vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

UNIVERZA V LJUBLJANI 

FILOZOFSKA FAKULTETA 

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO 

VPLIV PROJEKTOV PREPREČEVANJA RABE ALKOHOLA V 

OSNOVNI ŠOLI NA RABO ALKOHOLA MED UČENCI 

DIPLOMSKO DELO 

Študijski program: 

Pedagogika – D, Slovenski jezik in književnost - D 

Mentorica: dr. Andreja Hočevar 

Somentorica: asistentka Vesna Podgornik 

NINA MENCIGAR 

LJUBLJANA 2009

ZAHVALA 

Za pomoč in nasvete se zahvaljujem mentorici dr. Andreji Hočevar. 

Zahvaljujem se asistentki Vesni Podgornik za pregled empiričnega dela naloge in vsem ostalim, ki 

so mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela. 

Hvala mojim najbližjim, ki so mi stali ob strani.

POVZETEK 

Alkohol je ljudem znan že več kot 10.000 let. V zgodovini so mnogi vladarji in tudi svetovne 

religije spoznale nevarnosti, ki jih prinaša pitje alkohola in ga z različnimi ukrepi omejevale. 

V naši kulturi se raba alkohola zelo prepleta z vsakdanjim življenjem, ena osrednjih tem 

razpravljanj svetovnih politik in strokovnjakov pa je postala tematika zmanjševanja rabe 

alkohola in škodljivih posledic rabe alkohola med mladostniki. Izsledki raziskav (npr. ESPAD 

2003) kažejo, da starostna meja ob prvem poskusu alkohola pada in da pitje med mladimi celo 

nekoliko narašča. In prav zaradi izsledkov različnih raziskav, ki ugotavljajo, da delež otrok in 

mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste, smo v diplomski nalogi omenjeno 

problematiko raziskovali v smeri preventive. Ugotovili smo, da je na šolah, vključenih v 

projekt zdravih šol, alkohol že poskusilo manj učencev (80,4 %), kot na šolah, ki niso 

vključene v omenjeni projekt. Presenetljiva pa je ugotovitev, da je – čeprav so razlike med 

deleži učencev, ki so že poskusili alkohol minimalne – na šolah, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol in ob tem tudi ne izvajajo preventivnih projektov, alkohol že poskusilo manj 

učencev (89,6 %) kot na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov (90 %). 

Ključne besede: droga, alkohol, raba in zloraba alkohola, mladostniki, raziskave, preventiva, 

modeli ukrepov, politika do alkohola, šola

ABSTRACT 

Alcohol has been know to people for more than 10.000 years. In the history many monarchs 

and world religions knew the dangers that drinking alcohol brings and tried to limit its 

consumption with various measures. In our culture the use of alcohol is part of everyday life. 

However, one of the central topics of world leading politicians’ and experts' debates has 

become the reduction of the alcohol consumption and its harmful consequences among 

adolescents. The results of various researches (for example ESPAD 2003) show that the age 

limit of the first alcohol consumption is decreasing and that drinking among the adolescents is 

increasing, also in Slovenia. Due to these reasons this diploma thesis focuses on the 

prevention of this problem. It was established that the percentage of students, who have 

already tried alcohol is smaller (84 %)in schools, which are part of the healthy schools 

project. However, it is surprising that there are fewer students (89,6 %) that have already tried 

alcohol in schools that are not included in the healthy schools project and are not 

implementing the prevention projects than in schools, which are not included in the healthy 

schools project but are implementing one of the prevention projects (90 %). 

Key words: drugs, alcohol, use and abuse of alcohol, adolescent, research, prevention, 

various models, alcohol politic, school

Vpliv projektov preprečevanja rabe alkohola v osnovni šoli na rabo alkohola med učenci 

__________________________________________________________________________________________________________ 

Kazalo: 

UVOD ..................................................................................................................................................................... 9 

ALKOHOL JE DROGA ....................................................................................................................................... 11 

1.1 Droge ................................................................................................................................................. 11 

1.2 Alkohol .............................................................................................................................................. 12 

1. 2. 1 Zgodovina nastanka alkoholnih pijač .................................................................................................... 14 

1. 2. 2 Alkohol v starem veku ...................................................................................................................... 14 

1. 2. 3 Alkohol v srednjem veku .................................................................................................................. 15 

1. 2. 4 »Epidemija gina« v Angliji in prohibicija v Ameriki ....................................................................... 16 

1.3 Uporaba oz. raba in/ali zloraba drog .................................................................................................. 18 

1.4 Zasvojenost in odvisnost .................................................................................................................... 20 

1.5 Odnos odraslih in mladostnikov do alkohola ..................................................................................... 21 

1.6 Vzroki za škodljivo pitje alkohola ..................................................................................................... 23 

2 MLADOSTNIŠTVO OZ. ADOLESCENCA .............................................................................................. 26 

2.1 Značilnosti mladostništva oziroma adolescence ................................................................................ 26 

2.1.1 Razvojne naloge v mladostništvu .................................................................................................. 28 

2.1.2 Telesni razvoj ................................................................................................................................ 28 

2.1.3 Socialnoemocionalni razvoj ter razvoj psiholoških potreb ............................................................ 29 

2.2 Družina ............................................................................................................................................... 30 

2.3 Vrstniki .............................................................................................................................................. 32 

3 RABA ALKOHOLA MED ODRASLIMI IN MLADINO V SLOVENIJI IN V EVROPI ........................ 34 

3.1 Poraba alkohola med odraslimi .......................................................................................................... 34 

3.2 Raba alkohola med mladimi – raziskava ESPAD ............................................................................. 35 

4 NEVARNOSTI IN TVEGANJA, KI JIH POVZROČA RABA ALKOHOLA PRI ODRASLIH IN 

MLADOSTNIKIH ................................................................................................................................................ 52 

4.1 Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki povezani z rabo drog pri mladih ...................................... 56 

4.2 Klasifikacija dejavnikov tveganja povezani z rabo drog pri mladih .................................................. 57 

5 PREVENTIVA NA PODROČJU RABE ALKOHOLA PRI MLADOSTNIKIH ....................................... 61 

5.1 Modeli ukrepov, na katerih temeljijo politike preprečevanja (zlo)rabe drog ..................................... 63 

5.1.1 Zmanjševanje škode ...................................................................................................................... 65 

5.1.1.1 Temeljna izhodišča pristopa zmanjševanja škode................................................................ 66 

5.2 Šola kot osrednji prostor preventive rabe drog .................................................................................. 68 

5.3 Omejevanje škodljivega uživanja alkohola in preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola v 

Sloveniji ........................................................................................................................................................... 71 

5.3.1 Politika do alkohola in politična orodja na nacionalni ravni ......................................................... 72 

5.3.1.1 Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (2003) ........................................................ 72 

5.3.1.2 Zakon o medijih – ZMed ..................................................................................................... 74 

5.3.1.3 Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 – 

ReNPVCP (2007) ................................................................................................................................... 75 

5.3.1.4 Zakon o varnosti cestnega prometa – ZVCP (2004) ............................................................ 76 

5.3.1.5 Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009 ..................................... 77 

5.3.2 Preventivne dejavnosti na področju preprečevanja škodljivih posledic uživanja alkoholnih pijač 

med mladimi ................................................................................................................................................ 79 

5.3.2.1 Slovenska mreža zdravih šol ................................................................................................ 80 

5.3.2.2 Alkohol Starši lahko vplivamo .......................................................................................... 83 

5.3.2.3 Sporočilo v steklenici .......................................................................................................... 84 

5.3.2.4 Z glavo na zabavo ................................................................................................................ 85 

5.3.2.5 Mislim s svojo glavo ............................................................................................................ 86 

6 EMPIRIČNA ANALIZA ............................................................................................................................ 87 

6.1 Raziskovalni problem ........................................................................................................................ 87 

6.1.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................................. 87 

6.1.2 Hipoteze ........................................................................................................................................ 89 

6.2 Metodologija ...................................................................................................................................... 91 

6.2.1 Osnovna raziskovalna metoda ....................................................................................................... 91 

6.2.2 Vzorec in osnovna množica .......................................................................................................... 91 

6.2.3 Postopek zbiranja podatkov........................................................................................................... 93 

6.2.4 Obdelava podatkov ........................................................................................................................ 94 

7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ........................................................................................................ 95 

7.1 Preverjanje hipotez ............................................................................................................................. 95 

5


__________________________________________________________________________________________________________ 

7.1.1 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že poskusili alkohol ............................. 95 

7.1.2 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol ...................... 96 

7.1.3 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja alkohola ........................................ 98 

3. raziskovalna hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, ter učenci, ki obiskujejo 

šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih 

projektov, se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja alkohola. ............................................................ 98 

7.1.4 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kolikokrat so bili v življenju že opiti ........... 100 

7.1.5 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so bili prvič opiti ................................. 102 

7.1.6 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi ponudil alkoholno pijačo .... 103 

7.1.7 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja alkohola na družinskih praznovanjih 

105 

7.1.8 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja alkohola pred, med ali takoj po 

pouku 107 

7.1.9 Razlike med učenci različnih tipov šol glede poznavanja posledic zlorabe alkohola ................. 108 

7.1.10 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kje so učenci izvedeli največ o alkoholu in 

posledicah njegove zlorabe ........................................................................................................................ 109 

7.1.11 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v šoli seznanili s problematiko 

odvisnosti od alkohola ............................................................................................................................... 114 

7.1.12 Razlike med učenci različnih tipov šol glede načina seznanjanja s problemom odvisnosti od 

alkohola 116 

7.1.13 Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil učiteljev v zvezi z alkoholom ......... 118 

7.1.14 Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli ................................................... 119 

7.1.15 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec 

oziroma sošolka v šoli opit/a ..................................................................................................................... 120 

7.1.16 Razlike med učenci različnih tipov šol glede seznanjenosti z ukrepi oziroma načini, s katerimi 

lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja alkohola glede na tip šole ..................... 122 

8 SKLEP ....................................................................................................................................................... 124 

9 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................ 129 

10 PRILOGA .................................................................................................................................................. 136 

6


__________________________________________________________________________________________________________ 

KAZALO GRAFOV 

Graf 1: Struktura anketirancev po spolu………………………………………………………………………......92 

Graf 2: Struktura učencev glede na tip šole, ki jo obiskujejo……………………………………………………..92 

KAZALO SLIK 

Slika 1: Prikaz odnosa ljudi do alkohola………………………..………………………………………………...21 

KAZALO TABEL 

Tabela 1: Primerjava rezultatov raziskav ESPAD (2003) ter Mladi in alkohol v Sloveniji (2007)………………48 

Tabela 2: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, koliko učencev je že poskusilo alkohol……..……95 

Tabela 3: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol…………………...97 

Tabela 4: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja alkohola…………..…………………...98 

Tabela 5: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti……………………………..………………….100 

Tabela 6: Razlike med učenci različnih tipov šol glede starosti pri prvi opitosti……………………………….102 

Tabela 7: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi ponudil alkoholno pijačo.………104 

Tabela 8: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja alkohola na družinskih praznovanjih...105 

Tabela 9: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja alkohola pred, med ali takoj po 

pouku………………………………………………………………………………………………………….....107 

Tabela 10: Razlike med učenci različnih tipov šol glede poznavanja posledic zlorabe alkohola……………….108 

Tabela 11: Razlike med učenci različnih tipov šol glede na vir informacij o alkoholu in posledicah njegove 

zlorabe: učitelji…………………………………………………………………………………………………..110 


zlorabe: starši………………………………………………………………………………………………...…..110 


zlorabe: sošolci…………………………………………………………………………………………………..111 


zlorabe: sistematski ali zdravniški pregled…………….………………………………………………………..112 


zlorabe: televizija ali radio..……………………………………………………………………………………..112 


zlorabe: knjige ali časopisi..……………………………………………………………………………………..112 

Tabela 17: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v šoli seznanili s problematiko odvisnosti 

od alkohola………………..……………………………………………………………………………………..114 

Tabela 18: Razlike med učenci različnih tipov šol glede načina seznanjanja s problemom odvisnosti od 

alkohola………………………………………………………………………………………………………….116 

Tabela 19: Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil učiteljev v zvezi z alkoholom…………….118 

Tabela 20: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli………………………………………...119 

Tabela 21: Razlike med učenci glede tega, ali so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a....121 

Tabela 22: Razlike med učenci različnih tipov šol glede seznanjenosti z ukrepi oziroma načini s katerimi lahko 

omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja alkohola glede na tip šole…………………………..122 

7


__________________________________________________________________________________________________________ 

8


__________________________________________________________________________________________________________ 

TEORETIČNI DEL 

UVOD 

Problematika (zlo)rabe alkohola med mladimi je v zadnjih desetletjih predmet številnih 

razprav in ena pogosteje obravnavanih tem nacionalnih ter mednarodnih političnih struktur 

(Zalta 2008, str. 4). V nalogi bomo obravnavali problematiko preventive na področju pitja 

alkohola pri otrocih in mladostnikih, natančneje pri učencih osnovnih šol. Različne raziskave 

namreč ugotavljajo, da delež otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste 

(ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008). Zato menimo, da je smiselno omenjeno 

problematiko raziskovati v smeri preventive. V nalogi nas bodo zanimali preventivni projekti, 

ki niso del obveznega programa OŠ. Predpostavljamo, da na osnovnih šolah, ki so vključene v 

projekt zdravih šol, alkohol pije manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v omenjen 

projekt. Ob tem predpostavljamo, da na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a 

izvajajo kakega od preventivnih projektov, alkohol pije manj učencev, kot na šolah, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov. 

Našo predpostavko bomo skušali dokazati tako, da bomo v diplomskem delu primerjalno 

analizirali podatke o rabi alkohola med učenci na šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol 

(OŠ Franceta Bevka, OŠ Poljane), v osnovnih šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šoli 

in ne izvajajo preventivnih projektov v zvezi z alkoholom (OŠ Koseze, OŠ Sostro) in šolah, ki 

niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo različne preventivne projekte v zvezi s 

preprečevanjem pitja alkohola med učenci (OŠ Šentvid, OŠ Prežihovega Voranca). 

V teoretičnem delu naloge bomo v prvem poglavju opredelili pomen pojmov, ki so povezani z 

alkoholom in z rabo alkohola. Ob tem bomo predstavili zgodovino nastanka alkoholnih pijač, 

zgodovino pitja alkohola v Sloveniji in prizadevanja za omejevanje pitja. Predstavili bomo 

tudi odgovore na vprašanja ali alkohol uvrščamo med droge, oziroma v katero skupino drog 

spada, pojasnili bomo kaj pojmujemo pod terminom škodljiva raba alkohola in zakaj ljudje 

pijejo alkohol. Analizirali bomo odnos naše družbe do alkohola in predstavili ekonomske, 

družbene, zdravstvene in druge posledice prekomernega pitja alkohola. Ker ni vsak, ki pije 

alkohol, odvisen od alkohola, bomo pojasnili tudi odnos ljudi do alkohola (zmerni in pretirani 

pivci, abstinenti, odvisni od alkohola) in definirali sindrom odvisnosti od alkohola. 

9


__________________________________________________________________________________________________________ 

V drugem poglavju bomo opredelili značilnosti mladostništva in adolescence, kot so razvojno 

obdobje, stopnje mladostništva in glavna področja osebnostega razvoja adolescenta. S 

pomočjo strokovne literature bomo poskušali pojasniti, kako se današnji mladostniki 

razlikujejo od mladostnikov preteklih generacij, ki, kot kažejo podatki, alkohola niso uživali v 

tolikšni meri kot sedanja generacija mladostnikov. 

V tretjem poglavju bomo predstavili obstoječe stanje rabe alkohola med mladimi v Sloveniji 

in stanje primerjali z rabo alkohola med mladimi evropejci. 

V četrtem poglavju se bomo osredotočili na analizo nevarnosti, ki jih povzroča raba alkohola 

med mladimi in ugotavljali, zakaj je pitje pri mladih bolj tvegano kot pri odraslih. Ugotavljali 

bomo, kakšen je negativen vpliv uživanja alkohola na različna področja posameznikovega 

življenja. Ob tem bomo skušali pojasniti vzroke, ki privedejo do rabe alkohola pri mladih. 

V zadnjem, petem poglavju teoretičnega dela diplomske naloge, pa bomo predstavili pomen 

pojma preventiva rabe alkohola med mladimi in spoznali strategije (paradigmatske okvire) ter 

področja preventivnega delovanja. Posvetili se bomo področju omejevanja rabe alkohola in 

preprečevanju škodljivih posledic rabe alkohola v Sloveniji, ugotovljali bomo kakšen je 

prispevek političih orodij na nacionalni ter na mednarodni in evropski ravni (zakoni o 

omejevanju alkohola) k omejevanju rabe alkohola in preprečevanju škodljivih posledic rabe 

alkohola. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na to, kako ti dokumenti obravnavajo rabo 

alkohola med mladimi. Ukvarjali se bomo s preventivo v šolah in spoznavali aktivnosti, ki se 

dogajajo v šolah na področju omejevanja rabe alkohola pri mladih. 

V empiričnem delu naloge pa bomo obravnavali problematiko preventive na področju rabe 

alkohola pri otrocih in mladostnikih, natančneje pri učencih osnovnih šol. Ker različne 

raziskave ugotavljajo, da delež otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste 

(ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008) menimo, da je smiselno omenjeno 

problematiko raziskovati v smeri preventive. V nalogi nas bodo zanimali preventivni projekti, 

ki niso del obveznega programa OŠ, ob tem pa predpostavljamo, da na šolah, ki so vključene 

v projekt zdravih šol, alkohol pije manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v omenjeno 

mrežo. Ob tem še predpostavljamo, da na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a 

izvajajo katerega od preventivnih programov, alkohol pije manj učencev, kot na šolah, ki niso 

vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov. 

10


__________________________________________________________________________________________________________ 

ALKOHOL JE DROGA 

1.1 Droge 

V množici izrazov 1 , ki jih najdemo v literaturi in označujejo snovi, ki vplivajo na vedenje in 

počutje posameznika, se v zadnjem času v strokovni literaturi uporablja predvsem izraz droga. 

Beseda droga se je prvič pojavila leta 1327 v angleškem letopisu, sicer pa izhaja iz arabske 

besede 'dova' in pomeni »/…/ surovino mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora za 

izdelavo ali pripravo zdravil.« (Tavzes 2002, str. 241). Zaradi zgodovinskih, kulturnih, 

etičnih, političnih, moralnih in še najmanj zdravstvenih ter socialnih pogledov na rabo drog, 

se le-te delijo na legalne in nelegalne. Zaradi svoje dostopnosti povzročijo dovoljene droge 

večkrat več škode kot prepovedane droge (Kastelic in Mikulan 2004, str. 134). Tudi alkohola 

pogostokrat ne pojmujemo kot drogo, saj je marsikje po svetu del vsakdanjega življenja. 

