenk.<br />
92
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
6.2.3 Postopek zbiranja podatkov<br />
Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz 20<br />
vprašanj. Vsa vprašanja, razen 19, so zaprtega tipa.<br />
Pred končnim pošiljanjem <strong>na</strong> šest izbranih šol, smo želeli preveriti jasnost <strong>na</strong>vodil in<br />
ustreznost vprašanj, zato je vprašalnik poskusno izpolnilo šest učencev in <strong>na</strong> podlagi njihovih<br />
pripomb in <strong>na</strong>svetov smo v vprašalnik vnesli potrebne popravke.<br />
Zbiranje podatkov je potekalo <strong>na</strong> šestih ljubljanskih <strong>osnovni</strong>h šolah, in sicer <strong>na</strong> OŠ Poljane,<br />
OŠ France Bevk, OŠ Šentvid, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Sostro ter OŠ Koseze. Na šole<br />
smo poslali 250 vprašalnikov. Vrnjenih smo dobili 153 vprašalnikov, kar z<strong>na</strong>ša 61 odstotkov.<br />
Razlog za to, da niso bili vrnjeni vsi vprašalniki je ta, da so bili nekateri učenci odsotni zaradi<br />
bolezni, veliko pa jih ni vrnilo podpisanega soglasja staršev, zato le-ti vprašalnika niso<br />
izpolnjevali.<br />
Kot šoli, ki nista vključeni v mrežo zdravih šol, a izvajata katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>,<br />
sta v <strong>na</strong>ši raziskavi zajeti OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Šentvid.<br />
OŠ Prežihovega Voranca je izvajanje preventivnih programov oziroma <strong>projektov</strong> prepustila<br />
Društvu za preventivno delo, ki <strong>na</strong> šoli dvakrat mesečno izvajajo mladinske delavnice <strong>na</strong><br />
različne teme. Tako so nekaj delavnic posvetili tudi odvisnosti in v okviru tega tudi alkoholu.<br />
Projekt mladinskih delavnic je <strong>na</strong>menjen mladostnikom v starosti 13 do 15 let. V društvu<br />
menijo, da je nihanje med zdravjem in patologijo karakteristično za to razvojno obdobje<br />
posameznika. Menijo, da je od odnosa in podpore socialne skupnosti oziroma dejavnikov<br />
socializacije v skupnosti, v kateri mlada oseba odrašča,v veliki meri odvisno, kaj bo znotraj<br />
posameznika prevladalo, zdravje ali bolezen (odvisnost od prepovedanih drog, alkoholizem,<br />
dušev<strong>na</strong> bolezen, posledično samomor) ali/in kolikš<strong>na</strong> bo stopnja socialne izključenosti<br />
posameznika.<br />
Primarno preventivno delovanje so si v svoji osnovi zastavili kot prizadevanje za optimalno<br />
vključenost posameznika v njegove življenjske tokove in socialno skupnost, izgradnjo<br />
zdravega življenjskega sloga, izgradnjo pozitivne samopodobe in pozitivne <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nosti do<br />
93
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
življenja itd. in ne izključno boj proti uporabi drog, čezmernemu pitju <strong>alkohola</strong>, kajenju,<br />
odvisnosti, stereotipom, predsodkom itd. V ospredju teh prizadevanj je ohranjanje,<br />
vzpodbujanje in krepitev pozitivnih moči v posamezniku in v socialni skupnosti kot celoti. S<br />
programom Mladinske delavnice pospešujejo razvojne in socializacijske procese pri mladih in<br />
preprečujejo njihovo socialno izključenost. Pubertetniki s programom pridobivajo socialne<br />
veščine in razvijajo strategije individualne in skupinske interakcije in komunikacije. Zajemajo<br />
ne le učence, ki so samoiniciativno zainteresirani za udeležbo v programu, temveč tudi t.i.<br />
rizič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> otrok, pri katerih so že prisotne indikacije odklonskosti (otroci alkoholikov,<br />
otroci iz razvezanih družin itd.) (Mladinske delavnice 2008). Tematiko delavnic določajo<br />
večinoma glede <strong>na</strong> interes učencev in učenk, delavnice pa potekajo v okviru razrednih ur ali<br />
predmeta etika.<br />
Na OŠ Šentvid sicer ne organizirajo delavnic, ki bi jih vodili zu<strong>na</strong>nji strokovnjaki oziroma<br />
prostovoljci, pač pa je to <strong>na</strong>logo prevzela psihologinja, ki večkrat letno pripravlja delavnice, v<br />
katere aktivno vključuje učence in učenke. Sestajajo se v okviru razrednih ur, predmeta<br />
Državljanska vzgoja in etika ali v okviru <strong>na</strong>ravoslovnih dni. Psihologinja si pri izpeljavi<br />
<strong>projektov</strong> pomaga s projekti, opisanimi <strong>na</strong> straneh Inštituta za varovanje zdravja in strokovno<br />
literaturo. Učenci pripravljajo razne referate, plakate, sodelujejo igrah, kot <strong>na</strong> primerih kvizih<br />
ipd. Meni, da se s pomočjo sproščenega vzdušja, odprtega odnosa in nekonzervativnega<br />
pristopa veliko doseči pri miselnosti in ob<strong>na</strong>šanju mladih.<br />
6.2.4 Obdelava podatkov<br />
Najprej smo izvedli obdelavo vprašanj izbirnega tipa, katerim so določene absolutne (f) in<br />
odstotne (f %) frekvence. Podatki so prikazani tabelarično. Odvisne zveze med<br />
spremenljivkami smo preverjali s χ²-preizkusom, hipotezo neodvisnosti. Pri zavračanju<br />
oziroma sprejemanju hipotez neodvisnosti med spremenljivkami smo se rav<strong>na</strong>li po kriteriju<br />
maksimalnega tveganja 5 odstotkov. Kjer pogoja za χ2 –preizkus, hipoteze neodvisnosti nista<br />
bila izpolnje<strong>na</strong>, smo uporabili Kullbackov 2Î –preizkus (Kožuh 2003).<br />
94
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA<br />
7.1 Preverjanje hipotez<br />
7.1.1 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že<br />
poskusili alkohol<br />
1. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede tega, ali so že poskusili alkohol.<br />
Tabela 2: Razlike me učenci različnih tipov šol glede tega, koliko učencev je že poskusilo<br />
alkohol.<br />
poizkušanje <strong>alkohola</strong><br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
19,<br />
vključeni v projekt zdrava šola 37 80,4 9 6 46 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte 36 90,0 4<br />
10,<br />
0 40 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> 60 89,6 7<br />
skupaj 133 86,9 20<br />
10,<br />
4 67 100,0<br />
13,<br />
1 153 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
že kdaj poskusili alkohol (χ 2 = 2,445; g = 2, α = 0,294).<br />
Iz vzorčnih podatkov lahko razberemo, da je delež učencev, ki so že poskusili alkohol, <strong>na</strong>višji<br />
<strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong><br />
(90,0 %). Sledijo jim učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne<br />
izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> (89,6 %). Pričakovali smo, da je <strong>na</strong> šolah, ki so<br />
95
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
vključene v projekt zdravih šol, <strong>na</strong>jmanj takih učencev, ki so že poskusili alkohol, kar se tudi<br />
potrdi (80,4 %), vendar pa so med vsemi anketiranimi učenci zelo majhne razlike.<br />
Slovenska raziskava Mladi in alkohol v Sloveniji (Zalta 2008), ki je bila opravlje<strong>na</strong> <strong>na</strong> vzorcu<br />
710 osmošolcev kaže, da le 16,3 % anketiranih do osmega razreda še ni poskusilo <strong>alkohola</strong>,<br />
medtem ko raziskava ESPAD (2003), opravlje<strong>na</strong> <strong>na</strong> dijakih prvih letnikov pokaže, da je pri<br />
pet<strong>na</strong>jstih oziroma šest<strong>na</strong>jstih letih delež takih mladostnikov še manjši, in sicer 8,3 %. Naša<br />
raziskava pa je zajela vmesno populacijo učencev in učenk, torej učence in učenke 9. razredov<br />
in kaže, da <strong>na</strong> šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol, <strong>alkohola</strong> ni poskusil malce večji<br />
delež učencev in učenk (19,6 %) kot v raziskavi Mladi in alkohol v Sloveniji (16,3 %), <strong>na</strong><br />
ostalih dveh tipih šol pa je delež nekaj odstotkov večji (cca.10 %), kot v prej omenjeni<br />
raziskavi, saj so tudi učenci eno leto starejši. Po drugi strani pa je delež učencev devetih<br />
razredov, ki so že poskusili alkohol, pričakovano manjši od deleža učencev v raziskavi<br />
ESPAD, saj so v tej raziskavi anketirali dijake prvih letnikov srednjih šol.<br />
7.1.2 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič<br />
poskusili alkohol<br />
2. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter<br />
učenci, ki šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol.<br />
Tabela 3: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič poskusili<br />
alkohol.<br />
Starost ob prvem poskusu <strong>alkohola</strong><br />
tip šole<br />
9 let 10-11 let 12-13 let 14-15 let skupaj<br />
f f % F f % f f % f f % F f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 9 23,7 13 34,2 9 23,7 7 18,4 38 100,0<br />
izvajajo različne preventivne projekte 19 52,8 4 11,1 12 33,3 1 2,8 36 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 12 20,0 18 30,0 19 31,7 11 18,3 60 100,0<br />
skupaj 40 29,9 35 26,1 40 29,9 19 14,2 134 100,0<br />
96
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, kdaj so<br />
prvič poskusili alkohol (χ 2 = 18,386; g = 6, α = 0,005).<br />
Iz vzorca je razvidno, da je pri devetih letih alkohol poskusilo <strong>na</strong>jveč učencev, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong><br />
(52,8 %), česar nismo pričakovali oziroma so bile <strong>na</strong>še domneve take, da bo <strong>na</strong>jvečji delež pri<br />
<strong>na</strong>jnižji starosti pripadal šolam, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne<br />
izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>. Pri devetih letih je alkohol poskusila dobra peti<strong>na</strong><br />
(23,7 %) učencev, ki so vključeni v projekt zdravih šol in peti<strong>na</strong> učencev (20 %) učencev, ki<br />
obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Pri 10 oziroma 11 letih je alkohol poskusilo kar 34,2 % učencev šol vključenih v projekt<br />
zdravih šol, 30 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem<br />
pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> ter 11,1 % učencev šol, ki niso vključene<br />
v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Pri 12 oziroma 13 letih je alkohol poskusilo 33,3 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> in 31,7 %<br />
učencev, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> ter 23,7 % anketiranih <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol.<br />
Pri 14 oz. 15 letih je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol poskusilo le 2,8 %, torej so ga, kot smo že ugotovili,<br />
večinoma poskusili prej, <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol, je pri 14 oz. 15 letih<br />
alkohol poskusilo 18,4 % učencev in učenk in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih<br />
šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, 18,3 % anketiranih.<br />
97
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7.1.3 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja<br />
<strong>alkohola</strong><br />
3. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, ter<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong>.<br />
Tabela 4: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong>.<br />
pogostost<br />
tip šole<br />
nikoli<br />
1-2<br />
mesečno<br />
3-5<br />
mesečno<br />
6-9<br />
mesečno<br />
10 in<br />
večkrat<br />
mesečno skupaj<br />
f f % f f % f f % f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 14 36,8 14 36,8 9 23,7 0 0 1 2,6 38 100,0<br />
izvajajo različne preventivne 16 45,7 12 34,3 4 11,4 0 0 3 8,6 35 100,0<br />
projekte<br />
ne izvajajo preventivnih 33 54,1 22 36,1 4 6,6 2 3,3 0 0 61 100,0<br />
<strong>projektov</strong><br />
63 47,0 48 35,8 17 12,7 2 1,5 4 3,0 13 100,0<br />
skupaj<br />
4<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede pogostosti<br />
pitja <strong>alkohola</strong> (2Î = 15,919; g = 8, α = 0,044).<br />
Anketirane smo povprašali, kolikokrat so v zadnjem mesecu pili alkoholne pijače. Iz grafa je<br />
razvidno, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, <strong>na</strong>jveč takih učencev, ki v zadnjem mesecu niso pili<br />
<strong>alkohola</strong>, in sicer kar 54,1 %. Sledijo jim učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a<br />
izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> (45,7 %) ter učenci šol, vključenih v projekt<br />
zdravih šol (36,8 %).<br />
Pri odgovoru, da so alkoholno pijačo uživali 1 do 2-krat mesečno, pa so deleži učencev skoraj<br />
ize<strong>na</strong>čeni, tako je <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol, delež takih učencev 36,8 %,<br />
sledijo učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
98
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> (36,1 %), <strong>na</strong>jmanjši, čeprav zelo podoben pa je delež učencev, ki<br />
obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> (34,3 %).<br />
3 do 5-krat je alkohol užival že manjši delež učencev, in sicer je bil <strong>na</strong> šolah, vključenih v<br />
projekt zdravih šol, delež takih učencev 23,7 %, <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih<br />
šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> 11,4 % in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> le 6,6 %<br />
učencev, ki so alkohol v zadnjem mesecu uživali 3 do 5-krat. Občuten padec deležev pa je pri<br />
odgovoru 6 do 9-krat mesečno, saj je alkohol uživalo le 3,3 odstotke anketiranih <strong>na</strong> šolah, ki<br />
niso vključene v projekt zdravih šol, obenem pa ne izvajajo nobenih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Na ostalih dveh tipih šol pa <strong>alkohola</strong> 6 do 9-krat mesečno ni užival noben od anketiranih<br />
učencev in učenk.<br />
Pri odgovoru 10 in večkrat pa se stanje spet obrne, saj je alkohol v taki meri uživalo 2,6 %<br />
anketiranih učencev, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol in pa 8,6 % učencev,<br />
vključenih v šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> ter noben od učencev <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, obenem pa<br />
ne izvajajo nobenih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Če pogledamo deleže učencev ne glede <strong>na</strong> vključenost v določen tip šole, pa ugotovimo, da<br />
jih 47 % v zadnjem mesecu ni uživalo <strong>alkohola</strong>, 35,8 % jih je alkohol uživalo 1 do 2-krat,<br />
12,7 % je uživalo alkohol 3 do 5-krat, 6 do 9-krat je alkohol pilo 1,5 % anketiranih ter 10 in<br />
večkrat 3 %.<br />
Pridobljenih podatkov <strong>na</strong>še raziskave sicer ne moremo primerjati s podatki raziskave Mladi in<br />
alkohol v Sloveniji (2008), kjer so anketirali osmošolce, saj so bili vprašanje in pa odgovori<br />
zastavljeni drugače, kot v <strong>na</strong>šem vprašalniku, vseeno pa lahko za po<strong>na</strong>zoritev pogledamo še<br />
odgovore osmošolcev v omenjeni raziskavi. Piva v zadnjem mesecu ni pilo 16,3 %, vi<strong>na</strong> 58,7<br />
% ter žganja 71,5% anketiranih. 1 do 2-krat mesečno je pivo pilo 24,9 %, vino 18,5% in<br />
žganje 8,2 %. 6,3 % anketiranih je pilo pivo 3 do 5-krat v zadnjem mesecu, 4,8 % vino ter 2.3<br />
% žganje. Pivo je v zadnjem mesecu 6 do 9-krat uživalo 1,8 %, vino 1,1 % ter žganje 0,8 %<br />
anketiranih. 10 ali večkrat pa je pivo uživalo 2,1 anketiranih, vino 0,6% ter žganje 0,8 %<br />
anketiranih osnovnošolcev in osnovnošolk.<br />
99
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Podatke pa lahko primerjamo z evropsko raziskavo ESPAD (2003), kjer so anketirali dijake<br />
prvih letnikov, zato bi pričakovali nekoliko višje deleže pri odgovoru <strong>na</strong> to, kolikokrat so v<br />
zadnjem mesecu pili alkoholne pijače. Deleži so pričakovano nekoliko višji oziroma je delež<br />
anketiranih, ki v zadnjem mesecu niso pili <strong>alkohola</strong> manjši, in sicer 40,1 %. Alkohol je v<br />
zadnjem mesecu 1 do 2-krat uživalo 30,3 % (v <strong>na</strong>ši raziskavi 35,8 %), 3 do 5-krat 15,5 %<br />
anketiranih (v <strong>na</strong>ši raziskavi 12,7 %), 6 do 9-krat je alkohol uživalo 7,6 % (1,5 %) ter 10 ali<br />
večkrat 6,5 % anketiranih dijakov in dijakinj (v <strong>na</strong>ši raziskavi 3 %).<br />
7.1.4 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kolikokrat so<br />
bili v življenju že opiti<br />
4. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede tega, kolikokrat so v življenju že<br />
bili opiti<br />
Tabela 5: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti.<br />
opitost<br />
tip šole<br />
nikoli 1-2 3-5 10 in več skupaj<br />
f f % F f % f f % f f % F f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 15 39,5 11 28,9 8 21,1 4 10,5 38 100,0<br />
izvajajo različne preventivne 26 74,3 2 5,7 5 14,3 2 5,7 35 100,0<br />
projekte<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 42 68,9 17 27,9 2 3,3 0 0 61 100.0<br />
skupaj 83 61,9 30 22,4 15 11,2 6 4,5 134 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega,<br />
kolikokrat so bili učenci v življenju že opiti (2Î = 27,905; g = 6, α = 0,00).<br />
Domnevali smo, da obstajajo razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kolikokrat so<br />
bili v življenju že opiti. Domnevali smo, da so bili <strong>na</strong>jvečkrat opiti učenci šol, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol in obenem ne izvajajo nobenih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
100
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Pokazalo se je, da to ne drži, temveč, da je <strong>na</strong>jvečji delež pogosto opitih učencev <strong>na</strong> šolah,<br />
vključenih v projekt zdravih šol.<br />
Pri tem vprašanju smo združili kategoriji 6 do 9-krat ter 10 in večkrat, saj so za odgovor 6 do<br />
9-krat ni odločil nobeden od anketiranih učencev in učenk.<br />
Največji delež učencev, ki še niso bili opiti je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol,<br />
a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> (74,3 %), sledijo jim učenci šol, ki niso<br />
vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov<br />
(68,9 %) ter učenci šol, vključenih v mreže zdravih šol (39,5 %).<br />
Največji delež učencev, ki so bili opiti 1 do 2-krat, obiskuje šole, vključene v projekt zdravih<br />
šol (28,9 %). Sledijo jim učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne<br />
izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> (27,9 %) in učenci šol, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> (5,7 %).<br />
Kar peti<strong>na</strong> učencev in učenk(21,1 %) šol, ki so vključene v projekt zdravih šol je bilo opitih 3<br />
do 5-krat, kar je tudi <strong>na</strong>jvečji delež med tremi tipi šol. 14,3 % učencev in učenk je bilo 3 do 5-<br />
krat opitih <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> in 3,3 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem<br />
pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Deseti<strong>na</strong> (10,5 %) anketiranih učencev in učenk, ki obiskujejo šole, vključene v projekt<br />
zdravih šol je bilo opitih 6 ali večkrat, česar nikakor nismo pričakovali. 6 ali večkrat je bilo<br />
opitih še 5,7 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Še enkrat poudarimo, da je bilo med učence razdeljenih 240 anket, izpolnili pa so jih le 155 in<br />
tudi od teh izpolnjenih vprašalnikov vsi učenci še niso vsi poskusili <strong>alkohola</strong>, zato bi, če bi bil<br />
vzorec večji, mogoče dobili bolj reprezentativne podatke.<br />
101
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7.1.5 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so bili<br />
prvič opiti<br />
5. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih projekt, se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so bili prvič opiti.<br />
Tabela 6: Razlike med učenci različnih tipov šol glede starosti pri prvi opitosti.<br />
pitost (starost)<br />
nisem<br />
tip šole<br />
bil/a manj<br />
opit/a kot 9 let 10-11 let 12-13 let skupaj<br />
f f % F f % f f % f f % F f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 0 0 0 0 14 60,9 9 39,1 23 100,0<br />
izvajajo različne preventivne 3 30,0 1 10,0 1 10,0 5 50,0 10 100,0<br />
projekte<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 0 0 2 10,5 10 52,6 7 36,8 19 100.0<br />
skupaj 3 5,8 3 5,8 25 48,1 21 40,4 52 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, kdaj so<br />
bili prvič opiti (2Î = 18,956; g = 6, α = 0,004).<br />
Pričakovali smo, da bo <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol, <strong>na</strong>jmanj takih učencev in<br />
učenk, ki so bili že kdaj opiti, izkazalo pa se je, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, 30 % učencev in učenk, ki še niso<br />
bili opiti. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol in šolah, ki niso vključene v mrežo<br />
zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> takih učencev – sodeč<br />
po odgovorih, ni.<br />
Pri starosti 9 let ali manj, jih je bilo <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a<br />
izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> opitih 10,0 % anketiranih ter <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong><br />
10,5 %. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, pa v starosti 9 let ali manj ni bil opit noben<br />
od anketiranih učencev in učenk.<br />
102
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Največji delež učencev, ki so bili prvič opiti v starosti 10 do 11 let je <strong>na</strong> šolah, vključenih v<br />
projekt zdravih šol, in sicer 60,9 %. Sledijo jim učenci in učenke šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> (52,6 %).<br />
Deseti<strong>na</strong> učencev (10 %), ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo<br />
katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, je bilo opitih pri 10 oziroma 11 letih.<br />
V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>,<br />
je bila kar polovica anketiranih prvič opita pri 12 oziroma 13 letih (50 %), <strong>na</strong> šolah,<br />
vključenih v projekt zdravih šol je bilo takih učencev 39,1 % in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> 36,8 %.<br />
Iz tabele je razvidno, da 5,8 % anketiranih, ki so podali odgovor <strong>na</strong> zastavljeno anketno<br />
vprašanje še ni bilo pijanih, prav tak je delež tistih, ki so bili stari manj kot 9 let. Največ<br />
učencev in učenk je bilo prvič opitih pri 10 oziroma 11 letih (48,1 %) ter v starosti 12 do 13<br />
let (40,4 %).<br />
Če primerjamo <strong>na</strong>še rezultate z rezultati raziskave Mladi in alkohol v Sloveniji (2007) so<br />
razlike precej velike. Glede <strong>na</strong> učence, ki so že poskusili alkohol je 77,4 % takih, ki še niso<br />
bili pijani, pri 9 letih oziroma prej sta bila opita 2 % anketiranih učencev in učenk, pri 10<br />
oziroma 11 leti 7,6 % ter pri 12 oziroma 13 letih 13 %.<br />
7.1.6 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi<br />
ponudil alkoholno pijačo<br />
6. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede tega, kdo jim je prvi ponudil<br />
pijačo.<br />
103
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Tabela 7: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi ponudil<br />
alkoholno pijačo.<br />
kdo<br />
tip šole starši brat/sestra prijatelji sošolci drugi skupaj<br />
f f % f f % f f % f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava 18 51,4 0 0 15 42,9 0 0 2 5,7 35 100,0<br />
šola<br />
izvajajo različne<br />
23 65,7 4 11,4 3 8,6 0 0 5 14,3 35 100,0<br />
preventivne projekte<br />
ne izvajajo preventivnih 31 52,5 4 6,8 13 22,0 3 5,1 8 13,6 59 100,0<br />
<strong>projektov</strong><br />
skupaj 72 55,8 8 6,2 31 24,0 3 2,3 15 11,6 129 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, kdo jim<br />
je prvi ponudil alkoholno pijačo (2Î = 21,705; g = 8, α = 0,005).<br />
Največjemu deležu učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih<br />
šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, so alkohol prvič ponudili starši (65,7 %).<br />
Prav tako so kar polovici učencev (51,4 %), ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih<br />
šol, alkohol prvič ponudili starši, <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa<br />
tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, pa je tak odstotek še nekoliko višji (52, 5<br />
%).<br />
Desetini (11,4 %) učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, so alkohol prvič ponudili sorojenci, <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, pa je bilo<br />