Kot smo že zapisali, droge delimo na dovoljene (legalne), ki jih dobimo v prosti prodaji 

(alkohol, tobak, zdravila) ter prepovedane (ilegalne), ki so v Zakonu o proizvodnji in prometu 

s prepovedanimi drogami (1999) opredeljene kot »/…/ rastline ali substance naravnega ali 

sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno 

zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi so razvrščene v tri skupine 2 glede na 

resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo 

v medicini.« (Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 1999). 

V nadaljevanju naloge sami privzemamo definicijo, ki med droge uvršča »/…/ vse substance, 

ki lahko po vnosu v človeški organizem spremenijo percepcijo, kognitivno vedenje ali 

motorične funkcije posameznika, spremembe pa so določene s farmakološkimi značilnostmi 

substance same ter ponotranjenimi pričakovanji posameznika in družbe v zvezi z učinki te 

substance.« (Hočevar 2005, str. 30). Definicija drog, ki jo privzemamo sami, ne izhaja iz 

opredelitve družbeno dovoljenih in nedovoljenih drog, saj je le-ta arbitrarna. 

1 Droge, mamila, psihoaktivne snovi oz. substance, psihotropne snovi, opojna sredstva itd. (Hočevar 2005, str. 

23). 

2 Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči 

njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini; 

Skupina II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba 

in se lahko uporabljajo v medicini; 

Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova 

zloraba in se lahko uporabljajo v medecini (ZPPPD 1999). 

11


__________________________________________________________________________________________________________ 

1.2 Alkohol 

V vsakdanji rabi uporabljamo izraz alkohol za etilni alkohol, ki je brezbarvna, lahko hlapljiva 

in vnetljiva tekočina, prijetnega vonja in pekočega okusa, ki nastaja z vrenjem sladkornih 

raztopin različnih vrst sadja in žit, ki vsebujejo sladkor oziroma škrob. Na ta način nastajajo 

pijače z največ 18-odstotno koncentracijo čistega alkohola. Pijače z višjim odstotkom 

alkohola pa se pridobiva z destilacijo. Alkoholne pijače so torej vse pijače, ki vsebujejo etilni 

alkohol, pa čeprav v majhnih količinah (Može 2002, str. 12). Glede na vsebnost alkohola in 

po mednarodno sprejeti carinski nomenklaturi ločimo tri večje skupine alkoholnih pijač, in 

sicer pivo, vino in žgane pijače. V vsako kategorijo alkoholnih pijač spadajo še različne 

podskupine in različice alkoholnih pijač, ki precej variirajo v vsebnosti alkohola. Glede na 

mednarodno trgovino in proizvodnjo delimo alkoholne izdelke še na dve kategoriji: globalno 

blago in lokalne proizvode. 3 V kategorijo globalnega blaga štejemo tri vrste alkoholnih pijač, 

ki so prisotne v mednarodni menjavi, in sicer pivo iz ječmena, vino iz grozdja in določene 

žgane pijače. 

1) PIVO: fermentirajo ga iz žitaric (predvsem ječmena). V skupino piv spada široka 

paleta raznovrstnih izdelkov, od lahkih oziroma t.i. brezalkoholnih piv (od 0,5-2,5 % 

čistega alkohola), do bolj močnih (stout, ale, sladna piva …), ki lahko dosežejo 

koncentracijo alkohola do 14 %. Razvoj raznih vrst piva je predvsem posledica hude 

konkurence na trgih razvitih držav. Večina piv ima vsebnost alkohola v razponu od 4 

do 6 %. 

2) VINO: vina proizvajajo iz različnih vrst sadežev ali jagod (najpogosteje iz grozdja). 

Količina vsebnosti alkohola ponavadi variira od 10 do 14 %. 

3) ŽGANE PIJAČE: pridobivajo jih iz različnih surovin (sladkornega trsa, krompirja, 

žitaric, sadja …), lahko pa jih destilirajo iz vin (konjak, vinjak, liker …). Žgane pijače 

se v koncentraciji alkohola zelo razlikujejo in med njih uvrščamo tudi destilate vin z 

nizko vsebnostjo alkohola (20 %) – ponavadi vsebujejo žgane pijače od 40 do 50 % 

alkohola. V mednarodno menjavo le redko vstopajo žgane pijače z višjimi odstotki 

alkohola, ki pa jih pogosto proizvajajo kot lokalne proizvode 4 in so ogrožajoči element 

3 Lokalni izdelek je doma oz. neformalno proizveden alkohol, katerega poraba je povečini neregistrirana (Global 

Status Report On Alcohol 2004, str. 15). 

4 T.i. tradicionalni oziroma lokalni proizvodi predstavljajo 54 % vseh destiliranih pijač in za njihovo proizvodnjo se 

uporabljajo surovine značilne za tisto regijo oziroma deželo (Global Status Report On Alcohol 1999, str. 8 ). 

12


__________________________________________________________________________________________________________ 

zdravja ljudi in javne blaginje, predvsem v državah v razvoju in tranzicijskih državah 

(Global Status Report On Alcohol 1999, str. 6-8 ). 

Alkohol spada med depresorje, ki upočasnijo delovanje centralnega živčnega sistema, 

izzovejo občutek sproščenosti, izničijo zadržke, še posebej v družbi, zaradi upočasnjenosti 

prenosa živčnih impulzov iz možganov v mišice se poslabšajo refleksi, podaljša še reakcijski 

čas, koordinacija gibov postane težavna (nejasna izgovorjava, nezanesljiva hoja, izguba 

ravnotežja), mišljenje in razsodnost sta poslabšana zaradi upočasnjenega prenašanja sporočil 

med možganskimi nevroni, zaradi zmanjšanih zadržkov in slabše razsodnosti se poveča 

tveganje nasilnega obnašanja (Alkohol 2000). 

Odgovoriti na vprašanje o škodljivosti rabe alkohola ni enostavno. Zakonsko določena meja 

oziroma starost, do katere velja, da je alkohol ilegalna in zelo škodljiva droga, je v Sloveniji 

starost 18 let. Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO) je opisala standardno 

merico, ki v evropskem prostoru vsebuje 10 g alkohola (Kolšek 2006, str. 31). V svetu je 

splošno znano dejstvo ali pravilo, da za manj tvegano pitje, ki verjetno ne bo pripeljalo do 

težav ali okvar zdravja, štejemo pri moškem do 14 meric tedensko (npr. do 2 dcl vina dnevno) 

oziroma ne več kot pet enot 5 ob eni pivski priložnosti. Pri ženskah je meja še nekoliko nižja, 

in sicer do 7 enot tedensko (npr. do 1 dcl vina dnevno) ali ne več kot 3 enote ob eni pivski 

priložnosti (Pucelj 2006). 

5 Ena enota alkohola vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola in je enakovredna 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 

enemu šilcu žgane pijače (0,3 dcl) ali 2 – 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta) (Kolšek 2006, str. 31). 

13


__________________________________________________________________________________________________________ 

1. 2. 1 Zgodovina nastanka alkoholnih pijač 

Alkohol spremlja človeštvo že od prazgodovinskih časov. 6 V različnih kulturah ga dojemajo 

na različne načine, bodisi kot pomirjevalo, razkužilo, aperitiv, hrano, gospodarsko blago ali 

kot močan simbol – v različnih kulturah na različne načine (Heath 1995, str. 1). Vedno pa je 

bil ena od najbolj znanih in v zgodovini razširjenih kemikalij, ki so jih ljudje uporabljali za 

spreminjanje razpoloženja O alkoholu, predvsem vinu, so pisali in ga opevali umetniki, 

filozofi iz antičnih kultur Egipčanov, Grkov in Rimljanov, večkrat je omenjeno tudi v Svetem 

pismu stare in nove zaveze. Alkohol je imel stoletja pomembno vlogo v religiji, medicini in 

kulturi. Zaradi njegove ambivalentne narave so različne države oziroma njihovi vladarji 

njegovo uporabo skozi zgodovino večkrat strogo regulirali (Heath 1995, str. 357) 

1. 2. 2 Alkohol v starem veku 

Proizvodnja vina in piva se je začela v starem Egiptu oziroma Mezopotamiji okoli leta 6000 

pr. n. št., kjer so ga uživali kot hrano, poživilo, zdravilo in uporabljali za žrtvene verske 

obrede. Vino, kot prvo alkoholno pijačo, so proizvajali iz medu, dateljnov ali drevesnih 

sokov. V Mezopotamiji so predelali v pivo 40 odstotkov žitnega pridelka. Po odkritju vinske 

trte se je razmahnila proizvodnja vina in vinogradništva, temu pa so sledile tudi prve omejitve 

in prepovedi na področju rabe alkoholnih pijač. Hamurabijev zakonik vsebuje kar nekaj 

zakonov, ki urejajo področje rabe alkoholnih pijač – od kaznovanja opitih oseb, prepovedi 

razgrajanja v pivnicah pa vse do prepovedi mešanja vina z vodo. Že takrat se je govorilo o 

socialnih problemih, ki so bili posledica opijanja ter predpisih proti prekomernemu popivanju 

(Heath 1995, str. 357). 

6 Če lahko verjamemo legendam, je alkohol odkril in poimenoval arabski alkimist, ki je želel odkriti tak 

življenjski napoj, ki bo tistemu, ki ga bo popil, zagotovil večno mladost in veselje. Da bi prišel do takega odkritja 

se je umaknil v svojo delavnico. Ostanke sadja, ki mu ga je prinašala žena, je metal v posodo v kotu svoje 

delavnice. Čez čas je opazil, da se od njih širi omamen vonj. Odpadke je zavrel in dobil tekočino prijetnega 

okusa. Ob zaužitju je dobil občutek, da mu je dala novih moči, zdelo se mu je, da se želje uresničujejo kar same 

od sebe, volja po življenju je rasla, počutil se je pomlajenega. Presenečen in vesel je vzkliknil Al-kohl, kar 

pomeni dobro, dragoceno. Svoje odkritje je nemudoma razodel drugim ljudem, prepričan, da je dal človeštvu 

srečo in bogastvo. Preteklo je več let, ko je nekega večera alkimist slonel na oknu svoje hiše. Ugotovil je, da se 

je zmotil in da je bil učinek čarobne tekočine varljiv in nevaren. Uničil je njega in milijone drugih ljudi. Hudo je 

trpel, ko je gledal neskončno število žrtev svojega odkritja, ki so jeznih pogledov in s škripajočimi zobmi 

iztegovale roke, da bi ga zagrabile. Strahotne kletve so mu polnile ušesa in alkimist se je obupan vrgel skozi 

okno (Može 2002, str. 11). 

14


__________________________________________________________________________________________________________ 

Vinogradništvo je bilo prav tako razširjeno v stari Grčiji (16.–12. stol. pr. n. št.), kjer je 

pridelovanje in izvažanje vina predstavljalo eno izmed osnovnih vej grškega gospodarstva. 

Ob kolonizaciji ozemelj v Sredozemlju so Grki prenašali kulturo pitja, nazdravljanja (na 

mrtve, bogove in kralje) ter predelovanja vina v vse dežele. V zgodnjem Rimu alkoholu niso 

bili naklonjeni, v času Julija Cezarja in širitvijo rimskega imperija pa se je močno razmahnilo 

vinogradništvo in orgiastična praznovanja, ki so vodila v pretiravanje pri uživanju alkohola. Z 

različnimi vladarji je bil tudi položaj uživanja alkohola zelo različen. Eni so mu bili 

naklonjeni, drugi spet ne, s padcem rimskega cesarstva pa je vinogradništvo popolnoma 

usahnilo (Valee 1998). 

1. 2. 3 Alkohol v srednjem veku 

Vinogradništvo je ponovno oživila katoliška cerkev oz samostani, zaradi pomembne vloge 

vina pri različnih verskih obredih. Vinogradništvo je predstavljalo bogastvo sončnega 

Sredozemlja in polagoma so ga začeli širiti po vsej srednjeveški Evropi, vse do severne 

klimatske meje, po 16. stoletju pa se je s kolonizacijo začelo širiti po celem svetu. Katoliška 

cerkev je prodirala prav tja, kjer so bili pogoji za uspevanje trte najugodnejši (Semič 2001). 

Alkohol je imel velik pomen pri kolonizaciji 'nezahodnih ljudstev' in s širitvijo evropske 

kolonizacije se je širil tudi izvoz alkoholnih pijač (Jernigan 2000, str. 469). V srednjem veku 

so bili menihi tudi prvi strokovni pivovarji – pivo so izdelovali po receptih, ki so jih 

zapisovali v meniške knjige. Kasneje se je ta obrt preselila v mesta, kjer se je zaradi uvedbe 

parnega in hladilnega stroja močno razširila (Semič 2001). 

Z razvojem postopka destilacije alkohola in proizvodnje visoko koncentriranih alkoholnih 

pijač (žganih pijač), sta se način in obseg porabe alkohola bistveno spremenila. K 

priljubljenosti žganja in njegovi razširjenosti po vsem svetu so pripomogli zdravniki, saj so 

bili prepričani, da so močne alkoholne pijače uspešno sredstvo zoper kugo in da podaljšujejo 

življenjsko dobo. Pijančevanje je v Evropi od poznega srednjega veka dalje prodiralo v vse 

družbene sloje. Oblasti so skušale ta razmah zaustaviti z visokimi davki na alkohol, s 

policijskimi predpisi glede točenja pijač in s hudimi kaznimi za pijanost, vendar niso imele 

dosti uspeha (Božič in Weber 1977, str. 5654-5656). 

15


__________________________________________________________________________________________________________ 

1. 2. 4 »Epidemija gina« v Angliji in prohibicija v Ameriki 

Po letu 1720, ko se je v Angliji začelo obdobje izboljšanja ekonomskega in gospodarskega 

stanja in naraščajoče urbanizacije ter industrializacije, se je razmahnila proizvodnja in 

uživanje žganih pijač. Kljub temu, da so bile posledice prekomernega pitja alkohola ostra 

tarča takratnih javnih voditeljev, to ni povzročilo pozitivnih sprememb. V 18. stoletju je v 

Angliji zaradi odprave monopola nad proizvodnjo žganih pijač in zaradi nizke cene ter 

dostopnosti močnih žganih pijač, predvsem pretihotapljenega gina iz Nizozemske in domače 

proizvodnje, izbruhnila 'epidemija gina'. V urbanih angleških središčih – pa tudi drugod po 

Evropi – je veljalo pitje alkoholnih pijač za zaželeno in 'zdravo' navado; spremembe, ki jih je 

povzročila industrijska revolucija, so vplivale tudi na delavce, ki so jim taverne postale mesto 

družabnih srečanj (Westermeyer 1998, str. 100). 

Reven nižji sloj prebivalstva je ceneno alkoholno omamo takoj privzel in to je pripeljalo do 

velikega porasta alkoholizma ter kriminala, ki pa so ga deloma omejili leta 1751 z uvedbo 

visokih davkov na žgane pijače, zakonsko ureditvijo načina, časa in pogojev prodaje alkohola 

ter uvedbo licenčnega sistema obratovanja lokalov in prodajaln (Abel 2001, str. 131). 

Tudi v ZDA se je konec 17. stoletja razmahnila uporaba uvoženih žganih pijač, še posej gina, 

viskija in ruma. Konec 18. stoletja je zaživela domača destilacija, predvsem bourbon-a (tj. 

ameriška varianta viskija), ki je takrat imel visoko denarno vrednost in je postal med drugim 

tudi sredstvo menjave. Pred popolno prepovedjo alkohola so ugotovili, da je za državo 

donosno, če obdavčijo alkohol, izdajo licence za točenje in uvedejo kazni za prekrške v zvezi 

z alkoholom. Do popolne prepovedi je tako prišlo šele v času, ko se je Anglija, pod katero so 

ameriške kolonije takrat spadale, otepala posledic 'epidemije gina'. Amerika je sprejela vrsto 

zakonov, ki so urejali področje alkoholnih pijač. Zelo zanimiv je kolonialni zakon oziroma 

pogodba, ki je prepovedal uporabo alkohola med staroselci, saj le-ti niso poznali močnih 

alkoholnih pijač, ki so jih s sabo prinesli belci in so bili posledično za njihove učinke zelo 

dojemljivi – žganje je bilo med ameriškimi Indijanci zelo zaželeno, zato so ga kolonizatorji 

radi uporabljali kot plačilno sredstvo. Leta 1901 je senat ZDA sprejel resolucijo o alkoholni 

trgovini z Afriko, po kateri je bilo vsem prvobitnim prebivalcem zaradi preventivnih razlogov 

prepovedano prodajati alkohol (Fidler 2001, str. 842-849). 

16


__________________________________________________________________________________________________________ 

Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja se je na zahodu ZDA začelo večati zanimanje družbe in 

zdravnikov za probleme, ki jih je povzročilo prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Na 

pretirano rabo alkohola se je gledalo kot na moralno slabost oz. 'slabo navado' ki jo mora 

družba kaznovati, hkrati pa se je začel razvijati koncept odvisnosti kot bolezni in prvič se je 

pojavil izraz 'alkoholizem'. Nasprotniki rabe alkohola so začeli uspešno izpostavljati škodljive 

učinke alkohola na družbo, tako da je bil leta 1917 sprejet protialkoholni 18. amandma k 

ustavi, ki je uvedel popolno nacionalno prohibicijo alkohola, kar pa ni privedlo do razcveta 

moralnih vrednot oz. popolne abstinence med prebivalstvom, temveč obratno. Iz skladišč so 

začele izginjati zasežene zaloge alkohola, zdravniki so pričeli bogateti s pisanjem receptov za 

zdravila, ki so vsebovala alkohol, povprečna starost pivcev se je nižala, razvil pa se je tudi 

organiziran kriminal, ki je sčasoma prevzel nadzor nad večino ilegalne proizvodnje alkohola v 

ZDA. Naštete posledice in pritiski industrije, poslovnežev, politikov ter padec borze in 

vsesplošna gospodarska kriza, so leta 1933 privedli do sprejetja 21. amandmaja, ki je 18. 

razveljavil; država si je zopet zagotovila pravico do pobiranja alkoholnih davkov ter ustvarila 

prepotrebna delovna mesta s ponovno oživljeno alkoholno industrijo (Heath 1995, str. 302). 