takih odgovorov 6,8 %. Učencem šol, vključenih v mrežo zdravih šol, pa sorojenci niso prvič<br />
ponudili <strong>alkohola</strong>.<br />
42,9 % učencev, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol, je odgovorilo, da so jim<br />
alkohol prvič ponudili prijatelji. Isti odgovor je podala peti<strong>na</strong> učencev, ki obiskujejo šole, ki<br />
niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> in pa 8,6 % učencev šol, ki izvajajo preventivne projekte, a niso vključeni v projekt<br />
zdravih šol.<br />
104
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
14, 3 % učencev šol, ki izvajajo preventivne projekte, a niso vključeni v projekt zdravih šol je<br />
odgovorilo, da jim je alkohol ponudila nekdo drug, a niso <strong>na</strong>vedli kdo. Tak odgovor je podalo<br />
13,6 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> in le 5,7 % učencev, ki obiskujejo šole, vključene v projekt<br />
zdravih šol.<br />
Če primerjamo posamezne šole ugotovimo, da so po<strong>na</strong>vadi starši tisti, ki otroku prvi ponudijo<br />
alkohol, kar se pokaže tudi v raziskavi Mladi in alkohol v Sloveniji (2007), kjer so otrokom<br />
alkohol prvi ponudili starši (51 %), sledijo pa prijatelji (42 %), kar je razvidno tudi iz <strong>na</strong>še<br />
raziskave - 42,9 % pri učenci šol, vključenih v mrežo zdravih šol, 8,6 % <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter 22,0 %<br />
učencem, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v mrežo zdravih šol ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih programov.<br />
7.1.7 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja<br />
<strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih<br />
7. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong><br />
družinskih praznovanjih.<br />
Tabela 8: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong><br />
družinskih praznovanjih.<br />
pogostost (praznovanja)<br />
tip šole<br />
nikoli občasno pogosto vedno skupaj<br />
f f % f f % f f % f f % F f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 23 62,2 13 35,1 0 0 1 2,7 37 100,0<br />
izvajajo različne preventivne 13 36,1 18 50,0 5 13,9 0 0 36 100,0<br />
projekte<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 32 52,5 25 41,0 4 6,6 0 0 61 100.0<br />
skupaj 68 50,7 56 41,8 9 6,7 1 0,7 134 100,0<br />
105
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede pogostosti<br />
pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih (2Î = 13,230; g = 6, α = 0,040).<br />
Največji delež učencev, ki nikoli ne pije <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih, predstavljajo<br />
učenci šol, vključenih v projekt zdravih šol (62,2 %). Nekoliko manjši delež predstavljajo<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem<br />
pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> (52,5 %). Presenetljivo pa je le 36,1 %<br />
učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> takih, ki nikoli ne pijejo <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih.<br />
Na družinskih praznovanjih pije občasno kar polovica učencev šol, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> pije občasno<br />
41 %, <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol, pa občasno <strong>na</strong> družinskih praznovanjih pije<br />
35,1 % anketiranih učencev in učenk.<br />
Na družinskih praznovanjih pogosto pije dobra deseti<strong>na</strong> učencev (13,9 %), ki obiskujejo šole,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, 6,6 %<br />
učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol, pa <strong>na</strong> družinskih<br />
praznovanjih alkoholnih pijač pogosto ne pije nihče.<br />
Le 2,7 % učencev je odgovorilo, da <strong>na</strong> družinskih praznovanjih vedno uživajo alkohol –<br />
presenetljivo je le to, da je tako odgovoril učenec oziroma učenka, ki obiskuje šolo, vključeno<br />
v projekt zdravih šol.<br />
Skup<strong>na</strong> primerjava vseh šol <strong>na</strong>m pokaže, da <strong>alkohola</strong> nikoli ne uživa 50,7 %, občasno 41,8 %,<br />
pogosto 6,6 % ter vedno 0,7 % anketiranih učencev in učenk.<br />
Primerjajmo pa še podatke <strong>na</strong>še raziskave s podatki raziskave Mladi in alkohol v Sloveniji<br />
(2008). Sodeč po tej raziskavi <strong>na</strong> družinskih praznovanjih alkohol vedno uživa alkohol 5,1 %,<br />
anketiranih učenk in učencev pogosto 10,8 %, občasno 63,3 % ter nikoli 20,8 % anketiranih<br />
učencev in učenk. Vidimo, da <strong>na</strong>ša raziskava pokaže večji delež tistih, ki <strong>na</strong> družinskih<br />
praznovanjih nikoli ne uživajo alkoholnih pijač ali pa ga uživajo le občasno.<br />
106
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7.1.8 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja<br />
<strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po pouku<br />
8. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> ter<br />
učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, se pojavljajo razlike glede pogostosti uživanja <strong>alkohola</strong><br />
pred, med ali takoj po pouku.<br />
Tabela 9: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja <strong>alkohola</strong> pred,<br />
med ali takoj po pouku.<br />
pogostost (šola)<br />
tip šole<br />
nikoli občasno pogosto vedno skupaj<br />
f f % f f % f f % f f % F f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 37 100 0 0 0 0 0 0 37 100,0<br />
izvajajo različne preventivne 29 82,9 4 11,4 1 2,9 1 2,9 35 100,0<br />
projekte<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 59 96,7 2 3,3 0 0 0 0 61 100.0<br />
skupaj 125 94,0 6 4,5 1 0,8 1 0,8 133 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede pogostosti<br />
uživanja <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po pouku (2Î = 12,168; g = 6, α = 0,058).<br />
Iz podatkov v tabeli lahko razberemo, da je raziskava podala pričakovane rezultate, saj smo<br />
domnevali, da učenci zdravih šol nikoli ne pijejo <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po pouku (100<br />
%). Kar 96,7 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa<br />
tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> je takih, ki nikoli ne pijejo <strong>alkohola</strong> pred,<br />
med ali takoj po pouku, delež učencev, ki nikoli ne pijejo <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po<br />
pouku in obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, je nekoliko manjši, in sicer 82,9 %.<br />
Alkohol občasno pred, med ali takoj po pouku pije 11,4 % učencev, ki obiskujejo šole, ki<br />
izvajajo preventivne projekte, a niso vključene v projekt zdravih šol in pa 3,3 % učencev šol,<br />
107
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol takega primera ni.<br />
Le ne šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> se <strong>na</strong>jde 2,9 % anketiranih, ki pogosto pijejo alkohol pred, med ali takoj po pouku<br />
ter 2,9 % takih, ki to počnejo vedno.<br />
Gledano v celoti, glede <strong>na</strong> vse anketirane učence, jih <strong>alkohola</strong> pred, med ali takoj po pouku<br />
nikoli ne uživa 94,0 %, občasno 4,5 %, pogosto 0,8 % ter vedno prav tako 0,8 %.<br />
V raziskavi Mladi in alkohol v Sloveniji (2008) je 96,8 % učencev takih, ki nikoli ne uživajo<br />
<strong>alkohola</strong>, 2,6 % občasnih uživalcev, 0,6 % anketiranih alkohol uživa pogosto in nihče vedno –<br />
razvidno je, da so podatki obeh raziskav primerljivi.<br />
7.1.9 Razlike med učenci različnih tipov šol glede poz<strong>na</strong>vanja<br />
posledic zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong><br />
9. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci različnih tipov šol se pojavljajo razlike v poz<strong>na</strong>vanju<br />
posledic zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>.<br />
Tabela 10: Razlike med učenci različnih tipov šol glede poz<strong>na</strong>vanja posledic zlo<strong>rabe</strong><br />
<strong>alkohola</strong>.<br />
poz<strong>na</strong>vanje zlo<strong>rabe</strong><br />
tip šole<br />
pozitiven<br />
ne <strong>vpliv</strong>a <strong>vpliv</strong> škodljivo ne vem Skupaj<br />
f f % f f % f f % f f % F f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 1 2,2 1 2,2 39 86,7 4 8,9 45 100,0<br />
izvajajo različne preventivne 3 7,7 0 0 34 87,2 2 5,1 39 100,0<br />
projekte<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 6 9,2 3 4,6 50 76,9 6 9,2 65 100.0<br />
skupaj 10 6,7 4 2,7 23 82,6 12 81 149 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede<br />
poz<strong>na</strong>vanja posledic zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> (2Î = 6,372; g = 6, α = 0,383).<br />
108
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Izkazalo se je, da učenci in učenke šol, vključenih v projekt zdravih šol v večji meri poz<strong>na</strong>jo<br />
škodljiv <strong>vpliv</strong> zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, saj jih je le 2,2 % odgovorilo, da zloraba <strong>alkohola</strong> ne <strong>vpliv</strong>a<br />
<strong>na</strong> zdravje, <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> je 7,7 % odgovorilo, da zloraba <strong>alkohola</strong> ne <strong>vpliv</strong>a <strong>na</strong> zdravje, tak<br />
odgovor pa je podalo tudi 9,2 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
4,6 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> meni, da ima prekomerno pitje alkoholnih pijač pozitiven<br />
<strong>vpliv</strong> <strong>na</strong> zdravje, 2,2 % učencev šol, ki so vključene v mrežo zdravih šol je e<strong>na</strong>kega mnenja,<br />
<strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, pa noben od anketiranih ni mnenja, da bi zloraba <strong>alkohola</strong> pozitivno<br />
<strong>vpliv</strong>ala <strong>na</strong> zdravje.<br />
Največji delež učencev (87,2 %), ki meni, da je zloraba <strong>alkohola</strong> škodljiva zdravju, je <strong>na</strong><br />
šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Sledijo jim učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol (86,7 %), takega mnenja pa je tudi<br />
približno 10 % manj, tj. 76,9 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa<br />
tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Na vprašanje pa ni z<strong>na</strong>lo oziroma hotelo odgovoriti 9,2 % učencev in učenk, ki obiskujejo<br />
šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, 8,9 % anketiranih, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol ter 5,1 %<br />
učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
prventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
7.1.10 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kje so učenci<br />
izvedeli <strong>na</strong>jveč o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong><br />
10. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Na obrav<strong>na</strong>vanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, kje so<br />
učenci izvedeli <strong>na</strong>jveč o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>.<br />
109
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Tabela 11: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>: učitelji.<br />
Učitelji kot vir informacij<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 18 43,9 23 56,1 41 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
14 41,2 20 58,8 34 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
10 18,2 45 81,8 55 100,0<br />
skupaj 42 32,2 88 67,7 130 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so o<br />
alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> <strong>na</strong>jveč informacij dobili od učiteljev. (χ 2 = 8,761; g =<br />
2, α = 0,013).<br />
Od učiteljev so <strong>na</strong>jveč informacij dobili učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol (43,9<br />
%). Tudi v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, so <strong>na</strong>jveč informacij o alkoholu in posledicah zlo<strong>rabe</strong> le-tega posredovali učitelji<br />
(41,2 %), <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, pa je delež manjši, in sicer le 18,2 %.<br />
Tabela 12: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>: starši.<br />
starši kot vir informacij<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 30 73,2 11 26,8 41 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
24 70,6 10 29,4 34 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
30 54,5 25 45,5 55 100,0<br />
skupaj 84 64,6 46 35,4 130 100,0<br />
110
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> <strong>na</strong>jveč informacij dobili od staršev. (χ 2 = 4,282; g =<br />
2, α = 0,118).<br />
Kar 73,2 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki so vključene v projekt zdravih šol, je<br />
dobilo <strong>na</strong>jveč informacij o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> od staršev. Nekaj manjši je<br />
delež učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, ki so prav tako odgovorili, da so starši tisti, ki so jim posredovali <strong>na</strong>jveč informacij<br />
o omenjeni problematiki (70,6 %). Tudi dobra polovica učencev šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> je odgovorila<br />
e<strong>na</strong>ko (54,5 %).<br />
Tabela 13: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>: sošolci.<br />
sošolci kot vir informacij<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 7 17,1 34 82,9 41 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
1 2,9 33 97,1 34 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
5 9,1 50 90,9 55 100,0<br />
skupaj 13 10,0 117 90,0 130 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> dobili <strong>na</strong>jveč informacij od sošolcev. (2Î = 4,511; g<br />
= 2, α = 0,105).<br />
Od sošolcev je informacije o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> dobilo le malo učencev,<br />
in sicer <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol 17,1 %, <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, je bil delež še manjši<br />
(9,1 %) in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>, je bil delež učencev, ki so odgovorili, da so <strong>na</strong>jveč informacij o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> dobili od sošolcev, <strong>na</strong>jmanjši (2,9 %).<br />
111
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Tabela 14: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>: sistematski ali zdravniški pregled.<br />
pregled kot vir informacij<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 9 22,0 32 78,0 41 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
2 5,9 32 94,1 34 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
6 10,9 49 89,1 55 100,0<br />
skupaj 17 13,1 113 86,9 130 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> dobili <strong>na</strong>jveč informacij od sošolcev. (2Î = 4,564; g<br />
= 2, α = 0,102).<br />
Peti<strong>na</strong> (22 %) učencev šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, je odgovorila, da je o<br />
alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> dobila <strong>na</strong>jveč informacij <strong>na</strong> zdravniškem ali<br />
sistematskem pregledu. Tako pravi tu 10,9 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih<br />
šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> in pa 5,9 % učencev, ki<br />
obiskujejo šole, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong>.<br />
Tabela 15: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>: televizija ali radio.<br />
TV/radio kot vir informacij<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 22 53,7 19 46,3 41 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
10 29,4 24 70,6 34 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
17 30,9 38 69,1 55 100,0<br />
skupaj 49 37,7 81 62,3 130 100,0<br />
112
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
učenci o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> <strong>na</strong>jveč informacij dobili s pomočjo televizije<br />
ali radia (χ 2 = 6,521; g = 2, α = 0,038).<br />
Več kot polovica (53,7 %) učencev šol, ki so vključene v projekt zdravih šol pravi, da so<br />
<strong>na</strong>jveč informacij dobili s pomočjo televizije ali radia. S svojo trditvijo jim sledijo učenci šol,<br />
ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> (30,9 %) in pa 29,4 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v mrežo<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Tabela 16: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong> vir informacij o alkoholu in<br />
posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong>: knjige in časopisi.<br />
Knjige/časopisi kot vir informacij<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 13 31,7 28 68,3 41 100,0<br />
izvajajo različne preventivne projekte 8 23,5 26 76,5 34 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 12 21,8 43 78,2 55 100,0<br />
skupaj 33 25,4 97 74,6 130 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
učenci o alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> <strong>na</strong>jveč informacij dobili s pomočjo knjig ali<br />
časopisov (χ 2 = 1,296; g = 2, α = 0,523).<br />
Deleži različnih tipov šol so podobni, tako je <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol, 31,7<br />
% učencev povedalo, da so <strong>na</strong>jveč informacij dobili s pomočjo knjig in časopisov, <strong>na</strong> šolah, ki<br />
niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> je tak<br />
odgovor podalo 23,5 % učencev in učenk ter <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol,<br />
ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> 21,8 % anketiranih učencev in<br />
učenk.<br />
113
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7.1.11 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v<br />
šoli sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong><br />
11. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Na obrav<strong>na</strong>vanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, ali so jih<br />
v šoli sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
Tabela 17: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s<br />
problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
sez<strong>na</strong>nitev (šola)<br />
tip šole<br />
da ne ne vem Skupaj<br />
f f % f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 34 75,6 4 8,9 7 15,6 45 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
30 75,0 4 10 6 15,0 40 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong> 29 43,3 24 35,8 14 20,9 67 100.0<br />
skupaj 93 61,2 32 21,1 27 17 152 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong> (χ 2 = 19,366; g = 4, α = 0,001).<br />
Učence in učenke, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol ter učence šol, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, v šoli v večji<br />
meri seza<strong>na</strong>njajo s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>. Na šolah, vključenih v projekt<br />
zdravih šol, 75,6 % učencev trdi, da so jih sez<strong>na</strong>nili z omenjeno problematiko, skoraj e<strong>na</strong>k je<br />
delež učencev , ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega<br />
od preventivnih <strong>projektov</strong> (75 %), <strong>na</strong> šolah, ki pa niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem<br />
pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, pa je 43,3 % učencev in učenk<br />
odgovorilo, da so jih sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
Dobra tretji<strong>na</strong> učencev (35,8 %), ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob<br />
tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> je odgovorila, da jih v šoli niso<br />
sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>. Tak odgovor je podalo 10 % učencev in<br />
učenk šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
114
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
<strong>projektov</strong> ter le 8,9 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki so vključene v projekt zdravih<br />
šol.<br />
Peti<strong>na</strong> učencev (20,9 %), ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa<br />
tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> je odgovorila, da ne vedo, ali so jih v šoli<br />
sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>, e<strong>na</strong>k odgovor je podalo 15,6 % učencev šol,<br />
vključenih v projekt zdravih šol in pa 15 % učencev ter učenk, ki obiskujejo šole, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> so odgovori dvomljivi, 43,3 % jih trdi, da so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s<br />
problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong>, 35,8 % da jih niso, 20,9 % pa jih ne ve, ali so jih s<br />
problematiko sez<strong>na</strong>nili ali ne. Postavlja se vprašanje, ali učenci šol, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, niso razumeli<br />
zastavljenega vprašanja ali pa jih <strong>na</strong> šolah premalo sez<strong>na</strong>njajo s prej omenjenim problemom,<br />
ali pa mogoče <strong>na</strong> nepravi in nerazumljiv <strong>na</strong>čin. Obstaja možnost, da učenci učiteljev ne<br />
poslušajo in bi bilo zato bolje, da jih aktivno vključijo v dejavnosti povezane s preventivnimi<br />
dejavnostmi <strong>na</strong> področju <strong>alkohola</strong>, njegove <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong>.<br />
115
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7.1.12 Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />
sez<strong>na</strong>njanja s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong><br />
12. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Na obrav<strong>na</strong>vanih šolah se pojavljajo razlike glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />
sez<strong>na</strong>njanja učencev s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
Tabela 18: Razlike med učenci različnih tipov šol glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong> sez<strong>na</strong>njanja s problemom<br />
odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
sez<strong>na</strong>njanja<br />
tip šole<br />
<strong>na</strong>čin<br />
učitelji<br />
pri<br />
pouku<br />
šolska<br />
svetoval<strong>na</strong><br />
služba<br />
(predavanja)<br />
delavnice<br />
<strong>na</strong> šoli drugo Skupaj<br />
f f % f f % f f % f f % F f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 17 48,6 11 31,4 5 14,3 2 5,7 35 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
22 75,9 3 10,3 0 0 4 13,8 39 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
18 56,3 2 6,3 8 25,0 4 12,5 32 100.0<br />
skupaj 57 59,4 16 16,7 13 13,5 10 10,4 96 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />
sez<strong>na</strong>njanja učencev s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong> (2Î = 20,824; g = 6, α = 0,002).<br />
Iz tabeleje razvidno, da učence šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega<br />
od preventivnih <strong>projektov</strong> v <strong>na</strong>jvečji meri sez<strong>na</strong>njajo učitelji, s katerimi se pri pouku<br />
pogovarjajo o škodljivosti uživanja <strong>alkohola</strong> pri mladih in odraslih (75,9 %). Tudi dobra<br />
polovica (56,3 %) učencev in učenk šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa<br />
tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> je odgovorila, da jih s problemom odvisnosti<br />
od <strong>alkohola</strong> sez<strong>na</strong>njajo učitelji. Tako pa je odgovorilo tudi 48,6 % učencev in učenk šol,<br />
vključenih v projekt zdravih šol.<br />
Tretji<strong>na</strong> učencev (31,4 %), ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol, je odgovorila,<br />
da jih s problematiko sez<strong>na</strong>nja šolska svetoval<strong>na</strong> služba, ki organizira predavanja o različnih<br />
zasvojenostih (tudi alkoholizmu). 10,3 % učencev in učenk šol, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, pravi, da jih sez<strong>na</strong>nja šolska<br />
svetoval<strong>na</strong> služba, ki organizira predavanja o o različnih zasvojenostih. Tak odgovor pa je<br />
116
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
podalo tudi 6,3 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne<br />
izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Četrti<strong>na</strong> učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong> je povedala, da so se s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong><br />