Protialkoholno gibanje se je iz ZDA hitro razširilo po celi Evropi, kjer se je začela živahna 

agitacija proti alkoholni proizvodnji in trgovini. Pred prvo svetovno vojno je prišlo do 

velikega razcveta alkoholne industrije, ki mu je med obema vojnama sledil padec 

proizvodnje. Sesule so se mnoge pivovarne in destilarne – nekatere zaradi pomanjkanja 

surovin, nekatere zaradi prohibicije, predvsem pa zaradi gospodarske krize v tridesetih letih. 

Po drugi svetovni vojni se je začela poraba alkohola spet večati hkrati pa so strokovnjaki 

pričeli govoriti o zasvojenosti od alkohola. Do prvih let 19. stoletja izraz zasvojenost ni 

obstajal, čeprav so že obstajali posamezni primeri pretirane rabe alkohola in drugih drog. 

Tradicionalno so za pretirano rabo alkohola uporabljali pojem 'slaba navada' (ang. bad habit), 

zanjo pa naj bi bil odgovoren posamezniki sami. Z razmahom gibanj za zmernost in razvojem 

prohibicijske retorike, ki je zadevala uporabo alkohola, pa so se že začeli uporabljati pojma 

kot sta 'bolezen duha' ali 'bolezen volje' (Levine 1979, str. 6), torej pojma, ki danes pomenita 

'izgubo nadzora'. S premikom iz obravnavanja pretiranega uživanja alkohola kot vprašanja 

izbire zaradi lastnega užitka, se je med leti 1910 in 1920 začelo obravnavanje problematične 

uporabe drog, kot bolezni, ki je kompulzivne narave. Čezmerno uživanje alkohola ni bilo več 

slaba navada, temveč osrednje gibalo, ki je posamezniku onemogočalo 'normalno' uporabo 

alkohola, posameznikovo notranje občutenje, tj. hrepenenje po alkoholu, ki se mu ni mogoče 

17


__________________________________________________________________________________________________________ 

upreti. Iz tega sledi, da individualna odgovornost za lastna dejanja ni možna ob nečem, kar je 

močnejše od posameznika, zato je morala biti substanca, ki onemogoča vzpostavitev lastne 

odgovornosti, označena kot adiktivna, kar je uživalca drog rešilo odgovornosti, posameznik 

pa je postal žrtev substance (Levine 1979, str. 15). 

Danes je alkohol v večini držav dovoljena in vsem dostopna droga. Je nepogrešljiv del 

družabnega življenja, tradicij in obredov. Tudi sama država ima ekonomske interese, 

povezane s proizvodnjo in potrošnjo alkoholnih pijač. Področje alkoholnih pijač je vse bolj 

strogo regulirano, globalna javno-zdravstvena politika do alkohola je z nastankom različnih 

mednarodnih organizacij (predvsem SZO) postala vse izrazitejša in pomembnejša (Jernigan 

idr.. 2000, str. 491) 

Leta 1983 je SZO razglasila probleme povezane z uporabo alkohola za poglavitno svetovno 

javno-zdravstveno skrb in opredelila alkohol kot resen dejavnik tveganja za človekovo 

zdravje, blaginjo in življenje. V začetku devetdesetih je SZO začela z intenzivnim programom 

za zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Od posameznih držav se pričakuje 

usklajeno izvajanje strategije varovanja zdravja, kot je zapisano v usmeritvenih dokumentih 

SZO (prav tam). 

1.3 Uporaba oz. raba in/ali zloraba drog 

V literaturi lahko pogosto opazimo nedosledno uporabo pojmov uporaba oz. raba drog in/ali 

pojma zloraba drog, ki je pogosto sinonim za zasvojenost (Zinberg 1997, str. 39). Skoraj 

izključno je termin zloraba drog uporabljan v ameriški strokovni literaturi, kot da raba drog 

sploh ne obstaja (Hočevar 2005, str. 30). Problem je tudi v tem, da pojem zloraba ni natančno 

definiran in da med raziskovalci ni konsenza o tem, koliko ponovitev uporabe drog v 

določenem časovnem obdobju postane zloraba (Rosenbaum v Hočevar 2005, str. 31). Zinberg 

opozarja, da ima pojem zloraba izrazito negativno konotacijo, saj je zelo splošen in označuje 

tisto, karkoli že oseba, ki izraz uporablja, misli, da je slabo. 

SZO je bila verjetno prva medicinska organizacija, ki je vzpostavila razliko med dobro in 

slabo uporabo drog, in sicer je kot dobro označila uporabo drog v primeru zdravniško 

predpisane rabe, kot slabo uporabo drog pa tisto, ki je ne predpiše zdravnik; zlorabo drog pa 

18


__________________________________________________________________________________________________________ 

so definirali kot čezmerno in trajno rabo snovi, ne da bi bila upravičena (Hočevar 2005, str. 

31-32). Pojmi so se skozi čas še večkrat spremenili. Med drugim so na deseti reviziji 

Mednarodne klasifikacije bolezni zamenjali kategorijo 'zloraba' s 'škodljivo rabo', 'čezmerno 

rabo' pa s 'tvegano rabo'. Tvegana raba drog je definirana kot »/…/ občasno, ponavljajoče se 

ali nepretrgano poseganje po kakšni psihoaktivni snovi, ki jo spremlja tveganje okvare 

telesnega ali psihičnega stanja v prihodnosti, vendar do okvare še ni prišlo, medtem ko je 

škodljiva raba uživanje psihoaktivne snovi, ki že povzroča okvare zdravja, vendar pa uživalec 

še nima znakov odvisnosti od psihoaktivne snovi.« (Ziherl 1992, str. 115). Kljub različnim 

definicijam in izraznih nejasnostim pa je pojem 'zloraba' ostal in se uporablja, čeprav ni 

najbolj ustrezen, še posebej, če se ob njem ne uporablja še pojem 'raba'. Brez hkratne uporabe 

pojma raba implicitno navaja na misel, da je vsaka raba ilegalnih substanc že zloraba, za to pa 

ni nikakršnega razloga, saj lahko tako legalne kot ilegalne substance uporabljamo ali 

zlorabljamo (Hočevar 2005, str. 35). Pojem raba drog bomo nadalje uporabljali za občasno 

poseganje po psihoaktivnih substancah, ki v prihodnosti sicer lahko povzroči okvare 

psihičnega, telesnega in socialnega stanja posameznika, ni pa to nujno. 7 S pojmom zloraba 

drog pa bomo označevali uporabo drog, ki že ima škodljive psihične, telesne in socialne 

posledice za posameznika in družbo ( Hočevar 2005, str. 35). 

Kadar govorimo o rabi drog pri otrocih in mladostnikih so mnenja glede tega, kdo je 

upravičen do omejevanja rabe drog pri otrocih in mladostnikih, prav tako deljena. Gilmore 

(1996) meni, da je to država, po Stokerjevem (1990) mnenju pa nima nihče pravice posegati v 

osebno svobodo – svoboda pri izbiri rabe drog je po njegovem mnenju pravica vsakega 

posameznika, ne glede na njegovo starost. Tej trditvi oporekamo oz. dodajamo, da si 

posameznik to pravico pridobiva v procesu »/.../ krepitve socialnega upanja in zaupanja vase 

in v pravičnost družbenih institucij, poguma, ki temelji na samo-spoštovanju in samozaupanju 

ter uzaveščenju družbenih in osebnih ovir /.../.« (Kroflič 2004, str. 84). Gre za 

proces opolnomočenja pri rabi oz. nerabi drog, v katerem posameznik pridobiva občutek, da 

je oseba, ki je sposobna odločati o svojem življenju, kjer je ključnega pomena opora tako 

družinskega kot institucionalnega vzgojno-izobraževalnega okolja (Hočevar 2005, str. 176). S 

tem pojasnilom pa še zmeraj nismo odgovorili na vprašanje, ali imajo mladostniki pravico do 

rabe drog. Menimo, da je omejitev te pravice vezana na pravnoformalni status posameznika – 

tisti, ki še nima statusa odrasle osebe, torej otrok ali mladostnik, tudi nima pravice do rabe 

7 Posledice so odvisne od tega, kako raba drog poteka pri konkretnem posamezniku (Hočevar 2005, str. 35) 

19


__________________________________________________________________________________________________________ 

drog, ker je še v procesu vzgajanja, ki ga opredeljujemo kot proces razvoja posameznikove 

osebnosti, kot proces vključevanja posameznika v družbo, kot proces, v katerem se 

posameznik družbi prilagaja in kot proces, v katerem si družba zagotovi svoj obstoj in trajanje 

(Šebart 1990, str. 491). 

Kljub temu, da otroci in mladostniki (še) niso sposobni samostojno odločati, kaj je 

dolgoročno zanje najbolje, se zgodi, da si vzamejo pravico rabe drog. V takem primeru A. 

Hočevar (2005) meni, da je smiselna zaščita v obliki ukrepov, ki ščitijo mlade, in sicer na 

način oviranja preskrbe z drogami, prodaje in same rabe drog. V takem primeru je torej 

smiselna kombinacija zaščite z zmanjševanjem tveganj in škode, povezanih z rabo drog. 

1.4 Zasvojenost in odvisnost 

Poleg tega, da pojem zloraba drog pogosto enačimo z zasvojenostjo, ga uporabljamo obenem 

tudi kot sinonim za pojem odvisnost. Z obema pojmoma avtorji namreč označujejo skrajno 

stopnjo v procesu uporabe drog (prav tam, str 36). V strokovni literaturi obstaja ločevanje teh 

dveh pojmov po vsebini, definirana pa sta tudi v odvisnosti od stroke, ki ju obravnava. 

Definicija pojma 'zasvojenost' vsebuje izvorno definicijo 'triade zasvojenosti', ki jo je leta 

1912 opisal Towns in zajema stopnjevano željo oz. hlepenje po učinkovini, povečevanje 

tolerance in odtegnitveni sindrom ob prenehanju uporabe droge. Ti elementi so vidni v 

definiciji zasvojenosti in navajenosti, ki jo je oblikovala SZO leta 1957. 'Zasvojenost' je 

označena kot fizična odvisnost in toleranca, 'navajenost' pa kot fizična odvisnost brez 

tolerance. Leta 1965 je SZO izdelala koncept odvisnosti na podlagi svoje definicije zlorabe 

drog in opredelila 'odvisnost' kot »/…/ psihično in včasih tudi fizično stanje, ki je rezultat 

interakcije med živim organizmom in drogo; označujejo ga vedenjski in drugi odzivi, ki 

vedno vključujejo prisilo, da bi jemali droge kontinuirano ali občasno, da bi izkusili njene 

fizične učinke in se včasih izognili nelagodju, ko telo ne dobi odmerka. Toleranca je lahko 

navzoča, ali pa tudi ne.« (WHO Bulletin v Hočevar 2005, str. 38). V tej definiciji je pojem 

zasvojenost nadomestil pojem odvisnost. Pojma zasvojenosti oz. odvisnosti v dokumentih 

SZO nista enoznačno opredeljena. V prvih definicijah (1957 in 1964) je pojem 'odvisnost' 

uporabljen za označitev fizične odvisnosti kot eden izmed elementov definicije zasvojenosti. 

V zadnjem obdobju pa je pojem 'zasvojenost' nadomestil pojem 'sindrom odvisnosti od …'. 

20


__________________________________________________________________________________________________________ 

Vsem definicijam pa ostaja skupno to, da izhajajo iz omenjene 'triade zasvojenosti' in da 

vsebujejo različne protislovne trditve, ki ne vzdržijo kritične strokovne presoje (Hočevar 

2005, str. 39). 

1.5 Odnos odraslih in mladostnikov do alkohola 

Ob razpravljanju o vlogi alkohola v mladostnikovem življenju se moramo najprej seznaniti z 

družbo, v kateri mladostnik živi in odrašča. Alkohol nas v naši kulturi spremlja na vsakem 

koraku, razlikujemo pa se v tem, kakšen odnos imamo do te opojne pijače. Starejši so vzor 

mladim, in mladi se učijo od starejših. Tudi kar se tiče uživanja alkoholnih pijač. Kakšen 

odnos bo mladostnik razvil do alkohola je v veliki meri pogojeno z vzorom, ki ga ima v krogu 

svojih najbližjih. Otroci staršev, odvisnih od alkohola imajo 50 % več možnosti, da tudi sami 

postanejo alkoholiki. Če se hočemo čim bolj seznaniti z vlogo alkohola v mladostnikovem 

življenju, si moramo najprej ogledati, kakšen je odnos ljudi do alkohola na splošno, in sicer s 

pomočjo Lundquistove sheme, ki jo sestavlja več krožnic različne debeline (Ziherl 1989, str. 

21). 

slika1: Prikaz odnosa ljudi do alkohola 

21


__________________________________________________________________________________________________________ 

V zunanji krožnici najmanjše debeline so abstinenti, ki jih je pri nas izjemno malo. Ti se 

alkohola povsem vzdržijo, bodisi zaradi verskega prepričanja, slabih izkušenj z alkoholom, 

bodisi zaradi tega, ker alkohol slabo prenašajo. Med popolne abstinente uvrščamo tudi tiste, ki 

so bili odvisni od alkohola, ki so se zdravili zaradi odvisnosti in so se odločili, da alkohola ne 

bodo več pili (Ziherl 1995, str. 27 ). 

Opredeliti zmernega pivca oziroma zmerno, neškodljivo pitje je težko, kajti vsako pitje 

alkohola je povezano z neko mero tveganja. Zavedati se moramo, da je bil vsak današnji 

alkoholik nekoč zmerni pivec. Zapišemo lahko, da je zmerno pitje v bistvu obvladovano pitje. 

Zmeren pivec je sposoben sam določiti čas in kraj pitja, količino in vrsto pijače ter si izbrati 

družbo, v kateri bo pil. S svojim pitjem ne škoduje ne sebi in ne drugim in se hkrati drži 

priporočljivih količin zaužitega alkohola (Ziherl 1995, str. 28). 

Pretiran ali prekomeren pivec je tisti, ki občasno ali dlje časa v nekem obdobju pije na način, 

ki že škoduje njegovemu zdravju ali njegovim bližnjim. Tako pitje označuje SZO za škodljivo 

rabo alkohola. Prekomeren pivec sicer še ne kaže znakov odvisnosti od alkohola, ima pa 

veliko možnosti, da v prihodnosti postane odvisen od alkohola. Odvisnost od alkohola je bila 

včasih in je še dandanes znana kot alkoholizem, čeprav so termin leta 1992 zaradi negativnega 

prizvoka zamenjali z novo oznako, prej omenjeno odvisnostjo od alkohola, ki jo mora od leta 

1996 uporabljati svetovna medicina. Pojem alkoholizem tako uporabljamo za označevanje 

odklonskega pitja in z njim povezanega vedenja v neki družbi, odvisnost od alkohola pa 

označuje duševne, vedenjske in socialne motnje posameznika, ki so posledica uživanja 

alkohola (Ziherl 1989). Odvisnost od alkohola je psihobiosocialna motnja, ki jo lahko 

prepoznamo po njenih najbolj izrazitih znakih: 

• nepremagljiva želja oziroma hrepenenje po alkoholu; 

• oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola; 

• vztrajanje pri pitju, kljub škodljivim posledicam; 

• posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in obveznostim; 

• povečana toleranca za alkohol; 

• telesna odvisnost od alkohola (Kolšek 2007). 

22


__________________________________________________________________________________________________________ 

Pri mladih se ne razvijejo vsi znaki odvisnosti, saj njihovo pitje časovno ni dolgotrajno. 

Dejstvo pa je, da lahko že pretirano pitje ali pa občasno intenzivno popivanje povzročita pri 

nekom podobne posledice kot jih ima tisti, ki je od alkohola odvisen. Posledice pa opazimo na 

vseh področjih življenja. Zaradi boljše predstave jih lahko razdelimo na telesne, duševne in 

družbene posledice (Ziherl 1995, str. 30). 

Zaradi zlorabe alkohola pride najpogosteje do naslednjih telesnih posledic: okvare jeter, 

trebušne slinavke, želodca, srca, kože in seveda možganov. Organi se okvarijo predvsem 

zaradi medsebojnega strupenega delovanja alkohola in slabe telesne zmogljivosti, ki sta oba – 

poleg obeh je pogosto prisotno še kajenje – pokazatelja nezdravega življenjskega sloga (prav 

tam). 

Duševne posledice pretiranega pitja alkohola se lahko kažejo v spremenjeni osebnosti človeka 

in pa v psihiatričnih posledicah. Med osebnostne spremembe najpogosteje uvrščamo pretirano 

razdražljivost, napadalnost, zmanjšano sposobnost koncentracije, izgubo poprejšnjih vrednot, 

nihanja v razpoloženju, čustvenem odzivanju, zanemarjanju svoje zunanjosti, osebnostnem 

propadu ter popolni izgubi samospoštovanja. Med psihičnimi posledicami pa so najbolj znane 

alkoholni bledež, alkoholna halucinoza, samomorilnost in alkoholna demenca (prav tam). 

Nenazadnje omenimo še družbene posledice, ki jih spet lahko delimo po področjih na tiste v 

družini, delovnem okolju, prometu in kriminalu ter na širše družbene, kamor uvrščamo slabši 

življenjski standard, slabše zdravstveno stanje prebivalstva, slabša ustvarjalnost za napredek 

vse družbe (Ziherl 1995, str. 31). 

1.6 Vzroki za škodljivo pitje alkohola 

Pri odvisnosti od alkohola, škodljivem pitju alkohola in nasploh uživanju alkoholnih pijač gre 

za preplet različnih vzrokov, ki so pri vsakem posamezniku različno izraženi – pri nekom 

prevladujejo dedni, pri drugem vedenjski ali razvojni dejavniki. Odvisnost od alkohola je pri 

nekaterih osnova vseh bolnikovih težav, včasih pa le posledica drugih psihičnih motenj. V 

osnovi pa gre za preplet treh dejavnikov: 

• alkohola kot substance, 

23


__________________________________________________________________________________________________________ 

• človeka s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi značilnostmi, 

• socialnega okolja s svojimi specifičnimi vzorci glede uporabe alkohola ter njegovo 

dostopnostjo (Ramovš 2007, str.101-102). 

Alkohol kot substanco smo v diplomskem delu že opredelili, zato preidimo na drug vzročni 

dejavnik alkoholizma, to je človek s svojimi individualnimi psihofizičnimi in drugimi 

značilnostmi. Na človeka lahko gledamo kot biološko in psihološko bitje, pri čemer 

raziskovalci sklepajo, da je vpliv dednosti na razvoj odvisnosti od alkohola največji – preko 

50 % (Židanik 2007). Poleg genetskih so pomembni tudi ostali dejavniki, kot sta spol in 

starost. 8 V sklopu psihičnih dejavnikov je potrebno upoštevati človekovo osebnost. Nekateri 

posamezniki alkohol pogosto uporabljajo kot zdravilo proti žalosti in strahu, jezi, občutku 

sramu in razočaranju nad drugimi ljudmi in nad sabo. Drugi spet v alkoholu topijo svoj 

moralni jaz, svojo vest in so bolj prizanesljivi s sabo. Nekaterim nadomešča izgubljeni 

občutek moči, saj jim pitje daje lažni občutek, da so z lastno aktivnostjo kos svojim čustvom 

in življenjskim okoliščinam (Ramovš 2007, str. 102). 

Tretji vzročni dejavnik za nastanek alkoholizma pa je socialno okolje s svojimi specifičnimi 

vzorci glede uporabe alkohola ter njegovo dostopnostjo. Obstajajo različna socialna okolja, ki 

se med sabo razlikujejo tudi po razširjenosti in naklonjenosti uživanju alkohola. 9 

Pomembno je vedeti, da so pri vsakem pojavu škodljive rabe alkohola prisotni dejavniki iz 

vseh treh vzročnih skupin, prevladuje pa navadno eden ali več dejavnikov iz vzročnega sklopa 

okolja ali osebnosti. 

Ko govorimo o mladostnikih različni avtorji opredeljujejo različne vzroke uživanja alkoholnih 

pijač. Ziherl pravi, da je alkohol tiste vrste droga, ki lahko umetno ustvari občutek večjega 

samospoštovanja in samostojnosti. Tako si mladostnik, ki ni dovolj prepričan vase, občutek 

samostojnosti in boljšega samospoštovanja pričara z alkoholom (Ziherl 1995, str. 33). 

8 Ženske in starejši ljudje so občutljivejši na učinke alkohola in pri njih se odvisnost razvije prej, če upoštevamo 

celotno količino popitega alkohola (Židanik 2007). 

9 Tako v literaturi kot tudi širši miselnosti ljudi večkrat zasledimo, da sodimo glede rabe alkohola v tako imenovane 

'mokre kulture', za katere so značilni običaji, ki spodbujajo pitje alkohola, značilna je visoka toleranca do negativnih 

posledic pitja alkohola, velika dostopnost alkohola in nenazadnje pomanjkanje preventivnih ukrepov (Kolšek 2000). 

24


__________________________________________________________________________________________________________ 

Mladostnik teži tudi po lagodju, torej želi ugodje doseči po čim bolj lagodni poti. Z 

odraščanjem naj bi se naučil, da je včasih treba zadovoljitev potreb po ugodju odložiti, ali pa 

da je potrebno za doseganje ugodja vložiti določeno mero napora. Z uživanjem alkohola in 

njegovim vplivom na možgane, problemi izgubijo ostrino in težo, človeku pa daje občutek, da 

lahko breme problemov preloži vsaj za nekaj časa (Ziherl 1995, str. 34). 

Do uživanja alkohola lahko privede želja po pripadnosti vrstniški skupini. Z mladostnikovim 

odnosom do alkohola je povezana tudi mladostnikova negotovost vase. Negotovost vase dela 

mladostnika potrtega, depresivnega, tako vse težje vzpostavlja stike z ljudmi in se vse bolj 

'drži sam zase'. Alkohol mu daje pogum in odločnost, ker otopi zavore v njem in tako postane 

mladostnik dovolj pogumen, da naveže stike z marsikom (prav tam, str. 35). 

Mladostniki imajo izrazito težnjo po posnemanju odraslih – tudi na področju pivskih navadah. 

Ker živimo v družbi, ki je pitju naklonjena in v kateri se še sedaj najdejo ljudje, ki enačijo 

pitje alkohola z možatostjo, ni nič čudnega, da jih mladostniki posnemajo; v naši družbi pa je 

sproščanje s pomočjo alkohola vse preveč pogosto, da bi ga mladostnik lahko prezrl (prav 

tam). 

M. Tomori (l998) ugotavlja, da so pri pitju alkohola še posebej ogroženi mladi, ki so 

nezadovoljni sami s seboj, nedružabni in nekomunikativni, brez lastnih stališč, meril in 

vrednot, ki so zdolgočaseni, prazni, brez interesov, neodločni in omahljivi in izhajajo iz 

družin ter okolja, kjer je alkohol sredstvo za nadomeščanje drugačnih virov zadovoljstva. 

25


__________________________________________________________________________________________________________ 

2 MLADOSTNIŠTVO OZ. ADOLESCENCA 

V nadaljevanju se bomo posvetili mladostništvu oziroma adolescenci, kot obdobju, v katerem 

se otroci oziroma mladostniki pogosto prvič srečajo z rabo alkohola. Pojasnili bomo 

značilnosti omenjenega obdobja, razvojne naloge, telesni razvoj, socialnoemocionalni razvoj 

ter razvoj psiholoških potreb, ki sovplivajo na mladostnikovo (ne)rabo alkoholnih pijač. 

2.1 Značilnosti mladostništva oziroma adolescence 

Mladostništvo ali adolescenca je razvojno obdobje med posameznikovim otroštvom in 

odraslostjo (Zupančič in Justin 1991, str. 141). Kakor v vsakem življenjskem obdobju 

postavlja družba tudi v obdobju adolescence pred mladostnika določene zahteve in 

pričakovanja. Posameznik po zaslugi dednosti in okolja napreduje in prehaja iz enega 

življenjskega obdobja v drugo in eno od teh obdobij je tudi mladostništvo, ki pa se vedno bolj 

pomika v zgodnja leta in tudi vedno dlje traja. Po definiciji ameriške psihologinje E. Hurlock 

adolescenco razdelimo na tri obdobja oziroma na naslednje stopnje: 

1. zgodnje: med 12. in 14. letom, 

2. srednje: med 14. in 17. letom 

3. pozno: med 17. in 21. letom (Hurlock v Zupančič in Justin 1991, str. 143). 

Upoštevati moramo, da je razmejitev le približna, saj nekateri posamezniki doživljajo 

posamezne faze mladostništva prej, drugi kasneje. 

Mladostništvo je z raznih vidikov zelo značilno obdobje. Za obdobje otroštva je v naši kulturi 

samoumevno, da otroci niso zmožni poskrbeti za lastno preživetje in so zato odvisni od 

drugih, so obenem zaščiteni in navezani na svoje starše. Na drugi strani so odrasli ljudje, ki 

zmorejo poskrbeti za lasten obstoj, so eksistenčno neodvisni in se za svoje delovanje 

samostojno odločajo, obenem pa so odgovorni tudi za življenje drugih – lastnih otrok. 

Mladostništvo pa zaznamuje prehod med otroštvom in odraslostjo, kjer se po eni strani že 

pričnejo jasneje in bolj očitno črtati osebnostne poteze bodočega odraslega človeka, vse 

dimenzije odrasle osebnosti imajo v mladostništvu že svoje opazno, četudi še ne dokončno 

26


__________________________________________________________________________________________________________ 

podobo. Po drugi strani pa je mladostnik občutljiv sprejemnik za dogajanje v družbi, katere 

norme, vrednote, načela in vzgojna sporočila odslikava neposredno in odkrito, brez vmesnih 

kontrolnih mehanizmov, ki bi zameglili bistven del stvarnega stanja (Žmuc Tomori 1995, str. 

8). V tem obdobju torej posameznik postopoma socialno in duševno dozoreva v odraslo 

osebo. 

Omenimo še izraz puberteta, ki je ne smemo zamenjati z izrazom adolescenca. Puberteto 

opredeljujemo kot proces pospešenega telesnega razvoja, ki poteka približno od desetega do 

trinajstega leta pri dekletih in od dvanajstega do petnajstega leta pri fantih, kar pomeni, da 

puberteta mladostnika doleti v zgodnjem obdobju mladostništva in se konča s t.i. biološko 

zrelostjo posameznika. Adolescenca pa traja še več let po doseženi biološki zrelosti, saj se 

izoblikovana odrasla osebnost, ki je sposobna popolnoma skrbeti zase in za svoje otroke ne 

konča z biološko zrelostjo (Horvat in Magajna 1989, str. 233-234). 

Razvoj duševnosti in osebnosti bodočega odraslega človeka se v adolescenci strne na pet 

glavnih področij: 

1. iskanje lastne identitete, 

2. razvijanje svoje spolne vloge, 

3. urejanje odnosa do staršev in drugih odraslih, 

4. usmerjanje odnosov z vrstniki, 

5. oblikovanje odnosa do dela z razvijanjem ustvarjalnosti (Žmuc Tomori 1983, str. 109). 

Vse naštete naloge so za mladostnika zelo težke ter naporne in njihovo razreševanje v veliki 

meri odvisno od razreševanja nalog v otroštvu. Mladostnik ima v okolju na voljo mnogo 

različnih zgledov, svaril, nasvetov in obljub, sam pa se mora odločiti tako, da bo najbolj 

ustrezalo njegovi naravi, njegovim osebnostnim silnicam in da bo odločitev hkrati usklajena z 

normami okolja v katerem živi. Močno se razmahne njegova sposobnost mišljenja. V tem 

obdobju že obvlada abstraktno mišljenje, poskuša prodreti v globino življenjskih in svetovno 

nazorskih vprašanj, obenem pa je zmožen skoraj v istem trenutku splošnih in površnih sodb, 

za katere se odloča po čustvenem nagibu in ne razmisleku (Žmuc Tomori 1983, str. 110). 

Hkrati se zna zatekati v intelektualiziranje, da bi se tako ubranil negotovosti pred resničnostjo, 

v katero se mora vključiti. Mladostnikovo čustvovanje je nepredvidljivo in polno nasprotij. 

Razpoloženje se mu hitro spreminja, svet pa doživlja intenzivno z vedno novimi odtenki. To 

27


__________________________________________________________________________________________________________ 

mu omogoča večja sposobnost zaznavanja in opazovanja, ki je otrok nima. Išče se in 

spoznava in obenem preizkuša svoje okolje in trdnost ter omejitve, ki mu jih le-to postavlja. 

Mladostnik preizkuša svojo vzdržljivost in voljo ter opazuje odziv drugih, posebno tistih, ki 

so mu pomembni. Ocenjuje njihova čustva do sebe, poskuša si jih pridobiti, a obenem 

preizkuša njihovo potrpežljivost (prav tam). 

Dandanes je mladost obravnavana kot osrednja in strateška faza v življenjskem poteku, s 

katero se povezujejo termini, kot so tveganje, individualizacija in negotovost (Ule in Kuhar, 

2002). Zmanjšuje se napovedljivost življenja, ki se kaže v tem, da posamezniki danes bolj kot 

kadar koli prej sami kreirajo svoje življenje in to po neustaljenih tirnicah, namesto da bi 

sledili vnaprej določenim determinantam življenjskih možnosti (Sande 2004, str. 11). 

2.1.1 Razvojne naloge v mladostništvu 

Vsako življenjsko obdobje prinese s sabo naloge in izzive, s katerimi se morajo posamezniki 

soočiti; mladostnike tako čakajo razvojne naloge, ki smo jih že omenili (glej str. 22), na tem 

mestu pa jih le ponovimo – razvijanje identitete, vzpostavljanje avtonomnosti, vzpostavljanje 

odnosa do spolne vloge in odločitev o poklicni usmeritvi, ki so pravzaprav življenjsko 

pomembne odločitve (Žmuc Tomori 1983). 

2.1.2 Telesni razvoj 

Kljub temu, da telesni razvoj ni domena psihologov, je za razumevanje psiholoških 

značilnosti mladostnikov zelo pomemben. V telesu mladostnika se dogajajo hitre in burne 

spremembe 10 , ki vplivajo na mladostnikovo psihično razpoloženje. Predvsem v zgodnjem 

mladostništvu usmerja mladostnik veliko pozornosti na svoje fizično dogajanje, kot so izgled, 

nerodnost, spolni občutki. So zelo občutljivi in kritični do svoje telesne podobe, merilo pa je 

ponavadi idealna postava žensk in moških, ki nas gledajo z reklamnih plakatov ali kot jih 

prikazujejo mediji. Predvsem dekleta so zaskrbljena zaradi telesnih sprememb in zato kažejo 

nižje samospoštovanje in večjo razdražljivost. Čeprav fantje doživljajo podobno, tega ne 

10 Spremembe, ki jih doživlja mladostnik so: pospešena rast, razvoj spolnih znakov, povečano delovanje nekaterih 

hormonov, poraščenost, nenavadna razmerja med različnimi deli telesa itd. (Horvat in Magajna 1989, str. 39). 

28


__________________________________________________________________________________________________________ 

pokažejo v toliki meri kot dekleta. Velike so tudi individualne razlike v hitrosti telesnega 

zorenja, kar prav tako prispeva svoj delež k psihičnemu razpoloženju mladostnikov. Ekstremi 

so najbolj obremenjujoči; dekleta in fantje, ki se razvijajo hitreje ali počasneje, so velikokrat 

tarča posmeha in negativnih stereotipov vrstnikov in tako odrinjeni na rob (Horvat in Magajna 

1989, str. 38-40). 

2.1.3 Socialnoemocionalni razvoj ter razvoj psiholoških potreb 

Zaradi velikih sprememb v hormonalnih tokovih v telesu ter zaradi vse intenzivnejšega 

osamosvajanja posameznika se v tem obdobju izrazito poveča čustvenost. 11 V svojem 

čustvovanju hitro dosega skrajnosti in prehaja iz enega stanja v drugo (Zupančič in Justin 

1991, str. 145). Vodi jih osnovna potreba po čustveno toplem in razumevajočem sprejemu 

okolja, želijo si ljubezni, nežnosti in pozornosti. Posebno obravnavo si zasluži čustvo, ki ga 

imenujemo anksioznost oziroma tesnoba, ki je neopredeljen strah ali nedoločena, neprijetna 

napetost neznanega razloga, ki ga velikokrat spremljajo razni telesni znaki, kot so tresenje, 

potenje, glavoboli, slabost ... Pojavi pa se najverjetneje zaradi tega, ker v življenje 

mladostnika kar naenkrat vstopi veliko razlogov za zaskrbljenost, strah, dvom vase in svoje 

sposobnosti, spremenjena telesna podoba, pritiski šole, staršev in posledično anksioznost. V 

času adolescence se začne proces osamosvajanja, kjer se mladostnik vse bolj ločuje od staršev 

in se vse bolj vključuje v skupine vrstnikov (Zupančič in Svetina 2004). 

Na področju psiholoških potreb pa se pojavi večja izraženost že obstoječih potreb in porajanje 

novih. Naaštejmo le nekaj najpomembnejših potreb mladostnika: 

• potreba po pripadnosti in enačenju z neko skupino, predvsem s skupino vrstnikov, 

• potreba po samostojnosti, doseganju lastnih ciljev brez pomoči drugih, biti nekaj 

posebnega, unikatnega, 

• potreba po sprejetosti in čustveni podpori, 

• potreba po potrjevanju lastnih vrednot, stališč, mnenj, 

• potreba po spolnosti (Horvat in Magajna 1989, str. 236). 

11 Povečana čustvenost pomeni večjo občutljivost, večjo pestrost in barvitost čustev, bolj izraženo čustveno labilnost, 

veliko nasprotujočih si čustev (Zupančič in Justin 1991, str. 145). 

29


__________________________________________________________________________________________________________ 

2.2 Družina 

Otrokova prva slika sveta oz. socialna konstrukcija realnosti je odvisna od različnih 

dejavnikov. Osnova za otrokovo interiorizacijo socialne slike o realnosti (sprejemanje znanja, 

vrednot, motivov …) je proces otrokove identifikacije s pomembnimi Drugimi. Le-ti otroku 

razlagajo svet s simboli, obenem pa mu posredujejo čustveni odnos do sveta, pojasnjujejo mu 

njegove družbene vloge, motive ravnanja in mu nakazujejo perspektive in možnosti. Ob 

koncu primarne socializacije otrok te slike ne le internalizira, temveč tudi posploši. Prva slika 

sveta kot subjektivne realnosti torej ni rezultat samostojne kreativnosti izoliranega 

posameznika, temveč nastaja tako, da posameznik postopoma prevzame svet, v katerem že 

živijo drugi ljudje. Otrok internalizira svet pomembnih Drugih ne kot enega izmed možnih 

svetov, temveč kot edino možnega in realno obstoječega. Zaradi tega in zaradi povezanosti 

tega sveta z otrokovimi neposrednimi doživetji in z njegovo razvijajočo se osebnostjo, je prva 

slika sveta izredno močno vtisnjena v zavest in tudi podzavest otroka in je zato v njegovi 

duševnosti izredno trajna. Šele ko doseže to stopnjo internalizacije in ko tudi sprejme socialna 

pravila skupine, postane posameznik član družbe in končana je prva faza socializacije (Berger 

in Luckmann, 1988, str. 40-50 in 121-127). 

Prvi pomembni drugi oz. družina je torej vezni člen med mladostnikom, družbo ter širšim 

okoljem in preko nje prenaša družba na mladostnika norme, vedenjske vzorce in vrednostni 

sistem, veljaven za kulturo tistega časa. Družina lahko rahlja ali krepi pritiske, izvirajoče iz 

družbe in tako tudi posredno vpliva na razvoj mladostnikove osebnosti (Žmuc Tomori 1983, 

str. 111). 

V družini pride otrok velikokrat prvikrat v stik z drogami (alkohol, tobak ipd.) in na ta način 

pridobi prve izkušnje o njih. M. Tomori (1997, str. 97) meni, da je uživanje ali neuživanje 

drog (tudi alkohola) odvisno od tega, kar se je dogajalo v družini, ko je kot otrok razvijal 

svojo vero vase, svoje zaupanje v druge ljudi, svoje komunikacijske sposobnosti, od tega kako 

zna obvladovati stres, kakšen odnos ima do svojega telesa in do zdravja oziroma do pravega 

načina življenja. Vse to se je dogajalo v družini in če je bilo zastavljeno narobe in so obstajale 

pomembne vrzeli, je mladostnik gotovo bolj rizičen za zlorabo drog. 

30


__________________________________________________________________________________________________________ 

Kožuh (1994, str. 20-21) meni, da so mladi v času adolescence izredno občutljivi in kritični 

do velikih in malih resnic v življenju, ki jim jih posredujejo starši in drugi odrasli. To kažejo 

na ta način, da so zelo pozorni do razlik med tem, kar jim odrasli govorijo, in tem, kar odrasli 

tudi v resnici počnejo. Mladi tako s postopnim prevzemanjem opravil iz sveta odraslih na 

svoji koži preizkušajo, da je življenje pogosto drugačno od lepih besed. Za mladostnika je 

zato pomembno, kakšen odnos do alkohola imajo starši. 