sez<strong>na</strong>nili s pomočjo različnih delavnic <strong>na</strong> šoli, kjer so skupaj z učitelji (ali svetovalnimi<br />
delavci) raziskovali škodljiv <strong>vpliv</strong> <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> človeško telo. Odgovor <strong>na</strong>s je presenetil, saj so<br />
svetovalni delavci <strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>vanih šolah zatrdili, da ne izvajajo nobenih posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, povezanih z alkoholom – očitno pa so vseeno priredili delavnice tudi<br />
<strong>na</strong> temo <strong>alkohola</strong> oziroma je bila tematiko vključe<strong>na</strong> v delavnice, ki so jih priredili.<br />
S pomočjo delavnic <strong>na</strong> šoli se je s problemom sez<strong>na</strong>nilo 14,3 % učencev in učenk, ki<br />
obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol. Pri učencih in učenkah šol, ki niso vključene<br />
v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> pa takega odgovora ni<br />
bilo.<br />
13,8 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo<br />
katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, se je opredelilo za odgovor drugo, kjer so zapisali, da se o<br />
škodljivosti <strong>alkohola</strong> pogovarjajo pri razrednih urah, da učenci pripravljajo govorne vaje,<br />
učitelji predavanja, posledice pa vidijo tudi posledice <strong>na</strong> raznih plakatih. 12,5 % anketiranih,<br />
ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> pa se je s škodljivostjo zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> sez<strong>na</strong>nilo pri urah kemije, s<br />
pomočjo poučnih zgodb, nekateri pa menijo, da jih s to problematiko sploh ne sez<strong>na</strong>njajo. Na<br />
šolah, vključenih v projekt zdravih šol, se je 5,7 % učencev opredelilo za odgovor drugo,<br />
zapisali pa so, da so se s problemom sez<strong>na</strong>nili <strong>na</strong> sistematskem pregledu in s tem, da so v<br />
bližini šole prepovedali alkoholne pijače.<br />
Če pogledamo šole v celoti, brez delitve <strong>na</strong> različne tipe, vidimo, da 59,4 % učencev s<br />
problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong> v šoli v <strong>na</strong>jvečji meri sez<strong>na</strong>njajo učitelji, s katerimi se pri<br />
pouku pogovarjajo o škodljivosti uživanja <strong>alkohola</strong> pri mladih in odraslih. 16,7 % se jih s<br />
problemom sez<strong>na</strong>ni s pomočjo šolske svetoval<strong>na</strong> služba, ki organizira predavanja o o različnih<br />
zasvojenostih (tudi alkoholizmu), 13,5 s pomočjo različnih delavnic <strong>na</strong> šoli, kjer skupaj z<br />
učitelji (ali svetovalnimi delavci) raziskujejo škodljiv <strong>vpliv</strong> <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> človeško telo.<br />
117
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7.1.13 Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil<br />
učiteljev v zvezi z alkoholom<br />
13. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Pedagoški delavci priporočajo učencem, da <strong>alkohola</strong> ne pijejo,<br />
vendar pa jih obenem učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja<br />
<strong>alkohola</strong> čim manjše.<br />
Tabela 19: Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil učiteljev v zvezi z<br />
alkoholom<br />
šole<br />
priporočila<br />
popol<strong>na</strong><br />
abstinenca−<br />
mladi<br />
popol<strong>na</strong><br />
abstinenca<br />
– mladi in<br />
odrasli<br />
tip šole<br />
kultura<br />
pitja skupaj<br />
F f % f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 12 32,4 9 24,3 16 43,2 37 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
15 50,0 2 6,7 13 43,3 30 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
18 41,9 4 9,3 21 48,8 43 100.0<br />
skupaj 45 40,9 15 13,6 50 45,5 110 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede priporočil<br />
učiteljev v zvezi z alkoholom (χ 2 = 6,204; g = 4, α = 0,184).<br />
Tabela <strong>na</strong>m kaže, da so odgovori deljeni. Na eni strani veliko učiteljev zagovarja popolno<br />
abstinenco mladih, po drugi strani pa je približno e<strong>na</strong>k delež takih, ki učencem svetujejo, da<br />
<strong>alkohola</strong> ne pijejo, vendar pa jih tudi poučijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice<br />
morebitnega pitja <strong>alkohola</strong> čim manjše.<br />
V okviru šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, popolno abstinenco pri mladih priporočajo<br />
32,4 % anketiranim, v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> popolno abstinenco mladih priporočajo kar 50,0 % anketiranim in <strong>na</strong><br />
šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, se abstinenca priporoča 41,9 % anketiranim učencem in učenkam.<br />
118
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Nekaterim priporočajo tudi popolno abstinenco pri mladih in odraslih, in sicer 24,3 %<br />
učencem, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol, 6,7 % učencem šol, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> in 9,3 %<br />
učencem, vključenih v šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>.<br />
Kot smo omenili že prej, pa nekateri učencem svetujejo, da <strong>na</strong>j <strong>alkohola</strong> ne pijejo, vendar pa<br />
jih tudi učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja <strong>alkohola</strong> čim<br />
manjše. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol 43,2 % anketiranih meni, da je sporočilo<br />
njihovih učiteljev e<strong>na</strong>ko opisanemu v prejšnjem stavku, 43,3 % anketiranih <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> prav tako<br />
razume priporočila učiteljev <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin, prav tako pa <strong>na</strong>j bi <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, 48,8 %<br />
svetovali, kako <strong>na</strong>j pijejo, da se izognejo posledicam morebitnega pitja <strong>alkohola</strong>.<br />
7.1.14 Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli<br />
14. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci obrav<strong>na</strong>vanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali<br />
so bili v šoli že kdaj opiti.<br />
Tabela 20: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli<br />
opitost v šoli<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 1 2,2 44 97,8 45 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
3 7,5 37 92,5 40 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
0 0 65 100 65 100,0<br />
skupaj 4 2,7 146 97,3 150 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
bili učenci v šoli že kdaj opiti (2Î = 5,985; g = 2, α = 0,050).<br />
119
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Pričakovali smo, da velika veči<strong>na</strong> učencev v šoli še ni bila opita, in sicer sta bila <strong>na</strong> šolah,<br />
vključenih v projekt zdravih šol opita le 2,2 % anketiranih, <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> 7,5 % in <strong>na</strong> šolah, ki niso<br />
vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong><br />
noben od učencev in učenk.<br />
Nismo pa pričakovali, da v šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne<br />
izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, ni bil do sedaj opit še noben od učencev in učenk.<br />
Vseskozi se <strong>na</strong>m dogaja, da so <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi<br />
ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, dobivamo nepričakovane rezultate – sicer<br />
pozitivne, ampak nepričakovane <strong>na</strong> ostalih dveh tipih šol. Zakaj je temu tako Mož<strong>na</strong> razlaga<br />
za pogostejše uživanje <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> ostalih dveh tipih šol je ta, da se ob izvajanju preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> veliko pogovarjajo o alkoholu, njegovi rabi, zlorabi, dogajanju v telesu, pogovarjajo<br />
se, zakaj ljudje pijejo, učenci ugotovijo, da tudi zaradi zabave, da se sprostijo, da pozabijo <strong>na</strong><br />
probleme, da so bolj pogumni itd. Možno je, da jih vse pridobljene informacije privabijo, v<br />
njih zbudijo radovednost in začnejo zato eksperimentirati z alkoholom. Kar ni nujno slabo.<br />
Verjetno jih velika veči<strong>na</strong> ugotovi, da alkohol ni »pretirano« okus<strong>na</strong> pijača, da ima lahko tudi<br />
negativne posledice, da <strong>vpliv</strong>a ne samo <strong>na</strong> dobro razpoloženje, ampak lahko razpoloženje tudi<br />
poslabša. Možno je, da zaradi vsega tega, v prihodnosti ne zlorabljajo <strong>alkohola</strong>, ampak ga<br />
občasno le rabijo oziroma uživajo.<br />
7.1.15 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že<br />
doživeli situacijo, ko je bil sošolec oziroma sošolka v šoli opit/a<br />
15. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Med učenci obrav<strong>na</strong>vanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali<br />
so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a.<br />
120
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Tabela 21: Razlike med učenci glede tega, ali so že doživeli situacijo, ko je bil<br />
sošolec/sošolka v šoli opit/a.<br />
opitost v šoli (sošolec)<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
vključeni v projekt zdrava šola 9 20,0 36 80,0 45 100,0<br />
izvajajo različne preventivne<br />
projekte<br />
9 22,5 31 75,5 40 100,0<br />
ne izvajajo preventivnih<br />
<strong>projektov</strong><br />
4 6,2 61 93,8 65 100,0<br />
skupaj 22 14,7 128 85,3 150 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so<br />
že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a (χ 2 = 6,748; g = 2, α = 0,034).<br />
Največji delež učencev, ki so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a je v<br />
šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>,<br />
in sicer 22,5 %. V šolah, vključenih v projekt zdravih šol, je podobno situacijo doživela peti<strong>na</strong><br />
(20 %) učencev in učenk ter v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi<br />
ne izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, je tako situacijo doživelo 6,2 % anketiranih.<br />
Učence smo povprašali tudi o ob<strong>na</strong>šanju, ki so ga opazili pri opitih sošolcih. 70,0 %<br />
anketiranih, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol in so že bili v taki situaciji,<br />
pravi, da so sošolci povzročali težave, 30,0 % pa jih je povedalo, da so bili nemirni in niso<br />
sodelovali pri pouku.<br />
V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>,<br />
je 40,0 % anketiranih povedalo, da so sošolci v opitem stanju povzročali težave, 30,0 % je<br />
opazilo nemirnost in nesodelovanje pri pouku, 30,0 % pa jih je povedalo, da so sošolci zaspali<br />
pri pouku.<br />
V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, je 25,0 % anketiranih povedalo, da so sošolci v opitem stanju<br />
povzročali težave, 25,0 % je opazilo nemirnost in nesodelovanje pri pouku, 50,0 % pa jih je<br />
povedalo, da so sošolci zaspali pri pouku.<br />
121
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Če primerjamo to vprašanje s prejšnjim vprašanjem se pojavi dvom. Pri prejšnjem vprašanju<br />
smo dobili odgovor, da v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol in ob tem ne izvajajo<br />
posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>, ni bil v šoli noben opit. Kako so potem lahko v teh šolah<br />
učenci doživeli situacijo, ko je bil sošolec ali sošolka v šoli opit/a. Možno je, da so posplošili<br />
oziroma doživeli situacijo, ko so v šoli res videli vrstnika pijanega, ampak ni bil njihov<br />
sošolec/sošolka, možno pa je tudi, da niso hoteli dati podatka o tem, da so bili v šoli že kdaj<br />
opiti.<br />
7.1.16 Razlike med učenci različnih tipov šol glede sez<strong>na</strong>njenosti z<br />
ukrepi oziroma <strong>na</strong>čini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo<br />
morebitne škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong> glede <strong>na</strong> tip šole<br />
17. raziskoval<strong>na</strong> hipoteza: Učenci šol, ki so vključene v mrešo zdravih šol, so bolje<br />