Problem večkrat predstavljajo ravnanja staršev, ki, kar zadeva rabo drog, pogosto niso v 

skladu z deklariranimi prepovedmi, kar pomeni, da verbalno sporočilo, ki ga starši 

posredujejo otrokom, torej reči drogam ne, pogosto ni podprto z ravnanji staršev oz. z 

ravnanji drugih pomembnih oseb v otrokovem življenju. A. Hočevar (2005) ugotavlja, da 

politike preventive za starše, ki vztrajajo pri preventivni moči posredovanja verbalnih 

sporočil, sicer opozarjajo na pomen ravnanja staršev in postavljanja meja med dovoljenim in 

nedovoljenim vedenjem, a pri tem ne opozarjajo, da se morajo tudi starši sami podrejati 

dogovorjenim pravilom ter pri teh pravilih vztrajati in delovati v skladu z njimi. Sporočila 

staršev in prohibicijske politike do drog delujejo predvsem na ravni imaginarne podobe, saj 

oblikujejo podobo, po kateri naj bi se ravnali otroci in mladostniki, ki pa se s to podobo 

oziroma imaginarnim vzgojim sporočilom »Droge – ne, hvala« ne morejo identificirati, saj 

ravnanja staršev in družbe ter njihovo lastno izkustvo in znanje o drogah tega sporočila ne 

podpirajo (Hočevar 2005, str. 333) 

Obstajata dve vrsti odnosa družine do alkohola, ki sta lahko zelo škodljivi za kasnejši odnos 

mladostnika do alkohola. Prvi skrajni odnos je odvisnost enega ali obeh staršev od alkohola, 

ki pripomore k negativnemu odnosu do alkohola. Kljub slabim izkušnjam z alkoholom, ki 

izvirajo iz mladostništva, se skoraj polovica takih ljudi tudi sama zapije, ker enostavno niso 

dovolj dobro opremljeni za pokončno življenje in obvladovanje vsakdanjih težav (Ziherl 

1995, str. 36). Drug škodljiv odnos družine do alkohola pa je popolno zavračanje vsakršnega 

pitja alkohola. Starši imajo za popolno zavračanje alkohola verjetno osebne in sprejemljive 

razloge, vendar s tem nehote dajejo svojemu odnosu do alkohola neko pomembnost, ki pri 

mladostniku zbudi radovednost in privede do poizkušanja alkohola. Raziskave so pokazale, da 

otroci iz družin, v katerih gojijo strogo treznost, veliko lažje in hitreje popustijo pritisku 

vrstnikov, ki jih silijo v popivanje (prav tam). Ustrezna družina lahko najbolj od vsega 

družbenega okolja zavaruje mladostnika pred odvisnostjo od alkohola (Ziherl 1989, str. 98). 

31


__________________________________________________________________________________________________________ 

2.3 Vrstniki 

Iz poznega otroštva v zgodnje mladostništvo v posameznikovem odnosu s starši poraste 

konfliktnost. Porast konfliktnosti se povezuje tako z mladostnikovim pospešenim telesnim, 

kognitivnim, sociokognitivnim in psihosocialnim razvojem, zlasti s psihološkim 

osamosvajanjem in razvojem osebne identitete, kot tudi s spreminjanjem v psihosocialnem 

razvoju mladostnikovih staršev (Zupančič 2001, str. 144). Mladostnik se torej postopoma 

psihično, socialno in materialno ločuje od staršev in se vse bolj vključuje v skupine vrstnikov, 

ki mu svetujejo, ga spodbujajo, obveščajo, usmerjajo njegova zanimanja in vplivajo na 

preoblikovanje vrednot, ki jih je vanj vsadila družina. Bajzek (2003) ugotavlja, da je 

socializacija v vrstniški skupini komplementarna družinski socializaciji, vendar pa sistema 

vrednot obeh skupin pogosto nista enaka. Osamosvajanje 12 od odraslih, ki jo do neke mere 

želijo razviti odraščajoči otroci, se odvija vzporedno z istovetenjem in enačenjem z vrstniki, 

prijatelji oziroma sebi enakimi (Bajzek 2003, str. 34). 

V odnosu z vrstniki se mladostnik uči neštetih socialnih spretnosti in oblikuje svoje vzorce 

vedenja. Uči se voditi in podrejati, sprejemati zmage in poraze, se povezovati in razlikovati. 

Mladostniške probleme najlažje rešuje s posredno pomočjo vrstnikov, saj sta zadrega in sram 

pred njimi manjša, pogum pa večji. S pomočjo vrstnikov mladostnik spoznava vrednote svoje 

generacije in si tako oblikuje svoj vrednostni sistem. Obenem pa je pomembno tudi socialno 

priznanje, ki ga posameznik dobi od svojih vrstnikov. Le-to mu daje občutek varnosti in 

oporo, da zanesljiveje nadzoruje svoje vedenje (Pšunder 1994, str. 18). 

Vključitev med vrstnike pa vsakemu mladostniku ne predstavlja enostavnega procesa. Pri 

nekaterih se pojavlja negotovost vase, občutja lastne šibkosti in nerodnosti v družbi, strah, da 

bi ga odklonili ali se norčevali iz njega, težave pri izražanju z besedo ali nezadovoljstvo z 

lastno zunanjostjo, vse to mladostnike ovira, da bi s svojimi vrstniki lahko gradil zadovoljive 

in zanj vzpodbudne odnose (Milčinski 1983). 

12 Mladostnikovo psihološko osamosvajanje od staršev naj bi potekalo v štirih fazah, ki jih opredeljuje model 

procesa sekundarne individuacije (Josselyn v Marjanovič Umek 2001, str. 144). V prvi fazi prihaja do ostre 

diferenciacije mladostnika od staršev, nato mladostnik prakticira samostojnost, v tretji fazi se staršem ponovno 

približuje in v zadnji fazi se odnosi med mladostnikom in starši ustalijo – kakovostno se preoblikujejo tako, da si 

mladostnik pridobi razmeroma enakopraven položaj glede na starša, od njiju je hkrati neodvisen in z njima 

zmerno čustveno povezan. 

32


__________________________________________________________________________________________________________ 

Vpliv vrstnikov na posameznika je najmočnejši prav v obdobju mladostništva. Strokovnjaki 

poudarjajo, da je vrstniška skupina v adolescenci najpomembnejši vzvod pomoči in 

samopomoči v različnih psihičnih težavah in stiskah, obenem pa je tudi medij, za preverjanje 

stališč, ravnanj in mnenj, kar se med adolescenco oblikuje v poseben in trajen življenjski stil v 

odraslosti. Prav tako so odkrili, da je najpomembnejša lastnost zdravih ljudi njihova 

sociabilnost, to je sposobnost in nagnjenje, da po svoji presoji tvorno sodelujejo v različnih 

življenjskih procesih, tako v manjših kot tudi večjih družbenih skupinah (Glušič 1996, str. 

23). Ker je pripadnost in sprejetost med vrstnike za mladostnike zelo pomembno, se je 

mladostnik pripravljen odpovedati tudi lastni identiteti in sprejeti identiteto skupine vrstnikov. 

Mladostniku je namreč veliko lažje pri osamosvajanju in pridobivanju zavesti o svoji 

samostojnosti, če ima v zaledju vrstnike. V skupini prevzema mišljenje, načela, vrednote, kajti 

moč in skupinsko zavest si lahko pridobi le preko trdne povezanosti s skupino. Motiv za 

uživanje drog oziroma alkohola lahko izvira iz nekakšnega nenapisanega običaja ali rituala 

(Kastelic in Mikulan 1999, str. 62-63). Omenili smo mladostnike, pri katerih je vključevanje v 

družbo težavno in prav pri njih lahko droga (alkohol) prevzame vlogo blažilca socialnih zavor 

(Milčinski in sod. 1983). Če poenostavimo, mladostniki (kot vsakdo) potrebujejo občutek 

pripadnosti in sprejetosti in so zanj pripravljen veliko storiti. Če jih družba vrstnikov sprejme 

le pod pogojem, da z njimi pijejo, bodo nekateri brez obotavljanja segli po alkoholu (Ziherl 

1989, str. 98). 

33


__________________________________________________________________________________________________________ 

3 RABA ALKOHOLA MED ODRASLIMI IN MLADINO V 

SLOVENIJI IN V EVROPI 

3.1 Poraba alkohola med odraslimi 

Poraba alkohola je v Sloveniji razmeroma visoka, saj sodimo v sam evropski in svetovni vrh 

glede porabe čistega alkohola na prebivalca kot tudi glede deleža oseb v splošni populaciji, ki 

se zdravijo zaradi sindroma odvisnosti od alkohola. V letu 2005 je znašala povprečna poraba 

čistega alkohola 8,8 litra na prebivalca (na prebivalca, starejšega od 15 let je številka večja – 

10,3 litra). Upoštevati moramo tudi to, da številke niso popolnoma realne, saj se poraba 

alkohola računa glede na prodajne vrednosti posamezne alkoholne pijače in ne glede na to, 

koliko litrov alkoholnih pijač je pridelanih in konzumiranih na neregistriran način. 

Natančnejši obseg neregistrirane proizvodnje alkohola sicer ni znan, vendar je ocenjen na 5 

do 7 litrov čistega alkohola na leto na prebivalca, starejšega od 15 let. Omenimo še, da 

približna povprečna poraba čistega alkohola v ostalih državah EU variira med 6 do 10 litri, 

zato ne preseneča, da je v Sloveniji več kot tretjina odraslih moških in približno 10 % odraslih 

žensk rizičnih pivcev ter približno 10 do 15 % odraslih odvisnih od alkohola (Alcohol related 

harm in Europe 2006). 

Raziskava ESPAD 13 iz leta 2003 kaže, da tudi med mladostniki poraba alkohola narašča, pa 

tudi nekatere druge raziskave prikazujejo (Health Behaviour in School-Aged Children – 

HBSC, 2006) zaskrbljujoče podatke. V letu 2005 je bila v obravnavanih evropskih državah 

povprečna starost ob prvem zaužitju alkohola pri fantih 12,8 let, pri dekletih pa 13,3 let. 

Številke so za mnoge strokovnjake odraz zaskrbljujočega stanja. 

13 ESPAD – The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs (Evropska raziskava o alkoholu 

in preostalih drogah) (http://www.espad.org/). 

34


__________________________________________________________________________________________________________ 

3.2 Raba alkohola med mladimi – raziskava ESPAD 

Na nacionalnih populacijskih vzorcih je bilo do zdaj opravljenih pet raziskav o uporabi in 

zlorabi drog med slovenskimi srednješolci. Prva taka raziskava je bila doktorska disertacija 

M. Žmuc Tomori, opravljena leta 1983, v kateri je leta 1979 preučevala nekatere značilnosti 

populacije toksikomanov 14 v Sloveniji (Stergar 2005, str. 5). Druga raziskava v zvezi s to 

problematiko je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu slovenskih srednješolcev 

novembra 1990 (dijaki 1. in 3. letnika, n = 1310). V raziskavi so preučevali razširjenost pitja 

alkoholnih pijač in kajenja tobaka (t. i. dovoljene droge) med mladostniki in njihov odnos do 

uporabe in zlorabe teh dveh drog. V projektu ESPAD je Slovenija prvič sodelovala leta 1995. 

Raziskava je potekala na skupini dijakov/inj, ki je bila reprezentativna za slovensko všolano 

mladino, rojeno leta 1979. Leta 1996 je potekala raziskava Dejavniki tveganja pri slovenskih 

srednješolcih na reprezentativnem vzorcu 4706 dijakov prvega do četrtega letnika (povprečna 

starost je bila 17 let in 3 mesece) s 94 slovenskih srednjih šol. Avtorice so preučile 

razširjenost različnih dejavnikov tveganja pri slovenskih srednješolcih in njihove medsebojne 

povezave. Prepoznati so poskušale najbolj rizične skupine in ugotoviti, od kod izvira njihova 

najresnejša ogroženost (družina, neustrezni vedenjski in kognitivni slogi, nefunkcionalna 

stališča, osebnostne lastnosti, ki povečujejo ranljivost posameznikov …), pa tudi varovalne 

dejavnike. Leta 1999 je Republika Slovenija drugič sodelovala pri raziskavi ESPAD, na 

raziskovancih, ki so bili rojeni leta 1983. Zadnja raziskava ESPAD je bila opravljena leta 

2003, pri kateri so si za glavne zastavili naslednje cilje: 

• zbrati podatke o uporabi alkoholnih pijač, tobaka in drugih drog med 

slovenskimi dijaki/dijakinjami, rojenimi leta 1987; 

• prispevati nacionalne podatke k evropski raziskavi; 

• preučiti gibanja pri uporabi alkoholnih pijač, tobaka in preostalih drog med 

dijaki, rojenimi v letih 1979, 1983 in 1987 v Sloveniji; 

• primerjati podatke u uporabi drog v Sloveniji z gibanji v Evropi in sosednjih 

državah (Stergar 2005, str. 8). 

14 

'Toksikoman' je torej oseba, ki je z dolgotrajnejšo in čezmerno uporabo postala odvisna od mamila ali 

psihotropne snovi (vključno z dovoljenimi) in so se pri njej zaradi tega razvile zdravstvene okvare in socialne 

težave (http://www.uradzadroge.gov.si/droge2.php). 

35


__________________________________________________________________________________________________________ 

V raziskavi, ki je potekala na osmih izbranih območjih v Republiki Sloveniji je sodelovalo 

1500 dijakov 1. letnika srednje šole (Stergar 2005, str. 11). Celotna študija ESPAD je 

potekala v 35 državah in v njej je sodelovalo več kot 100.000 dijakinj in dijakov. 

V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili ugotovitve stroke o stanju na področju uporabe 

alkoholnih pijač, ki veljajo za slovensko mladino in primerjali podatke z ostalimi evropskimi 

državami. 

Vprašanje o pogostosti pitja alkoholnih pijač v vsem življenju (do anketiranja) je dalo 

odgovor, da je kar 91,7 % (92,7 % fantov, 90,7 % deklet) anketiranih povedalo, da so že pili 

alkoholne pijače. Kot rednega uporabnika alkohola so v raziskavi označili posameznika, ki je 

pil alkoholne pijače vsaj 40-krat in takih je ena četrtina vseh anketiranih, manj kot ena 

desetina (8,3 %) pa ni nikoli pila alkohola. Razlike med spoloma so bile statistično značilne, 

fantje so po podatkih pogosteje pili alkoholne pijače 20- do 39- krat in 40-krat ali pogosteje 

(Stergar 2005, str. 30). 

69,5 % (74,2 % fantov, 64,7 % deklet) anketiranih dijakov/dijakinj je navedlo, da so bili v 

življenju že opiti in 30,5 %, da v življenju še niso bili opiti. Razlike med spoloma so 

statistično značilne – več deklet ni nikoli izkusilo opitosti ali pa so bile opite enkrat ali 

dvakrat, fantje pa so bili pogosteje opiti 6- ali večkrat v življenju. Največje odstotke rednega 

pitja najdemo v državah, ki poročajo tudi o največjih odstotkih pri vseživljenjski uporabi. Na 

Danskem, v Avstriji, na Češkem, otoku Man, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu se 

je odstotek dijakov/dijakinj, ki redno pijejo gibal med 43 do 50 %. O najnižjih deležih 

dijakov/dijakinj, ki redno pijejo, poročajo v Turčiji (7 %), ki ji sledijo Grenlandija, Islandija, 

Norveška in Portugalska, kjer se odstotki deleži alkoholnih pijač gibljejo med 13 in 15 %. 

Raziskovalci so ugotovili, da v večini držav fantje bolj redno uživajo alkoholne pijače, kot 

dekleta, izpostavili so otok Man, Finsko in Norveško, kjer je konzumiranje alkoholnih pijač 

med spoloma približno enako. V nobeni državi pa niso ugotovili, da bi pilo alkoholne pijače 

več deklet kot fantov (Stergar 2005, str. 2). 

Pri vprašanju o pogostosti pitja alkoholnih pijač v zadnjih 12 mesecih je raziskava dala 

odgovore, da alkoholnih pijač ni pilo 16,9 % v raziskavo vključenih slovenskih dijakov 

oziroma dijakinj, medtem ko je 83,1 % anketirancev (84,8 % fantov in 81,5 % deklet) 

odgovorilo, da so v tem obdobju pili alkoholne pijače. Skoraj ena polovica (45,2 %) 

36


__________________________________________________________________________________________________________ 

anketirancev je pila 5-krat ali manjkrat, 10,7 % pa 40-krat ali večkrat. Razlike med spoloma 

so bile statistično značilne, in sicer so dekleta odgovorila, da niso pila alkoholnih pijač ali pa 

so jih pila enkrat do dvakrat, 3- do 5-krat in 6- do 9-krat v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo. 

Več fantov je pilo alkoholne pijače 10- ali večkrat. V 12 mesecih pred raziskavo ni bilo opitih 

43,6 % anketiranih. Med tistimi, ki so bili opiti, jih je bilo 42,6 % opitih enkrat do dvakrat, 22 

% od vseh, ki so bili opiti pa se jih je opilo vsaj enkrat mesečno ali večkrat. Razlike so bile 

statistično pomembne, pri čemer so bila dekleta opita manjkrat. Delež slovenskih 

dijakov/dijakinj, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih pili alkoholne pijače, je enak povprečju 

vseh 35 držav ESPAD (83 %), medtem ko je delež tistih, ki so bili v zadnjih mesecih pijani, 

nekaj odstotkov nad povprečjem držav ESPAD – 56 % (povprečje ESPAD – 53 %). 

V zadnjih tridesetih dneh pred raziskavo, 40,1 % slovenskih anketirancev ni pilo alkoholnih 

pijač, 30,3 % jih je pila alkoholne pijače ob eni ali dveh priložnostih, 15,5 %3- do 5-krat, 7,6 

% 6- do 9-krat in 6,5 % 10-krat ali pogosteje, pri čemer so dekleta izrazila, da so pila manjkrat 

(nikoli ali 1- do 2-krat v zadnjem mesecu). Delež dijakov/dijakinj, ki v zadnjem mesecu niso 

bili opiti, je znašal 66,6 %, nekaj več kot ena petina (21,3 %) jih je bila opita enkrat ali 

dvakrat in le 1,4 % 10-krat ali pogosteje. Od tistih, ki so navedli, da so bili v zadnjem mesecu 

opiti, jih je bilo skoraj dve tretjini opitih enkrat do dvakrat, le 1,4 % pa 20- ali večkrat. 

Dekleta so pogosteje odgovorila, da niso bila opita. 56,2 % anketiranih je navedlo, da v 

zadnjih tridesetih dneh niso popili več kot 5 ali več alkoholnih pijač zapored in polovica teh, 

ki se opredelili za ta odgovor, jih je 49,4 % navedlo, da so to storili enkrat do dvakrat. Razlike 

med spoloma so statistično pomembne, saj so dekleta pogosteje odgovorila, da niso nikoli pila 

5 ali več alkoholnih pijač zapored. Ugotovljeno je bilo, da je slovenskih dijakov/dijakinj, ki so 

alkoholne pijače uživali 10- krat ali pogosteje, 6,5 %. Najvišji odstotek – četrtina anketiranih 

na Nizozemskem in ena petina v Avstriji, Belgiji, na Malti in v Združenem kraljestvu (17–21 

%) je odgovorilo, da so pili alkoholne pijače 10- krat ali pogosteje, torej v povprečju vsa tretji 

dan. Na Finskem, Grenlandiji, Islandiji, na Norveškem in Švedskem pa so poročali o 3 % ali 

celo manj dijakih, ki so tako pogosto uživali alkohol (Stergar 2005, str. 34-36). 

Za omenjeno problematiko je precej relevantna starost mladih od prvi uporabi alkohola. V 

raziskavi so želeli pridobiti odgovore, pri kateri starosti so anketirani popili prvi kozarec piva, 

vina ali žganih pijač in pri kateri starosti so bili prvič opiti. Šestnajst odstotkov slovenskih 

dijakov/dijakinj je odgovorilo, da še niso pili piva. Med tistimi, ki pa so pivo že poskusili (84 

37


__________________________________________________________________________________________________________ 

%), jih je 41 % to storilo pri enajstih letih ali prej, 23,3 % jih je pivo poskusilo pri dvanajstih 

letih in le 0,5 % pri šestnajstih (Stergar 2005, str. 38). 

Najvišje številke o pogostosti pitja piva (anketirani, ki so pili pivo 3- krat ali pogosteje v 

zadnjih 30 dneh) so ugotovili na Danskem, v Bolgariji, na Nizozemskem in Poljskem. Deleži 

v naštetih državah variirajo med 40 in 44 %. Najmanjše deleže pa ugotavljajo na Norveškem 

(10 %) in v Turčiji (14 %). Pri pitju piva prevladujejo fantje, le na Grenlandiji in Islandiji je 

skoraj enak delež deklet in fantov, ki pogosto pijejo pivo 

(Stergar 2005/a, str. 3). 

Podatki o pitju vina so zelo podobni tistim za pivo. Delež anketiranih, ki so v zadnjem mesecu 

pred anketiranjem pili vino 3- ali večkrat je v Sloveniji 22,8 %. V ostalih državah se delež 

giblje okrog 20 %. Izstopa pa Malta, kjer kar tretjina (35 %) anketirancev 3- krat ali pogosteje 

pije vino. Ostale države z visoko prevalenco so še Avstrija, Češka, Grčija, Italija in Slovenija 

(med 21 in 23 %) (prav tam). 

Pri žganih pijačah, pa je situacija drugačna. Več kot četrtina (27,1 %) slovenskih anketirancev 

do šestnajstega leta ni pila žganih pijač. Tisti, ki pa so, pa jih je največ (27,5 %) pilo žgane 

pijače pri štirinajstih. Od tistih, ki so navedli pitje žganih pijač, jih je 13 % spilo prvo žganje 

pri starosti enajst let ali prej, 15,4 % pri dvanajstih letih starosti, 24 % pri trinajstih, 27,5 % pri 

štirinajstih, 18,6 % pri petnajstih in 1,5 % pri šestnajstih letih starost (Stergar 2005, str. 38). 

Če pogledamo pogostost pitja žganih pijač v zadnjem mesecu izstopa spet Malta (43 %), 

Ferski otoki, Grčija, Irska, otok Man in Združeno kraljevstvo (37 – 39 %). Od slovenskih 

dijakov jih je 3- krat ali večkrat pilo žganje 22,2 % (prav tam ). 

Razlike med spoloma so bile statistično značilne, saj je večji delež deklet odgovoril, da niso 

še nikoli pile piva, vina ali žganih pijač. Skoraj enako število držav ugotavlja, da fantje in 

dekleta pijejo enako pogosto. V treh državah pa žgane pijače pogosteje pijejo dekleta kot 

fantje, in sicer na Irskem, otoku Manu in v Združenem kraljestvu (britanski otoki). 

Pri vprašanju o opitosti je 35,6 % slovenskih anketirancev odgovorilo, da še nikoli niso bili 

opiti. Tisti, ki pa so bili že kdaj opiti, pa jih je bilo 6,7 % prvič opitih pri starosti enajst let ali 

prej, 9,4 % pri dvanajstih, 19,5 % pri trinajstih letih starosti, več kot ena četrtina pri 

štirinajstih, 27,5 % (največ) pri petnajstih in 1,7 % pri šestnajstih letih. Razlike so bile spet 

38


__________________________________________________________________________________________________________ 

statistično pomembne. Fantje so pogosteje odgovarjali, da so bili opiti v nižji starosti, dekleta 

pa so pogosteje odgovarjala, da še niso bila opita ali pa so opitost izkusila pri štirinajstih ali 

petnajstih letih starosti. V 30 od 35 držav je bila večina anketiranih že opitih vsaj enkrat. Med 

državami, v katerih je največji odstotek dijakov/dijakinj odgovoril, da so bili opiti 20. krat ali 

bolj pogosto, so Danska, Irska, otok Man, Združeno kraljestvo, Estonija in Finska (26 – 36 

%). Turčija ima najmanjših delež dijakov/dijakinj, ki so bili 20- krat ali pogosteje (1 %), v 

Franciji, na Cipru, Grčiji in na Portugalskem pa je o opitosti poročalo približno 3 % 

anketiranih. Odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so bili opiti 3- krat ali bolj pogosto v 

zadnjem mesecu je manjši. Najvišji odstotek je spe na Danskem in Irskem (približno ena 

četrtina). Najnižje odstotke pa so sporočili s Cipra, Francije, Grčije, Portugalske in Turčije (1 

– 4 %) (prav tam, str. 4). 

Anketirance so povprašali tudi, kje pijejo alkoholne pijače. 11 % slovenskih anketirancev je 

odgovorilo, da nikoli ne pijejo alkohola, četrtina (25,6 %) tistih, ki pijejo, jih je pilo v baru ali 

gostilni, 19,7 % na cesti, 17,3 % doma, 15 % v disku in 13,5 %, da so pili pri nekom drugem 

doma. 8, 3 % jih je navedlo druge kraje pitja alkoholnih pijač. Pri vprašanju o pijanosti so 

dekleta pogosteje odgovorila, da nikoli ne pijejo alkohola in niso bile nikoli pijane, opite pa 

postanejo po manjši količini alkohola. Fantje pa so pogosteje izjavili, da postanejo pijani, 

potem ko spijejo 7 pijač ali več ( Stergar 2005, str. 40). 

Pri vprašanju o popivanju 15 podatki po državah močno variirajo. Največji delež 

dijakov/dijakinj, ki popivajo je bil na Danskem, Irskem, otoku Man, Malti, Nizozemskem, 

Norveškem, Poljskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu (24 – 32 %). Tako obnašanje se 

torej koncentrira v severnih in zahodnih državah (z izjemo Malte). Na Cipru, v Franciji, 

Grčiji, Madžarskem, Islandiji, Romuniji in Turčiji pa so ugotovili najnižje deleže popivanja (5 

– 11 %) (Stergar 2005/a, str. 4). 

Raziskovalce je zanimalo, kaj mladi pričakujejo oziroma kaj menijo, kakšne stvari (pozitivne 

in negativne) bi se jim lahko zgodile ob pitju alkohola. Več kot polovica slovenskih 

dijakov/dijakinj pričakuje, da bo pitje alkohola na njih učinkovalo 'pozitivno': 63 % 

anketiranih je povedalo, da bi se zelo zabavali, drugi pričakujejo prijateljsko razpoloženje in 

družabnost, sproščenost … Med možnimi negativnimi posledicami pa izstopajo postavke 

15 Popivanje ali 'binge drinking' pomeni pogostost pitja 5 alkoholnih pijač zapored in predstavlja alternativno 

mero težke rabe alkohola. 

39


__________________________________________________________________________________________________________ 

'škoda za zdravje' in 'imel/a bi mačka' ter slabost. Da bi imeli težave s policijo pa se zdi zelo 

verjetno tudi petini anketiranih (Stergar 2005, str. 41-42). 

Posledica pitja alkoholnih pijač so določene težave, in sicer se je delež težav, ki jih 

ugotavljajo slovenski dijaki, gibal od 14,9 % do 0,9 %. Anketirani so razkrili, da so imeli 

težave s poslabšanim učnim uspehom, poškodovanjem predmetov in oblačil (14,9 %), izgubo 

denarja ali dragocenih predmetov, nezgodo ali poškodbo, oskrbo v bolnišnici ali na oddelku 

za nujno zdravstveno pomoč (0,9 %). Anketirani dijaki/dijakinj so navedli tudi težave v 

odnosih z drugimi ljudmi (starši, prijatelji, učitelji) in sicer se je odstotek gibal od 12,8 % 

(prepiri) in 1,6 % (težave v odnosih z učitelji) (prav tam). 

Nezaželen spolni odnos in nezaščiten spolni odnos kot posledico pitja alkoholnih pijač je 

navedlo 3,8 % oziroma 2,6 % slovenskih anketirancev. Kot posledico uživanja alkoholnih 

pijač so bili navedeni še prerivanje in pretepanje (7,1 %) ter težave s policijo (3,5 %). Kar 88 

% mladih meni, da je uživanje alkohola precej povezano s prometnimi nezgodami, 

zdravstvenimi (72 %) in družinskimi težavami (72,2 %). Približno dve tretjini v raziskavo 

vključenih slovenskih dijakov/dijakinj pa sta menili, da so nasilna kriminalna dejanja, 

finančne težave, težave v odnosih in druge nezgode zelo oziroma kar precej povezane s 

čezmernim pitjem alkoholnih pijač (Stergar 2005, str. 42-43). 

Pri vprašanju o dostopnosti alkoholnih pijač je več kot 90 % anketiranih iz Slovenije 

odgovorilo, da bi zelo ali precej lahko prišli do vseh vrst alkoholnih pijač. Več kot polovica 

(57,8 %) jih je tudi odgovorila, da večina ali vsi njihovi prijatelji uživajo alkoholne pijače, 

21,6 % pa je odgovorilo, da se večina ali vsi prijatelji vsaj enkrat tedensko napijejo. Približno 

dve tretjini (63,1 %) v raziskavo vključenih dijakov/dijakinj sta odgovorili, da njihovi starejši 

sorojenci pijejo alkoholne pijače, in 29,3 % jih je odgovorilo, da so bili starejši sorojenci 

pijani (Stergar 2005, str. 45). 

Omenili smo že, da naši anketirani dijaki nekoliko presegajo povprečje v raziskavo zajetih 

držav pri vprašanju o tem, ali so bili v zadnjih 12 mesecih pijani. Vzorec pitja alkoholnih 

pijač kaže, da je pogosto pitje bolj razširjeno med dijaki in dijakinjami iz zahodnih delov 

Evrope (Britansko otočje, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Češka in Malta). Iz severnih delov 

Evrope je le malo dijakov, ki tako pogosto pijejo. Pivo, kot najpogostejša pijača, prevladuje v 

Bolgariji, na Danskem, Nizozemskem in Poljskem, medtem ko je pitje vina pogostejše v 

40


__________________________________________________________________________________________________________ 

Avstriji, na Češkem, v Grčiji, Italiji, na Malti in v Sloveniji. Visok odstotek uživanja žganih 

pijač pa se pojavlja na Ferskih otokih, otoku Man, Malti in Združenem kraljestvu. Prav tako je 

v državah zahodnega dela Evrope največja razširjenost opijanja (Danska, Irska, otok Man, 

Združeno kraljestvo). V sredozemskih državah, kot so Ciper, Francija, Grčija, Portugalska, 

Romunija in Turčija, poročajo o manj pogostem, celo redkem, opijanju dijakov/dijakinj 

(Stergar 2005a, str. 5). 

E. Stergar (2005a) ugotavlja, da primerjava slovenskih podatkov za leta 1995, 1999 in 2003 

kaže statistično značilne razlike v pogostosti pitja alkoholnih pijač v celem življenju. Odstotek 

slovenskih anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač, se je 

zmanjšal s 13,1 % leta 1995 na 8,7 % leta 1999. Leta 2003 je bilo med anketiranimi 8,3 % 

tistih, ki so odgovorili, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač. V letih 1995, 1999 in 2003 se je 

izrazito povečal odstotek anketiranih, ki pijejo redno, saj je leta 1995 redno pilo 14,1 %, leta 

1999 23,1 %, leta 2003 pa 25,2 %. Primerjava podatkov med omenjenimi leti pa kaže tudi 

statistično značilne razlike v pogostosti pijanosti v vsem življenju. Odstotek anketirancev, ki 

so odgovorili, da še nikoli niso bili pijani, se je zmanjšal s 45,6 % leta 1995 na 33,3 % leta 

1999. Leta 2003 pa je bilo anketiranih, ki so odgovorili, da v življenju še niso bili pijani, 30,5 

%. Tako se je v omenjenih letih odstotek tistih, ki se redno opijajo, povečal s 3,5 na 9 % 

(Poročilo s področja... 2007). 

Po rezultatih raziskave ESPAD iz leta 2003 (raziskava je bile opravljena med 15 in 16 letniki 

v 35 evropskih državah) se mladi v Sloveniji po stopnji pitja alkohola uvrščajo v evropsko 

povprečje, nekoliko nad povprečjem so le pri pitju vina, podobno kot ostale značilno 

vinorodne dežele (Češka, Grčija, Italija in Malta). 

V raziskavi so mladostnike spraševali po razlogih, zakaj so prvič uporabili neko drogo. 

Najpogosteje naveden razlog je bila radovednost, kar je navedlo 71,5 % anketiranih 

slovenskih dijkov/dijakinj, ki so že jemali prepovedane droge. Naslednji razlog je bila želja po 

tem, da bi bil/-a zadet/-a (petina anketiranih slovenskih dijakov/dijakinj), sledi pa želja po 

tem, da bi pozabili svoje težave (7 %). 

Izsledki raziskav kažejo, da so razlogi, zaradi katerih mladi posegajo po alkoholnih pijačah, 

mnogoteri: uživanje alkoholnih pijač kot način zabave in sprostitve, večja komunikativnost, 

lažje navezovanje stikov, večja samozavest oziroma boljša samopodoba in podobno. 

41


__________________________________________________________________________________________________________ 

Izpostaviti bi veljalo, da mladi pogosto navajajo, da ob pitju alkoholnih pijač pozabijo na 

probleme in težave. Mladi se sicer zavedajo tudi škodljivih posledic pitja alkoholnih pijač 

(prometne nesreče, prepiri, nasilno vedenje, zdravstveni problemi), vendar je obenem moč 

opaziti, da so v porastu tvegane oblike uporabe alkohola, kot je denimo t. im. 'binge drinking' 

oziroma načrtno opijanjanje v čim krajšem času ali večdnevno popivanje. 

Ugotavljamo tudi, da je starostna meja, ko mladi prvič poskusijo alkohol, enajst let ali pa že 

prej (Stergar 2005), kar pomeni, da se to zgodi v času osnovne šole, zato je pomembno da 

izvajajo šole različne preventivne projekte, ki bi preprečevali rabo alkohola ali vsaj 

zmanjševali škodljive posledice rabe alkohola. 

4. 2 Raziskava 'Mladi in alkohol v Sloveniji' 

Med septembrom in decembrom 2007 je v okviru projekta »Zloraba alkohola med slovensko 

mladino« pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem potekala izvedba 

javnomnenjske raziskave na reprezentativnem vzorcu osnovnih in srednjih šol, ki ga je 

pripravil Statistični urad Republike Slovenije. V osnovnih šolah je bil anketiran 1 oddelek 

osmih razredov, v srednjih pa 1 oddelek tretjih letnikov. Skupno je bilo anketiranih 710 

osnovnošolcev in osnovnošolk ter 634 srednješolcev in srednješolk, torej 1353 mladih. 

Proučevana populacija, so bili učenci in učenke osmih razredov osnovnih šol ter dijaki in 

dijakinje tretjih letnikov srednjih šol. Na ta način so lahko primerjali razlike med dvema 

starostnima razredoma oziroma frekvenco pitja in stališča do alkoholnih pijač med mladimi, 

ki se šele pričenjajo spogledovati z alkoholom (Zalta 2008, str. 13-14). Nas bodo v 

nadaljevanju zanimali rezultati in mnenja slovenskih osnovnošolcev. 

V prvem sklopu vprašanj je raziskovalce zanimalo predvsem kdaj so mladi prvič poskusili 

alkoholne pijače in katere pijače so to bile. Že raziskava ESPAD nam je pokazala, da mladi 

prvič poskusijo alkoholne pijače v starosti 11 let ali pa že prej. Nekatere raziskave zato 

nakazujejo tudi povezavo med zgodnjim pitjem alkoholnih pijač in kasnejšo alkoholno 

odvisnostjo oziroma s poškodbami, ki jih lahko pripišemo alkoholu. 

O skokovitem porastu pitja alkoholnih pijač skozi različna starostna obdobja (najstniška leta) 

pa pričajo podatki raziskave HBSC, v kateri so po pitju alkohola primerjali slovenske 11, 13 

in 15-letnike. Med 11 letniki je tako manj od 3 % takih, ki pijejo alkohol vsaj enkrat tedensko, 

42


__________________________________________________________________________________________________________ 

med 13-letniki jih je nekoliko manj kot desetina, med 15-letniki pa jih je že nekoliko več od 

28 % (Jeriček idr., 2007). 

Za mlade je bila najpogosteje prva alkoholna pijača, ki so jo kadarkoli poskusili pivo. Tako je 

namreč odgovorila dobra polovica anketiranih osnovnošolcev (53,8 %). Pri odprtem 

vprašanju o priložnosti ob kateri priložnosti so prvič poskusili alkoholno pijačo, so 

osnovnošolci navajali, da je bilo to najpogosteje doma (praznovanja v krogu družine, v 

prisotnosti staršev, na morju, na veselici). Slovenski osnovnošolci so najpogosteje (48,7 %) 

odgovorili, da jim je ob prvem zaužitju alkohola, le–tega ponudila neka oseba, najpogosteje je 

osnovnošolcem oz. osnovnošolkam alkohol ponudil oče, sledijo starši, prijatelji/ce in mama 

(Zalta 2008, str. 22). 