sez<strong>na</strong>njeni z ukrepi oziroma <strong>na</strong>čini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive<br />
posledice pitja <strong>alkohola</strong>.<br />
Tabela 22: Razlik med učenci različnih tipov šol glede sez<strong>na</strong>njenosti z ukrepi oziroma<br />
<strong>na</strong>čini s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja<br />
<strong>alkohola</strong> glede <strong>na</strong> tip šole.<br />
ukrepi<br />
tip šole<br />
da ne skupaj<br />
f f % f f % f f %<br />
zdrava šola 7 17,5 33 82,5 40 100,0<br />
ni zdrava šola, izvajajo 11 29,7 26 70,3 37 100,0<br />
projekte<br />
ni zdrava šola, ne izvajajo 28 44,4 35 55,6 63 100,0<br />
<strong>projektov</strong><br />
skupaj 46 32,9 94 67,1 140 100,0<br />
Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede<br />
sez<strong>na</strong>njenosti z ukrepi oziroma <strong>na</strong>čini s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne<br />
škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong> (χ 2 = 8,274; g = 2, α = 0,016)<br />
O poz<strong>na</strong>vanju ukrepov oziroma <strong>na</strong>činov, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne<br />
škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong> prevladujejo učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih<br />
122
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov (44,4 %), sledijo jim učenci<br />
šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong><br />
(29,7 %) in učenci šol, vključenih v projekt zdravih šol (17,5 %).<br />
Opažamo, da nekateri učenci niso razumeli vprašanja, saj so pri vprašanju o primerih ukrepov<br />
<strong>na</strong>vajali negativen posledice zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, ko <strong>na</strong> primer slabost, nevarnost poškodb ali pa<br />
so <strong>na</strong>vajali ukrepe, ki pripomorejo k preprečevanju opitosti ali k njeneme kasnejšemu<br />
<strong>na</strong>stanku, in sicer uživanje <strong>alkohola</strong> ob hrani, pozornost <strong>na</strong> odstotke <strong>alkohola</strong> v pijači,<br />
nemešanje alkoholnih pijač z brezalkoholnimi ali tabletami. Najdejo se tudi primeri učencev,<br />
ki so odgovorili, da poz<strong>na</strong>jo ukrepe, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne<br />
škodljive posledice <strong>alkohola</strong>, ampak jih niso <strong>na</strong>vedli.<br />
Učenci, ki so razumeli vprašanje in tudi poz<strong>na</strong>jo ukrepe s katerimi lahko omilijo ali<br />
preprečuijo morebitne škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong>, pa so povedali, da mora tisti, ki je<br />
opit, pred spanjem vzeti tableto proti glavobolu in takoj popiti veliko vode, da mora jesti<br />
veliko kruha, se stuširati z mrzlo vodo, da ne sme voziti avta, da se mora opita oseba <strong>na</strong>spati,<br />
nekateri pa menijo, da je potrebno alkohol izbruhati.<br />
123
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
8 SKLEP<br />
V začetnih poglavjih diplomskega dela smo pisali o alkoholu, njegovi zgodovini, (zlo)rabi in<br />
posledicah le-te. Obrav<strong>na</strong>vali smo <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med mladostniki, predstavili raziskave,<br />
opravljene <strong>na</strong> omenjeni populaciji ter preventivo <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi. Uspešno<br />
zastavlje<strong>na</strong> preventiva – zlasti izobraževanje in osveščanje mladih s pomočjo učinkovitih<br />
strategij in politik, <strong>na</strong>j bi omogočala višjo stopnjo zavedanja o škodljivosti prekomernega<br />
uživanja alkoholnih pijač ter posledično znižala stopnjo (zlo)<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi.<br />
Alkohol je v Sloveniji <strong>na</strong>jbolj razširje<strong>na</strong> in lahko dosegljiva droga. Zloraba <strong>alkohola</strong> oziroma<br />
alkoholnih pijač predstavlja enega ključnih problemov javnega zdravstva, saj Slovenija bolj<br />
kot po porabi alkoholnih pijač odstopa od evropskega povprečja po škodi, ki <strong>na</strong>staja zaradi<br />
zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, kar se kaže v zdravstvenem stanju prebivalcev, njihovi obolevnosti in<br />
umrljivosti; <strong>na</strong>šteto pa <strong>vpliv</strong>a tudi <strong>na</strong> negativne ekonomske učinke, povzročene zaradi manjše<br />
produktivnosti, bolezni, prezgodnjih smrti, stroškov v zdravstvu, prometu in sodstvu.<br />
Ugotovili smo, da je poraba <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> prebivalca v Sloveniji med <strong>na</strong>jvišjimi v Evropi in<br />
med mladimi <strong>na</strong>rašča, pri čemer pa se starost<strong>na</strong> meja, ko posameznik prvič poskusi alkohol<br />
niža. Podobno kot v drugih državah je tudi v Sloveniji v porastu tvega<strong>na</strong> raba <strong>alkohola</strong>, kot je<br />
denimo »binge drinking« oziroma <strong>na</strong>črtno opijanje v kratkem času.<br />
Osrednji problem, ki smo ga obrav<strong>na</strong>vali v diplomskem delu, je bila preventiva v <strong>osnovni</strong> šoli<br />
– njeno izvajanje in njeni rezultati glede <strong>na</strong> različne oblike preventivnih dejavnosti, ki jih<br />
izvajajo obrav<strong>na</strong>vane osnovne šole. V teoretičnem delu <strong>na</strong>loge smo se spraševali, kaj sploh<br />
lahko šola stori <strong>na</strong> področju preventive <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog in privzeli stališče, da ne smemo<br />
in ne moremo pričakovati, da bodo šole same izničile <strong>rabo</strong> drog med mladimi, ker ne moremo<br />
pričakovati, da bo šola <strong>vpliv</strong>ala <strong>na</strong> spremembo njihovega zasebnega življenja (Munro 1997).<br />
Zato lahko ob tem, ko strmimo k ohranjanju abstinence med mladimi, šola deluje tudi v smeri<br />
zmanjševanja škode, ki lahko <strong>na</strong>stane z morebitno upo<strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med mladimi. Povzeli<br />
smo ugotovitve nekaterih raziskav in različnih strokovnjakov ter zapisali, da so v šoli <strong>na</strong><br />
področju preventive <strong>rabe</strong> drog (in s tem <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>) do sedaj prevladovali predvsem<br />
programi, ki so bili usmerjeni v ohranjanje abstinence med otroci in mladostniki. Vprašanje,<br />
ki ga stroka še ni razrešila in zato še vedno ostaja odprto, pa je kdaj npr. začeti z izvajanjem s<br />
preventivnimi dejavnostmi, ki vključujejo obrav<strong>na</strong>vanje ukrepov za zmanjševanja tveganj in<br />
124
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
škode, ki lahko <strong>na</strong>stane z <strong>rabo</strong> vseh vrst drog, med otroki in mladostniki (Hočevar 2001, str.<br />
94).<br />
V empiričnem delu <strong>na</strong>loge smo v raziskavo zajeli tri tipe šol, in sicer šole, ki so vključene v<br />
projekt zdravih šol, šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong> ter šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne<br />
izvajajo posebnih preventivnih <strong>projektov</strong>. Predpostavili smo, da je <strong>na</strong> šolah, ki so vključene v<br />
projekt zdravih šol alkohol že poskusilo manj učencev, kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v<br />
omenjen projekt. Ob tem smo predpostavili, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih<br />
šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol poskusilo manj učencev, kot <strong>na</strong><br />
šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>. Ugotovili smo, da je <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol,<br />
alkohol že poskusilo manj učencev (80,4 %), kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v omenjeni<br />
projekt, obenem pa smo tudi ugotovili, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol<br />
in ob tem tudi ne izvajajo preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol že poskusilo manj učencev (89,6<br />
%) kot <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih<br />
<strong>projektov</strong> (90 %).<br />
Na podlagi vzorca 153 učencev in učenk devetih razredov je bila statistično pomemb<strong>na</strong><br />
polovica raziskovalnih hipotez. Kot statistično pomembne so se izkazale hipoteze, ki so se<br />
<strong>na</strong><strong>na</strong>šale <strong>na</strong> starost anketiranih pri prvem poskusu <strong>alkohola</strong> glede <strong>na</strong> tip šole, pogostost<br />
opitosti anketiranih glede <strong>na</strong> tip šole, starost učencev in učenk pri prvi opitosti, statistično<br />
pomemb<strong>na</strong> je bila tudi hipoteza, veza<strong>na</strong> <strong>na</strong> vprašanje o tem, kdo je anketiranim prvi ponudil<br />
alkoholno pijačo, o tem, ali so jih v šoli sez<strong>na</strong>nili s problematiko odvisnosti od <strong>alkohola</strong> in<br />
hipoteza, ki se je <strong>na</strong><strong>na</strong>šala <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin sez<strong>na</strong>njanja učencev s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong>.<br />
Po pričakovanjih in <strong>na</strong> podlagi raziskav, ki so bile opravljene <strong>na</strong> podobni populaciji je alkohol<br />
v devetem razredu že poskusilo povprečno 86,9 % vseh anketiranih učencev in učenk –<br />
<strong>na</strong>jmanj (80,4 %) <strong>na</strong> šolah, vključenih v projekt zdravih šol. Presenetilo <strong>na</strong>s je, da je pri<br />
učencih, ki so alkohol poskusili pri devetih letih ali celo prej (povprečno 29,9 % vseh<br />
učencev), le-tega poskusilo 52,8 % učencev in učenk iz šol, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong>. Deleža učencev ostalih dveh tipov<br />
šol sta bistveno manjša (v šolah, vključenih v projekt zdravih šol – 23,7 % v šolah, ki niso<br />
125
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
vključene v projekt zdravih šol in ob tem ne izvajajajo nobenih preventivnih <strong>projektov</strong> – 20<br />
%).<br />
Učence smo povprašali tudi o tem, kako pogosto so v zadnjem mesecu pili alkohol. Zanimivo<br />
je, da so učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, niti ne izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, alkohol pili <strong>na</strong>jmanj pogosto. Kar 54,1 % jih je odgovorilo, da v<br />
zadnjem mesecu niso pili alkoholnih pijač. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, je tako<br />
odgovorilo 36,8 % anketiranih učenk in učencev in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt<br />
zdravih šol, a izvajajo kakega od preventivnih <strong>projektov</strong> 45,7 % anketiranih učenk in učencev.<br />
Raziskava pokaže, da je <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo kakega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, <strong>na</strong>jvečji delež učencev in učenk, ki v življenju še niso bili opiti (74,3<br />
%). Vidimo, da so učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>, zelo zgodaj poskusili alkoholne pijače, kar pa še ne pomeni, da tudi<br />
pogosto pijejo oziroma, da popijejo take količine <strong>alkohola</strong>, da bi bili opiti.<br />
Raziskave (npr. Mladi in alkohol v Sloveniji) kažejo, da se otroci z alkoholom prvič srečajo v<br />
družinskem krogu, kjer jim ga <strong>na</strong>jpogosteje ponudijo starši. Vzorci pitja mladih so vsekakor<br />
drugačni, če občasno uživajo alkohol s starši in <strong>na</strong>jbrž ne gre za pretirano opijanje, saj je kot<br />
ugotavljata Plant in Plant (2001) pitje pogosto podrejeno trenutni situaciji in okolju<br />
(praznovanje, ob hrani …).<br />
Čeprav postaja uživanje <strong>alkohola</strong> pri mladostnikih nekaj vsakdanjega, pa uživanje <strong>alkohola</strong> v<br />
času pred, med ali takoj po pouku ni razširjeno. Naša raziskava je pokazala, da je bilo v šoli<br />
že opitih le manjši delež učencev – presenetljivo, ali pa tudi ne, se je to zgodilo <strong>na</strong> šolah,<br />
vključenih v mrežo zdravih šol in <strong>na</strong> šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo<br />
kakega od preventivnih <strong>projektov</strong>. Situacijo bi si lahko razlagali s tem, da lahko vsak projekt<br />