Na vprašanje, kdaj so prvič poskusili alkoholne pijače so slovenski učenci in učenkami dejali, 

da so pivo prvič poskusili, ko so bili stari 9 ali manj (22,3 %). Med temi je precejšen delež 

takih, ki so alkohol dejansko zgolj 'poskusili', niso ga pa pili, saj so bile navedene tudi 

predšolske starosti. Najpogosteje so ga poskusili v starosti 10 oz.11 let (28,4 %), sledi pa 12 

oz. 13 let (17,7 %). Podobno kakor za pivo, tudi za vino velja, da so ga tisti osnovnošolci, ki 

so ga že poskusili, poskusili v starosti 10-11 let, oziroma prej, žgane pijače pa mladi v 

povprečju poskusijo redkeje in kasneje kot vino in pivo, največ osnovnošolcev pri starosti 12- 

13 let (13,5 %), precej pa jih ni odgovorilo na vprašanje (prav tam, str. 23-24). 

Raziskovalci na podlagi pridobljenih podatkov sklepajo, da mladi alkohol poskusijo zelo 

zgodaj, saj so se pojavljali celo odgovori, da mladi alkohol poizkušajo v predšolski dobi, ker 

jim ga ponudijo starši. To zagotovo priča o široki sprejetosti alkohola v slovenski družbi, ki 

po nekaterih razvrstitvah sodi med t.i. 'mokre družbe'. Prve vtise o alkoholu dobivajo otroci 

preko opazovanja staršev in drugih odraslih s katerimi prihajajo v stik, že v obdobju primarne 

socializacije (Plant in Plant 2001 v Zalta 2008, str. 25), torej bi se bilo pri načrtovanju 

sprememb povezanih s pitjem alkohola pomembno usmeriti na spremembe tovrstnih vzorcev. 

Mladi v Sloveniji tako najpogosteje prvo alkoholno pijačo popijejo doma, ob različnih 

praznovanjih pogosto jo starši mladostniku/ci tudi ponudijo. Prva pijača s katero se mladi v 

Sloveniji najpogosteje soočajo je pivo, podobno kakor številni evropski sovrstniki, zaradi 

precejšnje razširjenosti in pa dostopnosti le-tega, v približno enaki starosti prvič okusijo tudi 

vino, nazadnje pa okušajo žgane pijače (Zalta 2008, str. 25). 

43


__________________________________________________________________________________________________________ 

Zapisali smo, da je 64,2 % anketiranih osnovnošolcev odgovorilo, da še niso bili pijani, 16,5 % 

pa jih nikoli ni poskusilo nobene alkoholne pijače, največ osnovnošolcev – od teh, ki so že bili 

pijani, pa je odgovorilo, da so bili pijani 1-2 krat (13,7 %), v primerjavi z dekleti pa je večji tudi 

odstotek fantov, ki so že bili pijani (prav tam, str. 33). V osnovnih šolah z višanjem učnega 

uspehom upada pogostost opijanja – povedano drugače, tisti z višjim uspehom pogosto pijejo 

pogosteje v primerjavi s tistimi z boljšim uspehom. Slovenske učence in učenke so tudi vprašali, 

koliko so bili stari, ko so bili prvič pijani. Večina osnovnošolcev še ni bila pijanih (80,5 % 

vključno s tistimi, ki še nikoli niso pili alkohola), med osnovnošolci, ki pa so pijanost že občutili, 

pa jih je največji delež (10,7 %) v starosti med 12 in 13 let, pri čemer so vselej fantje nekoliko 

prej izkusili pijanost kot dekleta (prav tam, str. 34). 

Izsledki raziskave so pokazali, da je frekvenca pitja akoholnih pijač zlasti v zadnjih letih po 

podatkih mednarodnih raziskav (HBSC, ESPAD) vse bolj zaskrbljujoča, predvsem pa so v 

porastu t.i. tvegane oblike pitja, kot je npr. načrtno opijanje, pri čemer jih mladi običajno ne 

zaznavajo kot tvegane oblike pitja. V pričujoči raziskavi je v dosedanjem življenju nad 20 krat 

pilo pivo 17,7 % slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk, vino 10, 6 % ter žgane pijače 4,6 

% slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk (prav tam, str. 36). Pokazalo se je, da se šolski 

uspeh pojavlja kot pomemben dejavnik pri frekvenci pitja alkoholnih pijač in opijanja, saj 

učenci z nižjim uspehom pogosto pijejo pogosteje v primerjavi s tistimi z najboljšim 

uspehom. 

V nadaljevanju je raziskovalce zanimalo, s kom in ob katerih priložnostih mladi najpogosteje 

uživajo alkoholne pijače. Večina osnovnošolcev (73 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač pred, 

med ali takoj po pouku, na družinskih praznovanjih vedno oz. pogosto uživa alkoholne pijače 

12,8 % osnovnošolcev, medtem ko jih več kot polovica (51 %) to počne občasno, pri čemer ni 

razlik med fanti in dekleti. Več kot polovica (59,3 %) osnovnošolcev nikoli ne uživa 

alkoholnih pijač, ko gredo med tednom ven s prijatelji, je pa izkazan visok delež 

osnovnošolcev (12,4 %), ki tovrstno dejavnost prakticirajo občasno (prav tam, str. 38). 50,8 % 

slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk ob koncu tedna s prijatelji nikoli ne uživa 

alkoholnih pijač, velika večina (63,2 %) pa alkoholne pijače ne uživa, ko so sami, ampak se 

izkaže, da sodi uživanje alkohola med bolj socialne dejavnosti. 

Pri vprašanju, kako pogosto uživajo alkoholne pijače s prijatelji, so odgovorili pokazali, da jih 

med osnovnošolci večina (44,5 %) vprašanih nikoli ne uživa alkoholnih pijač s prijatelji, 

44


__________________________________________________________________________________________________________ 

občasno pa jih to počne 26,1 %, večina (62,5 %) osnovnošolcev nikoli ne konzumira 

alkoholnih pijač z bratom ali sestro, pri tem pa tudi ni razlik med spoloma. Opazen pa je delež 

(12, 7 %) takšnih, ki to počno občasno (prav tam, 41). Anketirani so odgovarjali tudi na 

vprašanje o tem, kolikokrat uživajo alkohol s starši. Največji delež osnovnošolcev (44,1 %) 

alkoholne pijače uživa s straši občasno, sledijo pa jim tisti, ki tovrstnih pijač nikoli ne uživajo 

skupaj s starši (30,6 %). 

Iz odgovorov lahko torej povzamemo, da se pitje alkoholnih pijač uvršča med socialno 

sprejemljive dejavnosti, zato mladi odgovarjajo, da najpogosteje uživajo alkohol, ko gredo 

med vikendom s prijatelji ven; velja pa omeniti tudi, da 12,4 % osnovnošolcev to počne 

občasno tudi med tednom. Polovica mladih občasno uživa alkohol na družinskih 

praznovanjih, 12,8 % osnovnošolcev pa celo pogosto ali vedno. Najpogosteje pijejo v družbi 

staršev (občasno 44,1 % anketiranih osnovnošolcev), prijateljev in sorodnikov. (Zalta 2008, 

str. 44). 

Dostop do alkoholnih pijač je razmeroma preprost. Osnovnošolci večinoma dobijo alkohol 

kar doma, na praznovanjih, izletih in zabavah (kjer jih predvidoma nakupi kdo drug), kljub 

vsemu pa jih je 13,5 % dejalo, da ga dobijo v trgovini in slabih 10 % v baru oziroma gostilni 

(prav tam, str. 48). 

V nalogi smo že pisali o vzrokih uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih. Raziskava Mladi 

in alkohol v Sloveniji pokaže, da so kjučni vzroki pitja alkoholnih pijač predvsem v tem, da 

jim je všeč njegov okus, predvsem pa učinki, ki jih ima alkohol. Mladi se po pitju počutijo 

bolj sproščene, bolj družabne, se zabavajo, se počutijo odrasle in oziroma pozabijo na različne 

težave. Mladi, najstniki in mladi odrasli tako običajno dojemajo pitje alkohola kot pozitivno 

oziroma znamenje odraslosti in/ali družabnosti. (Plant in Plant 2001 v Zalta 2008, str. 48). 

Na odprto vprašanje, v katerem so spraševali po njihovem mnenju za vzrok pitja alkoholnih 

pijač, so od slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk dobili naslednje odgovore: 

- da se počutijo frajerje oz., bolj odrasle; 

- da pobegnejo od različnih težav (starši, šola, osebne težave ipd.); 

- da se bolje zabavajo oz. da so v družbi bolj sproščeni (Zalta 2008, str. 48). 

45


__________________________________________________________________________________________________________ 

Na odprto vprašanje, v katerem so raziskovalce zanimali osebni vzroki za pitje alkoholnih 

pijač (Zakaj ti piješ alkoholne pijače (če jih)), so od slovenskih osnovnošolcev in 

osnovnošolk dobili naslednje odgovore: 

- pijem jih doma ob posebnih priložnostih (npr. družinska slavja, novo leto ipd.); 

- pijem jih, ker imajo dober okus; 

- pijem jih, ker se z njihovo pomočjo sprostim oz. zaradi užitka; 

- jih želim poizkusiti; 

- pijem jih, ko grem s prijatelji ven – zaradi družbe (prav tam). 

Mlade so vprašali tudi, ali njihovi starši pijejo alkoholne pijače in ali so že videli katerega od 

staršev pijanega. Večina osnovnošolcev (73,5 %) je odgovorila, da njihovi starši pijejo 

alkoholne pijače, 33 % osnovnošolcev pa je odgovorilo pritrdilno, da so videli starše pijane 

(prav tam, str. 50). 

Kot ugotavljata Plant in Plant (2001 v Zalta 2008, str. 52) ljudje običajno pijemo, ker nam 

pitje alkohola in njegovi učinki prinašajo določene užitke, zadovoljstvo in tudi svežino, pa 

tudi, da se skladamo s skupino v kateri smo, zlasti če, gre za t.i. referenčno skupino. Mladi v 

raziskavi navajajo podobne razloge za pitje alkohola kot na primer: zaradi zabave, ker se po 

njih sprostijo, ker so bolj komunikativni, jim dajo občutek odraslosti, ker jim je všeč okus, pa 

tudi zaradi družbe. Osnovnošolci pogosto navajajo tudi, da pijejo predvsem ob posebnih 

priložnostih, slavjih in podobno, zanimivo pa je, da v raziskavi z naraščanjem učnega uspeha 

upada delež tistih, ki so dejali, da njihovi starši pijejo alkoholne pijače, upada pa delež tistih, 

ki so dejali, da so videli že koga od staršev pijanega. 

Mladim so postavili precejšnje število vprašanj tudi na temo učinka alkoholnih pijač. Večina 

anketiranih osnovnošolcev in osnovnošolk (66,2 %) je dejala, da ob pitju alkohola ne pozabijo 

na težave v šoli in doma. 71,4 % jih je odgovorilo, da po pitju alkoholnih pijač nimajo mačka, 

da se po pitju alkohola nikoli ne počuti sproščeno je izjavila polovica (53,9 %) 

osnovnošolcev. 65,2 % osnovnošolcev je izjavilo, da ob pitju alkohola nikoli ne spoznavajo 

novih ljudi. Večina anketiranih osnovnošolcev (75,2 %) se je opredelila za odgovor, da se jim 

ob/po pitju alkohola nikoli ne zgodi, da se poškodujejo, večina (70,4 %) jih - ne glede na spol 

ob/po pitju alkoholnih pijač nikoli ne naredi ničesar, kar bi kasneje obžalovali. Ob pitju 

alkoholnih pijač se nikoli ne zabava 40,7 % osnovnošolcev, hkrati pa jih je 25,6 % izjavilo, da 

46


__________________________________________________________________________________________________________ 

se jim to dogaja občasno. Več kot polovici (69,9 %) osnovnošolcev se ob/po pitju alkohola 

nikoli ne zgodi, da se ne spominja, kaj so počeli, več kot polovici (56,3 %) osnovnošolcev se 

tudi nikoli ne zdi, da bi bili bolj komunikativni (Zalta 2008, str. 52-57). 

Večina vprašanih osnovnošolcev (72,8 %) se ni ob/po pitju alkoholnih pijač še nikoli zapletla 

v prepir in prav tak delež je tudi tistih osnovnošolcev in osnovnošolk, ki se jim tudi ne zgodi, 

da bi ob/po pitju alkoholnih pijač imeli težave doma oz. s starši (prav tam , str. 58). 

Anketirani mladostniki v pitju alkohola zaznavajo precej pozitivnih učinkov, ki omogočajo 

boljšo zabavo, in sicer komunikativnost, lažje sklepanje novih znanstev, večjo samozavest, 

večjo sproščenost, boljšo zabavo, dobro voljo, vzbujanje pozornosti in odobravanja okolice, 

pa tudi učinki, ki jih ima alkohol na težave začasno pozabo problemov. Nekateri so navajali, 

da je pitje alkoholnih pijač v zmernih količinah dobro za zdravje. Kot negativne učinke pa 

navajajo predvsem posledice prekomernega pitja, kot je npr. slabost, bruhanje, maček, 

moralni maček, glavoboli in vpliva na zdravje nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem, 

izguba spomina oziroma družbene posledice problemi v družini in ločitve (prav tam, str. 59). 

Na vprašanja, ki so bila vezana na stališča do alkoholnih pijač, so osnovnošolci in 

osnovnošolke podali naslednje odgovore: 

Večina vprašanih osnovnošolcev (67,6 %) ne strinja s trditvijo, da je zabava boljša z 

alkoholnimi pijačami, kot brez njih; raziskovalci pa so ugotovili še, da se osnovnošolci s 

slabšim učnim uspehom se v primerjavi s tistimi z najboljšim učnim uspehom bolj strinjajo, 

da je zabava boljša z alkoholnimi pijačami kot brez njih. Z izjavo se v povprečju bolj strinjajo 

tisti osnovnošolci, ki so že poskusili alkohol v primerjavi s tistimi, ki še niso (Zalta 2008, str. 

60). 

Z izjavo, da pijejo alkoholne pijače ljudje, ki imajo različne probleme, med osnovnošolci je 

dobra tretjina (33,1 %) takih, ki se z izjavo strinjajo. Z izjavo se osnovnošolci v povprečju 

bolj strinjajo kakor osnovnošolke. Med osnovnošolci je največ tistih, ki se z izjavo, da je s 

pitjem alkoholnih pijač človek bolj sproščen, ne strinjajo (49,2 %), 40, 7 % se jih tudi ne 

strinja, da občasno pitje alkoholnih pijač (nekajkrat na mesec) sploh ni škodljivo in 43, 2 % je 

takih, ki se ne strinjajo s tem, da S pitjem alkoholnih pijač postane človek bolj odprt in 

komunikativen (prav tam, str. 60-62). Med osnovnošolci je polovica (52 %) takih, ki se ne 

47


__________________________________________________________________________________________________________ 

strinjajo, da mladi pijejo alkoholne pijače, ker so v šoli in doma preobremenjeni; 77,8 % pa se 

jih strinja, da pitje alkohola škoduje zdravju. Med osnovnošolci je več kot polovica (68,3 %) 

takih, ki se ne strinjajo z izjavo, da je zabava brez alkohola dolgočasna, vseeno pa se več 

fantov kot deklet strinja z mnenjem, da je zabava brez alkohola dolgočasna in tisti z 

najboljšim učnim uspehom se v primerjavi z ostalimi manj strinjajo, da je zabava brez 

alkoholnih pijač dolgočasna (prav tam, str. 65) 

Mlade so povprašali tudi o njihovem prostem času in ugotovili, da imajo le-tega približno dve 

do tri ure na dan. Večji delež svojega prostega časa preživljajo pasivno, z gledanjem 

televizije, uporabe interneta za zabavo, z umetnostjo in športom, igrajo pa tudi računalniške 

igre (prav tam, str. 80). 

Kar se tiče zadovoljstva mladih, so raziskovalci ugotovili, da so mladi precej zadovoljni z 

odnosom, ki ga imajo s starši, s prijatelji, zadovoljni pa so tudi z življenjem na splošno. 

Nekoliko manj so zadovoljni s seboj, s svojim izgledom/zunanjostjo (prav tam, str. 87). 

V tem delu besedila smo predstavili rezultate dveh raziskav, in sicer mednarodne raziskave 

ESPAD iz leta 2003, v kateri je sodelovalo 1500 slovenskih dijakov in dijakinj prvega letnika 

srednjih šol in je edina reprezenativna raziskava za to populacijo ter nacionalne raziskave, ki 

je potekala v letu 2007 in je zajela 710 slovenskih osmošolcev in osmošolk. V nadaljevanju 

pa bomo zaradi boljše preglednosti v tabeli prikazali še nekaj odgovorov na primerljiva 

vprašanja iz obeh raziskav. 

Tabela 1: Primerjava rezultatov raziskav ESPAD (2003) ter Mladi in alkohol v Sloveniji 

(2007) 

VPRAŠANJE ESPAD 2003 MLADI IN ALKOHOL V 

SLOVENIJI (2007) 

pivo – najpogosteje v starosti 11 

let ali prej - 41 %, 23,3 % pri 12 

letih; 

Kdaj si prvič poskusil/a 

alkoholno pijačo 

pivo – najpogosteje v starosti 10 

oz. 11 let - 28,4 %, pri 9 letih ali 

prej - 21,5 %, pri 12-13 letih pa 

17,7 %. 

vino – najpogosteje v starosti 11 

let ali prej – 37,2 %, 22,3 % pri 

starosti 12 let; 

vino – najpogosteje v starosti 10 

oz. 11 let - 21,26 %, pri 9 letih 

ali prej - 18,1 %, pri 12-13 letih 

pa 17,7 %. 

48


__________________________________________________________________________________________________________ 

Koliko anketirancev še ni bilo 

pijanih 

Koliko anketiranih še ni 

poskusilo nobene alkoholne 

pijače 

Koliko anketiranih je že bilo 

pijanih 

Kolikokrat si bil/a že pijan/a 

Koliko si bil/a star/a, ko si 

bil/a prvič pijan/a 

Kje dobijo alkoholne pijače 

Osebni vzroki uživanja 

alkoholnih pijač 

žganje – najpogosteje v starosti 

14 let - 27,5 %, 24 % pri 

trinajstih, 15,4 % pri dvanajstih 

eltih starosti. 

30,5 % anketiranih še ni bilo 

pijanih. 

8,3 % anketiranih še ni 


pijače (91,7 % je alkohol že 

poskusilo). 

69,5 % anketiranih je bilo že 

pijanih. 

69,5 % anketiranih dijakov je 

navedlo, da so bili v življenju že 

opiti – 22,4 % anketiranih je 

navedlo, da so bili v vsem 

življenju opiti enkrat do dvakrat, 

22,8 % je bilo opitih 3- do 9- 

krat, 9,3 % 10- do 19-krat, 14,9 

% anketiranih pa 20-krat ali 

pogosteje. 

6,7 % v starosti 11 let ali prej, 

9,4 % pri dvanajstih, 19,5 % pri 

trinajstih, največ, več kot ena 

četrtina pri štirinajstih letih, 

največ, 27,5 % pri petnajstih in 

1,7 % v starosti 16 let. 

Zlahka in vsepovsod (gostilne, 

trgovine) - 91,3 % do piva, do 

vina - 90,9 %, do žganih pijač – 

82,8 %. 

Način zabave in sprostitve, 

večja komunikativnost, lažje 

navezovanje stikov, večja 

samozavest, boljša samopodoba, 

pozabijo na probleme in težave. 

žganje – najpogosteje v starosti 

12-13 let - 13,5 %, pri 10-11 

letih ali prej – 16,8 %, pri 12-13 

letih pa 13,5 %. 

64,2 % osnovnošolcev še ni bilo 

pijanih. 

16,5 % osnovnošolcev še ni 


pijače (83,5 % je alkohol že 

poskusilo). 

19,3 % osnovnošolcev je bilo že 

pijanih 

Največ, 13,7 % jih je bilo 

pijanih 1-2 krat, 3-k krat jih je 

bilo pijanih 2,8 %. 

Največ anketirancev, 10,7 % je 

bilo pijanih v starosti 12-13 let, 

11 let ali prej – 8 %. 

Največ, 42 % anketiranih je 

podalo odgovor drugje, in sicer 

jih 64 % od teh alkohol dobi 

doma; 13,5 % ga dobi v tgovini, 

10 % pa v baru ali gostilni. 

Osnovnošolci menijo, da mladi 

pijejo: da se počutijo frajerje 

oz., bolj odrasle; da pobegnejo 

od različnih težav (starši, šola, 

osebne težave ipd.); da se bolje 

zabavajo oz. da so v družbi bolj 

sproščeni. 

Osebni razlogi: pijejo jih doma 

ob posebnih priložnostih (npr. 

družinska slavja, novo leto; 

zaradi dobrega okusa; zaradi 

sprostitve in užitka; ker jih 

želijo poizkusiti; ko gredo s 

prijatelji ven; zaradi družbe – 

osebni razlogi niso skladni z 

mnenjem osnovnošolcev, zkaj 

mladi pijejo. 

49


__________________________________________________________________________________________________________ 

Negativni učinki alkoholnih 

pijač: 

Škoda za zdravje, maček, 

slabost ... 

Slabost, bruhanje, maček, 

moralni maček, glavobol, vpliv 

na zdravje nesreče, bolezni jeter 

in ledvic, alkoholizem, izguba 

spomina, problemi v družini in 

ločitve. 

Pozitivni učinski alkoholnih 

pijač: 

Posledice pitja alkoholnih 

pijač 

Zabava , prijateljsko 

razpoloženje, družabnost, 

sproščenost ... 

Težave s poslabšanim učnim 

uspehom, poškodovanje 

predmetov in oblačil, težave v 

odnosih z drugimi ljudmi 

(prepiri). 

Pozitivni učinki, ki omogočajo 

boljšo zabavo: komunikativnost, 

lažje sklepanje novih znanstev, 

večja samozavest, večja 

sproščenost, boljša zabava, 

dobra volja, vzbujanje 

pozornost, odobravanje okolice, 

začasna pozaba problemov. 

Večini – 75,2 % se ne zgodi, da 

bi se poškodovali in se tudi ne 

zapletajo v prepire. 

Vir: ESPAD 2003, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008. 

Če primerjamo odgovore anketiranih osnovnošolcev/osnovnošolk in odgovore anketiranih 

dijakov in dijakinj v raziskavi ESPAD, so le-ti pri vprašanjih o starosti pri prvem pitju 

alkohola, pijanosti ipd. odgovarjali precej podobno. Pri opredelitvi posledic pitja alkoholnih 

pijač, vzrokih za pitje in kje dobijo alkohol, pa se odgovori razlikujejo, opažamo, da so 

anketirani osnovnošolci manj naklonjeni pitju alkohola, naštevajo večje število negativnih 

učinkov alkoholnih pijač, pri osebnih vzrokih za pitje pa prevladuje radovednost in 

poskušanje alkoholnih pijač v družbi staršev ali sorodnikov. Na podlagi obeh raziskav 

ugotavljamo, da srednješolci pijejo bistveno pogosteje kakor osnovnošolci in osnovnošolke in 

da srednješolci pogosteje mešajo alkoholne pijače z drugimi substancami. Osnovnošolci in 

osnovnošolke se od svojih starejših vrstnikov razlikujejo tudi v tem, da so bolj prepričani s 

negativne vplive alkoholnih pijač, saj je pri srednješolcih in srednješolkah delež tako mislečih 

že nekoliko nižji. Osnovnošolci in osnovnošolke pogosto navajajo, da pijejo predvsem ob 

posebnih priložnostih, medtem ko v srednješolskih letih to ni več eden pomembnejših 

vzrokov za pitje. Oboji pa se strinjajo, da pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju in da je 

dostop mladih do alkoholnih pijač razmeroma enostaven. Med osnovnošolci in 

osnovnošolkami ter leto ali dve starejšimi mladostniki obstaja precej podobnosti pa tudi 

veliko razlik. 

50


__________________________________________________________________________________________________________ 

Če pogledamo raziskavi v celosti, lahko primerjamo ugotovitve in zaključke, ki nam pokažejo 

trend razvoja rabe alkohola pri mladostnikih, saj skoraj ni srednješolca, ki še ne bi vsaj 

poskusil alkohola, slej ko prej ga med prehodom iz osnovne v srednjo šolo poskusijo vsi. 

Menimo, da nam obe raziskavi dajeta dober vpogled v razvoj sprememb v poznavanje, 

pogostost uživanja, dostopnosti ter splošnega mnenja o alkoholu med osnovnošolci in dijaki v 

Sloveniji. 

51


__________________________________________________________________________________________________________ 

4 NEVARNOSTI IN TVEGANJA, KI JIH POVZROČA RABA 

ALKOHOLA PRI ODRASLIH IN MLADOSTNIKIH 

Ob velikem številu drog, ki se pojavljajo na tržišču, prevečkrat pozabimo na nevarnost 

zlorabe alkohola pri mladostnikih, ki ostaja najpogosteje uporabljena droga med mladostniki. 

Je prva droga, ki jo mladi poskusijo in s katero se najpogosteje srečajo prav v družinskem 

krogu, kjer jim je alkohol neredko ponujen s strani staršev ali sorodnikov – raziskava ESPAD 

nam je pokazala, da mladi že zelo zgodaj začnejo z uživanjem alkoholnih pijač in opijanjem. 

Za družbo kot celoto pretirana raba alkohola predstavljajo breme v obliki zdravstvenih 

zapletov, neproduktivnosti, socialnih in drugih problemov. Podatki kažejo, da zaradi ciroze 

jeter v evropskih državah umre 38,9 odraslih na 100.000 prebivalcev, starejših od 15 let in da 

je alkohol vzrok 33,0 samomorom na 100.000 prebivalcev, starejših od 15 let (Alkohol in 

alkoholna politika… 2007) 

Alkohol je tretji najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni in prezgodnjo smrt 

(Kolšek 2006, str. 31). Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je leta 2004 v 

Sloveniji umrlo 466 oseb tj. 2,5 % vseh smrti. Umrli so zaradi alkoholne bolezni jeter, 

duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola in alkoholne kardiomiopatije. Prav 

tako je leta 2004 zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov prezgodaj umrlo 327 oseb, 

kar predstavlja 7,0 % vseh prezgodnjih smrti v Sloveniji. Leta 2006 so kar 11,2 % vseh 

prometnih nesreč zakrivili alkoholizirani povzročitelji, več kot tretjina povzročiteljev 

prometnih nesreč s smrtnim izzidom je bilo vinjenih, povprečna stopnja alkohola v krvi je leta 

2005 in 2006 znašala 1,5 g/kg (3x več kot je dovoljeno). Leta 2004 je bil v Sloveniji alkohol 

zabeležen pri 75.698 kršitvah zakonov s področja prekrškov zoper javni red in mir ter 

varnosti cestnega prometa, kar znaša 11,5 % vseh kršitev – največ kršiteljev je bilo starih od 

20 do 24 let, v veliki večini so bili moškega spola. Zaradi kršitev so do iztreznitve pridržali 

2.586 oseb. Istega leta je bilo storjenih 547 kaznivih dejanj z vsaj enim osumljencem pod 

vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Slovenski Centri za socialno delo so v letu 2004 

zaradi udeležbe alkohola obravnavali 20 otrok in mladostnikov z vedenjskimi in osebnostnimi 

težavami (0,4 % vseh obravnavanih mladostnikov) in 3.033 odraslih odvisnih od alkohola, kar 

je 54,7 % vseh obravnavanih odraslih. V letu 2004 je bilo, med skupno 4.344 zaprtimi 

52


__________________________________________________________________________________________________________ 

osebami, pri 722 osebah (16,6 %) ugotovljeno, da imajo težave zaradi odvisnosti od alkohola 

(Alkohol in alkoholna politika ... 2007). 

Razen tega, da povzroča zasvojenost in 60 različnih vrst bolezni in poškodb, je alkohol 

odgovoren za razširjeno socialno, duševno in čustveno škodo, vključno s kriminalom in 

družinskim nasiljem, kar vse vodi v ogromne družbene stroške (Kolšek 2006, str. 31). 

Kar se tiče ekonomskih stroškov, je bilo v Sloveniji leta 2005 zaradi alkoholu neposredno 

pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev 1.587 primerov začasne odsotnosti od dela (0,2 % 

vseh bolniških staležev), izgubljenih 89.509 koledarskih dni (0,6 % vseh izgubljenih dni). Po 

izračunih, ki temeljijo na povprečni bruto plači, so ekonomski stroški znašali 3,5 milijonov 

evrov (leta 2004). S pomočjo metode človeškega kapitala je bila izračunana izguba 

prihodnjega zaslužka za prezgodaj umrle osebe zaradi alkohola in je znašala 58,8 milijona 

evrov. 

Mladostnike, ki uživajo alkoholne pijače za razliko od odraslih pivcev loči to, da ponavadi 

kombinirajo več vrst alkoholnih pijač ali kombinirajo alkohol z drugimi psihoaktivnimi 

substancami, da pijejo v posebnih čustvenih stanjih (veselje, žalost, bolezen), da alkoholne 

pijače uživajo zelo hitro oziroma tekmujejo, kdo bo prvi popil pijačo, ki jo ima pred sabo, 

pijejo na prazen želodec, alkohol pijejo zaradi žeje, popivajo več dni skupaj, se ne ozirajo na 

možne posledice (predvsem negativne), pijejo pa tudi zaradi doseganja nekega učinka, recimo 

zmanjšanja treme ipd. (Ziherl 1989). 

Alkohol na mlade vpliva nekoliko drugače kot na odrasle. Adolescenti so bolj kot odrasli 

občutljivi in dovzetni za učne probleme in probleme pomnjenja, ki so vzrok uživanja alkohola 

in količinsko potrebujejo veliko manj alkohola, da bi utrpeli enake posledice kot odrasli. 

Čeprav mladi posledic alkohola na svojem zdravju ne občutijo takoj, pa tekom življenja 

posledice ne ostanejo skrite. Pitje alkohola pri mladih je dejavnik tveganja, ki se ga lahko po 

na podlagi naše lastne odločitve izognemo. Če se ga ne, tvegamo nastanek nevropsihiatričnih 

motenj in drugih pogostih in resnih bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni, ciroza jeter in 

različne vrste rakov. Pomemben delež bremena bolezni pripisan škodljivemu pitju alkohola je 

pogojen z nenamernimi in namernimi poškodbami, vključno s prometnimi nesrečami in 

samomori. Usodne, alkoholu pripisane poškodbe, se pojavljajo pri relativno mladih ljudeh, 

obstajajo pa seveda ranljivejše skupine in posamezniki, ki so dovzetnejši za alkohol in 

53


__________________________________________________________________________________________________________ 

njegove posebnosti, ki posameznika hitro zasvojijo. Pitje alkohola pri mladostnikih postaja 

vedno večja skrb večjega števila držav. Opijanje in pogosto ponavljajoče se pitje je pogosto 

med mladostniki in mladimi odraslimi - močan vtis pusti na populaciji, pri kateri lahko 

povzroči največ škode. Mladi so dovzetnejši do psihične, čustvene in socialne škode, ki jih 

povzroča njihovo uživanje alkohola ali prekomerno uživanje alkohola ljudi, ki jih obdajajo. 

Obstaja močna povezava med škodljivim pitjem alkohola, nasiljem, nevarnim spolnim 

obnašanjem, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo (Vidmar 2002, str. 12- 

16). 

Kljub temu da alkohola ne uvrščamo med prepovedane droge je za nepolnoletne osebe 

prepovedan. Tudi če odmislimo zakonsko določeno starostno mejo je za mlade in za njihove 

možgane zelo nevaren in lahko izzove trajne negativne posledice. Pri odraslih in mladih ima 

alkohol (med drugim) negativne posledice na zaznavanje realnosti in sposobnost odločanja, 

kar je pri mladostnikih še bolj nevarno, saj le-ti še niso razvili vseh svojih spoznavnih 

sposobnosti (npr. sposobnost reševanja problemov in sprejemanja odločitev), alkohol v tej 

dobi zaustavlja kognitivni in psihosocialni razvoj, česar kasneje v razvoju ne morejo 

nadoknaditi. Najnovejše raziskave kažejo, da pitje alkohola v adolescenci poškoduje 

občutljive dele možganov v hipokampusu 16 . Računalniška tomografija slike možganov 

mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače, kažejo stanjšanje hipokampusa – dela možganov, ki 

je odgovoren za čustva, pomnenje in učenje. Spremembe so bile izrazitejše pri otrocih 

oziroma mladostnikih, ki so začeli uživati alkoholne pijače bolj zgodaj in pri katerih je bila 

količina popitega alkohola večja. Mladi, ki konzumirajo alkohol, so prav tako kazali več 

znakov drugi duševnih motenj, kot so depresije, vedenjske motnje, posttravmatske motnje in 

motnje koncentracije (Mratović 2003, str. 1). 

Alkohol poškoduje živce, ki prenašajo sporočila celicam. Širi kanale, ki regulirajo pretok 

kalcija v celičnih strukturah. V celice prehaja dvakrat več kalcija kot bi moralo in to povzroča 

povečano aktivnost. Povečana aktivnost izzove izgubo krajnih živčnih vršičev in motnjo 

možganske funkcije. Največji del živčnih vlaken ne ostane trajno poškodovan, saj se možgani 

obnavljajo, kljub temu pa ta obnova privede do spremenjene celične strukture. Velika večina 

funkcij se obnovi, vendar ne vse. Možganska obnova je podobna obnovi jeter, ki se prav tako 

obnovijo, ampak se obenem tudi spremenijo in niso enake kot prej. Po regeneraciji so 

16 Je izboklina možganske skorje, ki sega v stransko fisuro možganske hemisfere. Vpleten je v funkcije, kot so 

obnašanje, planiranje, kognitivno usmerjanje, prostorski in dolgoročni spomin (Kališnik 2002, str. 345). 

54


__________________________________________________________________________________________________________ 

strukturalno spremenjene, kar ima posledice pri prenosu sporočil in spremembi načina 

možganskega delovanja (prav tam). 

Problematično pitje alkohola se pri mladih izraža drugače kot pri odraslih. Karakteristika 

problematičnega uživanja alkohola pri mladih je visoka stopnja tolerance na zaužit alkohol in 

odsotnost abstinenčnih simptomov (npr. tremor, jutranjo telesno potrebo po kozarcu alkohola 

kaže 'le' 23 % adolescentov). Pogosta je tudi izguba spomina – mladi se večkrat ne spominjajo 

dogodkov, ko so bili opiti – tvegana, nezaščitena spolnost, vožnja pod vplivom alkohola, 

pogosto opijanje, popuščanje v šoli, konflikti z vrstniki v stanju opitosti, želja po alkoholu, za 

nekatere mladostnike je značilno prepričanje, da se brez alkohola ne morejo zabavati in da se 

trezni ne morejo vključiti v družbo, pitje večjih količin alkohola, laganje o količini popitega 

alkohola, nezmožnost prenehanja pitja ali vsaj zmanjšanja količine zaužitega alkohola kljub 

obstoječi želji po tem, depresivnost, nerazpoloženje, razmišljanja o samomoru itd. (prav tam). 

Otroci in mladostniki odraščajo v času, ko se razmeroma hitro spreminjajo tehnologija, 

kultura in družba, pot v odraslost pa si utirajo po 'postmodernem terenu', ki je precej drugačen 

od generacij njihovih predhodnikov (Sande 2004, str. 11). Raziskovalci Parker, Aldridge in 

Maesham (1998) trdijo, da se obenem spreminjajo njihova mnenja, vedenje, preživljanje 

prostega časa, strategije spoprijemanja s težavami, ocene tveganja in vrednotenje njihovega 

uspeha. Vse naštete spremembe naj bi bile tudi merljivo drugačne v primerjavi z mladostniki 

predhodnih generacij 17 . Globalizacija medijev in tržišča je vedno bolj oblikuje percepcijo 

mladih, njihove izbire, obnašanje ipd. Mladi imajo vedno več možnosti, priložnosti in 

razpoložljivih sredstev, so pa obenem bolj dovzetni za potrošništvo in tudi potencialno 

škodljive substance, kot je recimo alkohol. Prevlada prostega trga istočasno razkraja javno 

zdravstvo v veliko državah in povzroča šibkejšo socialno strukturo za mlade ljudi. Hitri 

socialni in ekonomski prehodi, civilni konflikti, revščina, brezdomstvo, osamljenost 

17 Ne spreminja se sama narava adolescence, ampak so se spremenili predvsem pogoji, v katerih odraščajo 

današnji mladostniki. Današnji mladostniki živijo v težjih in zahtevnejših pogojih, prihodnost je negotova in 

današnja družba rizična. Njihova