prinese učencem nekaj pozitivnega, verjetno pa tudi kaj negativnega. Tako so lahko pogovori,<br />
delavnice, različne informacije o alkoholu morda zbudile v učencih in učenkah radovednost in<br />
željo, da bi poskusili nekaj, o čemer jim pogosto razlagajo in v veliki meri odsvetujejo.<br />
Ob vprašanju o poz<strong>na</strong>vanju posledic zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, s katerim smo obenem preverjali tudi<br />
poz<strong>na</strong>vanje samega pojma zloraba, so odgovori učencev in učenk vseh treh tipov šol zelo<br />
podobni – veči<strong>na</strong> jih meni, da je zloraba <strong>alkohola</strong> zdravju škodljiva – vendar tako ne menijo<br />
vsi, čeprav je zloraba definira<strong>na</strong> kot raba, ki posamezniku že povzroča zdravstvene, socialne<br />
126
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
ali druge težave. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, 86,7 % anketiranih učencev in<br />
učenk meni, da je zloraba <strong>alkohola</strong> zdravju škodljiva. Takega mnenja je tudi 87,2 % učencev<br />
in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od<br />
preventivnih <strong>projektov</strong>. Na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol in obenem ne izvajajo<br />
nobenih preventivnih programov, pa je delež tistih, ki menijo, da je zloraba <strong>alkohola</strong> škodljiva<br />
zdravju, 10 % manjši kot <strong>na</strong> ostalih dveh tipih šol (76,9 %). Posredno lahko sklepamo, da<br />
nekateri učenci ne ločijo med pojmom raba in pojmom zloraba <strong>alkohola</strong>.<br />
O alkoholu in posledicah njegove zlo<strong>rabe</strong> <strong>na</strong> vseh treh tipih šol dobijo učenci in učenke<br />
informacije v <strong>na</strong>jvečji meri od staršev, kar je tudi pričakovano. S problematiko odvisnosti od<br />
<strong>alkohola</strong> jih <strong>na</strong> vseh treh tipih šol v šoli sez<strong>na</strong>njajo. Po rezultatih sodeč pa je po obsegu tega<br />
<strong>na</strong>jmanj v šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, obenem pa tudi ne izvajajo nobenih<br />
preventivnih programov. Kljub temu pa podatki s teh šol ne kažejo bistveno večjega deleža<br />
glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> med učenci, glede tega kolikokrat so bili že opiti, kdaj so bili<br />
prvič opiti, glede pogostosti pitja <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> družinskih praznovanjih ali koliko jih alkohol<br />
uživa pred, med ali takoj po pouku ipd. kot <strong>na</strong> šolah, ki kjer jih s problematiko odvisnosti od<br />
<strong>alkohola</strong> sez<strong>na</strong>njajo. Obstaja možnost, da ti učenci ne dobijo veliko informacij o alkoholu,<br />
njegovi rabi in zlorabi, in zato v manjši meri eksperimentirajo.<br />
Učence s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong> v <strong>na</strong>jvečji meri sez<strong>na</strong>njajo učitelji pri pouku, le<br />
v šolah, vključenih v mrežo zdravih šol, izstopa poleg učiteljev še šolska svetoval<strong>na</strong> služba, ki<br />
organizira predavanja o različnih zasvojenostih.<br />
Pri sez<strong>na</strong>njanju učencev s problematiko <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> lahko ugotovimo, da šole ne stremijo le<br />
k ohranjanju popolne abstinence med učenci, temveč jih ob tem, ko jim svetujejo, da <strong>na</strong>j<br />
<strong>alkohola</strong> ne pijejo, tudi učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja<br />
<strong>alkohola</strong> čim manjše – sodeč po deležih so le učenci šol, ki niso vključene v mrežo zdravih<br />
šol, a izvajajo kakega od preventivnih <strong>projektov</strong> občutili, da jim učitelji priporočajo<br />
ohranjanje popolne abstinence (50,0 %) in ne »zmernega pitja«. Možno je, da imajo prav<br />
zaradi tega visok delež že kdaj opitih in da se zaradi tega pojavljajo tudi drugi nepričakovani<br />
rezultati.<br />
V <strong>na</strong>logi <strong>na</strong>s je zanimalo, v kolikšni meri se izvajanje projekta Mreža zdravih šol in ostalih,<br />
manj z<strong>na</strong>nih preventivnih <strong>projektov</strong>, obrestuje oziroma ali sploh obstajajo razlike med <strong>rabo</strong><br />
127
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
<strong>alkohola</strong> med učenkami in učenci s šol, ki izvajajo katerega od preventivnih <strong>projektov</strong> in<br />
tistimi, ki preventivnih <strong>projektov</strong> ne izvajajo – vsaj ne <strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>vano temo. Pokaže se, da so<br />
razlike zelo majhne.<br />
Ob a<strong>na</strong>lizi rezultatov <strong>na</strong>še raziskave, se tako, kot v drugih raziskavah (ESPAD, Mladi in<br />
alkohol v Sloveniji) pokaže, da se starost<strong>na</strong> meja prvega poizkušanja <strong>alkohola</strong> pomika v<br />
zgodnja otrokova leta. Ob tem pa številne študije (npr. Kolšek 2000) kažejo, da je več<br />
možnosti za razvoj težav zaradi pitja <strong>alkohola</strong> in tudi alkoholizma, če človek pije alkohol že v<br />
otroštvu oziroma v mladosti.<br />
Strinjamo se, da moramo, učence in učenke sez<strong>na</strong>niti s problematiko <strong>rabe</strong>, še posebej pa<br />
zlo<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, čeprav - po pogovorih s svetovalnimi delavci ugotavljamo, da učencem<br />
pogovori o alkoholu občasno tudi zbudijo radovednost in alkohol prav iz tega razloga tudi<br />
poskusijo. Še posebej pomembno se <strong>na</strong>m zdi, da kljub temu, da je veči<strong>na</strong> politik in<br />
preventivnih dejavnosti usmerje<strong>na</strong> k popolni prepovedi <strong>rabe</strong> drog, torej tudi <strong>alkohola</strong> med<br />
otroci in mladostniki, vseeno dopuščamo možnost, da do občasnega ekperimentiranja z<br />
alkoholom med njimi vendarle pride. Kot realen in uresničljiv cilj preventive zato<br />
sprejemamo stremljenje k ohranjanju popolne abstinence, ob tem pa tudi prizadevanja za<br />
zmanjševanje tveganj in škode, ki lahko <strong>na</strong>stane, če oziroma ko do eksperimentiranja z<br />
alkoholom in do <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> med otroci in mladostniki pride.<br />
128
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
9 VIRI IN LITERATURA<br />
Abel L, E. (2001). Gin Lane: did Hogarth know about fetal alcohol syndrome. Alcohol and<br />
Alcoholism, 36, št. 2, str. 131−134.<br />
Alkohol. (2000).<br />
(http://www.konoplja.org/klasifikacija_drog/Depresivi/Alkohol.htm, pridobljen 7. 11. 2008).<br />
Alkohol in alkohol<strong>na</strong> politika v Sloveniji in Evropi. (2007).<br />
(http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/NOVICE_2007/srecanje_za_novi<strong>na</strong>r<br />
je_april_2007/predstavitev_alkohol.ppt#285,1,ALKOHOL IN ALKOHOLNA POLITIKA V<br />
SLOVENIJI IN EVROPI, pridobljeno 12. 9. 2008).<br />
Alcohol-related harm in Europe – Key data (factsheet). 2006.<br />
(http://ec.europa.eu/health/phdetermi<strong>na</strong>nts/lifestyle/alcohol/documents/alcoholfactsheeten.pdf<br />
pridobljeno 1. 10. 2008)<br />
Anderson, P., Baumberg, B. (2006). Alcohol in Europe, a Public Health Perspective. A report<br />
for the European Commision. (http://ec.europa.eu/health-eu/doc/alcoholineu_content_en.pdf,<br />
pridobljeno 25. 11. 2008)<br />
Bajzek, J. (2003). Zrcalo odraščanja: med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> sociološka raziskava o odraščajočih<br />
otrocih. Radovljica: Didakta.<br />
Berger, T., Luckmann, P.L, (1988). Družbe<strong>na</strong> konstrukcija realnosti: razprava iz sociologije<br />
z<strong>na</strong>nja. Ljublja<strong>na</strong>: Cankarjeva založba.<br />
Bevc, M., Pucelj, V., Scagnetti, N. (2008). Širimo slovensko mrežo zdravih šol (3. krog) –<br />
šolsko leto 2008/2009. Ljublja<strong>na</strong>: Inštitut za varovanje zdravja.<br />
Božič, B., Weber, T. (1977). Zgodovi<strong>na</strong> v slikah. Ljublja<strong>na</strong>: Držav<strong>na</strong> založba Slovenije.<br />
Decleration on Young People and Alcohol. (2001).WHO.<br />
129
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Fidler P., David (2001). The globalization of public health: the first 100 years of inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l<br />
health diplomacy. Bulletin of the World Health Organization, 79, št. 9, str. 842−849.<br />
Fojan, D. (2005). Zmanjševanje škode <strong>na</strong> področju drog. Social<strong>na</strong> pedagogika, 2, str.<br />
177−192.<br />
Global Status Report On Alcohol 1999. (1999).<br />
(http://www.who.int/substance_abuse/publications/en/GlobalAlcohol_overview.pdf,<br />
pridobljeno 20. 10. 2008).<br />
Global Status Report On Alcohol 2004. (2004).<br />
(http://www.who.int/substance_abuse/publications/global_status_report_2004_overview.pdf,<br />
pridobljeno 20. 10. 2008).<br />
Glušič, N. (1996). Kotiček za preprečevanje zasvojenosti. Otrok in druži<strong>na</strong>, 2, str. 12.<br />
Heath Dwight, B. (1995). Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l Handbook on Alcohol and Culture. London:<br />
Greenwood Press.<br />
Hawkins, J. D., Lishner, D. M. In Catalano, R. F. (1985). Childhood predictors and the<br />
prevention of adolescent substance abuse: toward an empirically grounded theory. Jour<strong>na</strong>l of<br />
Children and Comptemporary Society, 18 (1/2), 11−48.<br />
Hočevar, A. (2001). Preventiva (zlo)<strong>rabe</strong> drog v šoli ali meje (ne)zmožnega. Sodob<strong>na</strong><br />
pedagogika, 5, str. 92−110.<br />
Hočevar, A. (2005). Preprečevanje <strong>rabe</strong> in zlo<strong>rabe</strong> drog: starši med stroko in ideologijo.<br />
Ljublja<strong>na</strong>: Pedagoška fakulteta: Z<strong>na</strong>nstveni inštitut Filozofske fakultete.<br />
Horvat, L., Magaj<strong>na</strong>, L. (1989). Razvoj<strong>na</strong> psihologija. Ljublja<strong>na</strong>: Držav<strong>na</strong> založba Slovenije.<br />
Jernigan, D.H., et.al. (2000). Towards a global alcohol policy: alcohol, public health and the<br />
role of the WHO. Bulletin of the WHO, str. 491−499.<br />
130
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Kališnik, M. (ur.) (2002). Slovenski medicinski slovar. Ljublja<strong>na</strong>: Medicinska fakulteta.<br />
Kastelic, A., Mikulan, M. (1999). Mladostnik in droga: priročnik za starše in učitelje.<br />
Ljublja<strong>na</strong>: Domus.<br />
Krek. M (1995). Zakaj bodo droge še dolgo med <strong>na</strong>mi. Mreža drog, 2, str. 13−28.<br />
Kolšek, M. (2006). Alkohol in osnovno zdravstvo. Klinične smernice za zgodnje odkrivanje<br />
tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi: evropski projekt za obrav<strong>na</strong>vo alkoholne<br />
problematike v osnovnem zdravstvu (PHEPA). Ljublja<strong>na</strong>: Medicinska fakulteta: Katedra za<br />
družinsko medicino.<br />
Kolšek, M (2007). Pitje <strong>alkohola</strong>.<br />
(http://www.kdm.si/Dokumenti/Specializacija/Preventiva/PITJE%20ALKOHOLA%20za%20<br />
Modul%20PREVENTIVA%20-%205.%20skupi<strong>na</strong>%20-%2015.3.07.pdf, pridobljeno 2. 11.<br />
2008).<br />
Kolšek, M. (2000). Pogostost pitja <strong>alkohola</strong> in pivske <strong>na</strong>vade osnovnošolcev v Sloveniji.<br />
Doktorska disertacija. Ljublja<strong>na</strong>: Medicinska fakulteta.<br />
Koprivnikar, M. (2006). Zdravstveno-vzgojne vsebine s poudarkom <strong>na</strong> tistih s področja<br />
tobaka in <strong>alkohola</strong>, v slovenskih <strong>osnovni</strong>h šolah.<br />
(http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke//1211-ZV_programi_OS_tobak.doc, pridobljeno<br />
26. 12. 2008)<br />
Lavš, K. (1994). Uživanje drog kot odsev mladostniškega iskanja identitete in notranje<br />
harmonije. Obzornik zdravstvene nege, 3/4, str. 93−96.<br />
Levine, H. G. (1979). The Discovery of Addiction: Changing Conception of Habitual<br />
Drunknness in America. Jour<strong>na</strong>l of Studies on Alcohol, 15, str. 493−506.<br />
(http://www.lindesmith.org/lindesmith/library/tlclevin.html, pridobljeno 15. 12. 2008).<br />
Kodelja, Z. (1995). Laič<strong>na</strong> šola pro et contra. Ljublja<strong>na</strong>: Mladinska knjiga.<br />
131
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Kroflič, R. (2004). Učiteljeva zaveza vzgojnim ciljem javne šole. Sodob<strong>na</strong> pedagogika,<br />
poseb<strong>na</strong> izdaja, str. 76−88.<br />
Milčinski, L. (1983). Droge v svetu in pri <strong>na</strong>s. Ljublja<strong>na</strong>: Delavska enotnost.<br />
Misli z glavo. (2006). (http://www.mislizglavo.si/, pridobljeno 20. 10. 2008).<br />
Može, A. (2002). Odvisnost od <strong>alkohola</strong>: razvoj in zdravljenje. Idrija: Bogataj.<br />
Mladinske delavnice (2008). (http://www.drustvo-dpd.si/programi/mladinske-delavnice/ ,<br />
pridobljeno 9. 2. 2009).<br />
Prevention responses to drug use in the EU (1994).<br />
(http://www.emcdda.europa.eu/html.cfm/index1568EN.html, pridobljen 1. 12. 2008).<br />
Mratović Č., Matija (2003). Mladi i alkohol.<br />
http://www.zzjzdnz.hr/djelatnosti/skolska_medici<strong>na</strong>/zdravstveni_odgoj/336-ch-0&l_over=1,<br />
pridobljeno 13. 11. 2008).<br />
Parker, H. (1999). Illegal Leisure: the Normalization of Adolescente Recreatio<strong>na</strong>l Drug Use.<br />
London: Routledge.<br />
Pšunder, M. (1994). Knjižica za učitelje in starše. Maribor: Obzorja.<br />
Pucelj, V. (2006). Promocija zdravja. (http://www.ivz.si/index.phpakcija=novica&n=511,<br />
pridobljeno 13. 10. 2008).<br />
Pucelj, V, Bevc Stankovič, M. (2002). Sporočilo v steklenici <strong>na</strong> Zdravih šolah. Ljublja<strong>na</strong>:<br />
Inštitut za varovanje zdravja.<br />
Ramovš, J. (2007). Pitje mladih: raziskava o pitju <strong>alkohola</strong> med mladimi v luči antropoloških<br />
spoz<strong>na</strong>nj o omamah in zasvojenostih. Ljubljanja: Inštitut Anto<strong>na</strong> Trstenjaka za gerontologijo<br />
in medgeneracijsko sožitje.<br />
132
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Rener, T. (1995). Družine: različne – e<strong>na</strong>kopravne. Ljublja<strong>na</strong>: Vitrum.<br />
Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011. Ur. l.<br />
RS, št. 2/2007.<br />
Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>na</strong> področju drog 2004-2009. Ur. l. RS, št. 28/2008.<br />
Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj: <strong>vpliv</strong> varovalnih dejavnikov in dejavnikov<br />
tveganja. Ljublja<strong>na</strong>: Pedagoška fakulteta.<br />
Semič, T. (2001). Vpliv omejitev oglaševanja alkoholnih pijač <strong>na</strong> potrošnjo vi<strong>na</strong>. Ljublja<strong>na</strong>:<br />
Fakulteta za družbene vede.<br />
Sporočilo v steklenici. (2003). (http://<strong>na</strong>lijem.si/o-projektu/o-projektu/, pridobljeno 20.10.<br />
2008).<br />
Stergar, E., Pucelj, V., Scagnetti, N. (2005). ESPAD: Evropska raziskava o alkoholu in<br />
preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2003. Ljublja<strong>na</strong>: Urad za droge.<br />
Stergar, E. (2005/a). Uporaba drog med všolanimi 15- do 16- letniki v obdobju 1995 – 1999 –<br />
2003. (http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/722-trendi9503.doc, pridobljeno 5. 10.<br />
2008)<br />
Šebart, M. (1990). Vzgoja-družba-posameznik. Sodob<strong>na</strong> pedagogika, 9-10, str. 487−498.<br />
Širimo slovensko mrežo zdravih šol. (2008).<br />
(http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1618-Sirimo_mrezo_ZS.pdf, pridobljeno 17. 11.<br />
2008).<br />
Tavzes, M. (ur.). (2002). Veliki slovar tujk. Ljublja<strong>na</strong>: Cankarjeva založba.<br />
Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljublja<strong>na</strong>: EWO.<br />
Tomori, M. (1995). Problematično pitje v adolescenci – mož<strong>na</strong> <strong>na</strong>poved sindroma odvisnosti<br />
od <strong>alkohola</strong>. Viceversa, 9, str. 1−8.<br />
133
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Valee Bert, L. (1998). Alcohol in the western world: a history.<br />
(http://www.beekmanwinw.com/prevtopx.htm, pridobljeno 14. 10. 2002).<br />
Verbinc, F. (1979). Slovar tujk. Ljublja<strong>na</strong>: Cankarjeva založba.<br />
Vidmar, L. (2002). Družbeni in kulturni vidiki pitja alkoholnih pijač. Ljublja<strong>na</strong>, Fakulteta za<br />
družbene vede.<br />
Westermeyer, J. (1996). The Pharmacology of Alcohol and Alcohol Dependence. New York:<br />
Oxford University Press.<br />
Zalta, A. (2008). Mladi in alkohol v Sloveniji. Koper: Z<strong>na</strong>nstveno in raziskovalno središče<br />
Koper.<br />
Ziherl, S. (1989). Kako se upremo alkoholu. Ljublja<strong>na</strong>: Mladinska knjiga.<br />
Ziherl, S. (1992). Definicije odvisnosti od psihoaktivnih substanc po med<strong>na</strong>rodni klasifikaciji<br />
bolezni (MKB)10. Zdravstveni vestnik, 61, str. 115−117.<br />
Ziherl, S. (1995). V: Pajk, M. (ur.), Namesto koga roža cveti: Ciklus semi<strong>na</strong>rjev (1995).<br />
Ljublja<strong>na</strong>: Meridia<strong>na</strong>, str. 26 – 47.<br />
Zupančič, M., Justin, J. (1991). Otrokov moralni in socialni razvoj. Radovljica: Didakta.<br />
Zupančič, M (2001). Razvoj odnosov med mladostniki in starši. V: Marjanovič Umek, L.<br />
(ur.). Razvoj<strong>na</strong> psihologija – izbrane teme. Ljublja<strong>na</strong>: Oddelek za psihologijo Filozofske<br />
fakultete, str. 238 – 259.<br />
Zakon o medijih. Ur. l. RS, št. 110/2006.<br />
Zakon o omejevanju po<strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>. Ur. l. RS, št. 15/2003.<br />
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Ur. l. RS, št. 108/1999.<br />
134
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
Zakon o varnosti cestnega prometa. Ur. l. RS, št. 83/2004<br />
Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Ur. l.<br />
RS, št. 52/2000.<br />
Z glavo <strong>na</strong> zabavo (2000). (http://www.fundacija-zgnz.si/, pridobljeno 20. 10. 2008).<br />
Zorc-Maver, D. (1997). Koncept življenjsko usmerjene socialne pedagogike v sodobni družbi<br />
tveganj. Social<strong>na</strong> pedagogika, 1, str. 37−44.<br />
Židanik, M. (2007). Zakaj bodo droge še dolgo med <strong>na</strong>mi: Priročnik za ljudi, ki so od<br />
<strong>alkohola</strong> odvisni, za ljudi, ki so <strong>na</strong> poti v odvisnost, ter njihove svojce in prijatelje. Ljublja<strong>na</strong>:<br />
Psihiatrič<strong>na</strong> klinika.<br />
Žlender, B. (2001). Mladosti se mudi, čeprav ima pred sabo še vse življenje.<br />
(http://med.over.net/za_bolnike/otrosko_zdravje/za_mlade/mladosti_se_mudi.htm,<br />
pridobljeno 14. 12. 2008).<br />
Žmuc Tomori, M. (1983). Pot k odraslosti. Ljublja<strong>na</strong>: Cankarjeva založba.<br />
Žmuc Tomori. M. (1995). Mladostnik, droga in zdravnik. Slovenska pediatrija: revija<br />
Združenja pediatrov Slovenije, 1/3, str. 88−90.<br />
Žmuc Tomori, M. (1998). Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih. Ljublja<strong>na</strong>:<br />
Psihiatrič<strong>na</strong> klinika.<br />
135
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
10 PRILOGA<br />
VPRAŠALNIK<br />
1. Spol:<br />
a) M<br />
b) Ž<br />
2. Si že kdaj v življenju poskusil/a alkohol<br />
a) da<br />
b) ne<br />
Na <strong>na</strong>slednja vprašanja (od 3. vprašanja do 9. vprašanja) odgovarjajo samo tisti, ki so<br />
odgovorili, da so že poskusili alkohol.<br />
3. Koliko si bil/a star/a, ko si prvič poskusil/a alkoholno pijačo<br />
a) manj kot 9 let<br />
b) 10-11 let<br />
c) 12-13 let<br />
d) 14-15 let<br />
4. Kolikokrat si v zadnjem mesecu pil/a alkoholne pijače<br />
a) nisem pil/a<br />
b) 1-2 krat<br />
c) 3-5 krat<br />
d) 6-9 krat<br />
e) 10 in večkrat<br />
5. Kolikokrat si v življenju že bil/a pijan/a<br />
a) nikoli<br />
b) 1-2 krat<br />
c) 3-5 krat<br />
d) 6-9 krat<br />
e) 10 in večkrat<br />
6. Koliko si bil/a star/a, ko si bil/ prvič pijan/a<br />
a) nisem bil/a pijan/a<br />
b) manj kot 9 let<br />
c) 10-11 let<br />
d) 12-13 let<br />
e) 14-15 let<br />
136
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
7. Kdo ti je prvi ponudil alkoholno pijačo, da si jo preizkusil/a<br />
a) starši<br />
b) brat ali sestra<br />
c) prijatelji<br />
d) sošolci<br />
e) drugi __________<br />
8. Kako pogosto uživaš alkohol <strong>na</strong> družinskih praznovanjih<br />
a) nikoli<br />
b) občasno<br />
c) pogosto<br />
d) vedno<br />
9. Kako pogosto uživaš alkohol pred, med ali takoj po pouku<br />
a) nikoli<br />
b) občasno<br />
c) pogosto<br />
10. Ali po tvojem mnenju prekomerno pitje alkoholnih pijač <strong>vpliv</strong>a <strong>na</strong> zdravje<br />
a) ne, ne <strong>vpliv</strong>a<br />
b) da, mislim, da je prekomerno pitje alkoholnih pijač zdravo<br />
c) da, mislim, da je prekomerno pitje alkoholnih pijač škodljivo<br />
d) ne vem<br />
Tisti, ki ste <strong>na</strong> 10. vprašanje odgovorili z odgovorom c, odgovorite še <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednje vprašanje:<br />
11. Kje si izvedel/a, da je prekomerno pitje alkoholnih pijač škodljivo<br />
a) o škodljivosti so mi povedali učitelji v šoli<br />
b) o škodljivosti so mi povedali starši<br />
c) o škodljivosti smo se pogovarjali s sošolci<br />
d) o škodljivosti so mi povedli <strong>na</strong> sistematskem zdravniškem pregledu<br />
e) o škodljivosti sem slišal <strong>na</strong> televiziji in radiu<br />
f) o škodljivosti sem prebral/a v knjigah, časopisih<br />
g) drugo________________________<br />
12. Ali so vas v šoli sez<strong>na</strong>nili s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong><br />
a) da<br />
b) ne<br />
c) ne vem<br />
Če si odgovoril/a pritrdilno <strong>na</strong> 12. vprašanje, odgovori še <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednje vprašanje:<br />
137
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
13. Na kakšen <strong>na</strong>čin vas v šoli sez<strong>na</strong>njajo s problemom odvisnosti od <strong>alkohola</strong><br />
a) z učitelji se pri pouku pogovarjamo o škodljivosti uživanja <strong>alkohola</strong> pri mladih in<br />
odraslih<br />
b) šolska svetoval<strong>na</strong> služba organizirajo predavanja o različnih zasvojenostih (tudi<br />
alkoholizmu)<br />
c) <strong>na</strong> šoli imamo različne delavnice, kjer skupaj z učitelji (ali svetovalnimi delavci)<br />
raziskujemo škodljiv <strong>vpliv</strong> <strong>alkohola</strong> <strong>na</strong> človeško telo.<br />
d) drugo ________________________________________________________________<br />
14. Če vas v šoli sez<strong>na</strong>njajo s problematiko <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong>, vam priporočajo:<br />
a) popolno abstinenco (nobenega uživanja alkoholnih pijač) pri mladostnikih<br />
b) popolno abstinenco (nobenega uživanja alkoholnih pijač) pri mladih in odraslih<br />
c) svetujejo <strong>na</strong>m, da <strong>alkohola</strong> ne pijemo, vendar pa <strong>na</strong>s tudi učijo, kako piti alkohol, da<br />
bodo škodljive posledice morebitnega pitja <strong>alkohola</strong> čim manjše<br />
15. Ali si že bil pijan/a v šoli<br />
a) da<br />
b) ne<br />
16. Si v šoli že doživel/a situacijo, ko je bil sošolec/sošolka opit/a<br />
a) da<br />
b) ne<br />
Na 17. vprašanje odgovorite tisti, ki ste to že doživeli.<br />
17. Kakšno je bilo njegovo ob<strong>na</strong>šanje v opitem stanju<br />
a) bil/a je nemiren in težaven<br />
b) bil/a je zelo miren in ni sodeloval pri pouku<br />
c) zaspal/a je<br />
18. Ali poz<strong>na</strong>š ukrepe oziroma <strong>na</strong>či<strong>na</strong>, s katerimi lahko omiliš ali preprečiš morebitne<br />
škodljive posledice pitja <strong>alkohola</strong><br />
a) da<br />
b) ne<br />
Če si <strong>na</strong> 18. vprašanje odgovoril/a pritrdilno, <strong>na</strong>štej ukrepe pri vprašanju pod številko 19.<br />
19. Kateri so ti ukrepi<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
138
Vpliv <strong>projektov</strong> preprečevanja <strong>rabe</strong> <strong>alkohola</strong> v <strong>osnovni</strong> šoli <strong>na</strong> <strong>rabo</strong> <strong>alkohola</strong> med učenci<br />
__________________________________________________________________________________________________________<br />
IZJAVA<br />
Podpisa<strong>na</strong> Ni<strong>na</strong> Mencigar, roje<strong>na</strong> 11. 6. 1983, izjavljam, da sem diplomsko <strong>na</strong>logo<br />
samostojno izdelala pod vodstov mentorice, dr. Andreje Hočevar in somentorice, asistentke<br />
Vesne Podgornik.<br />
podpis: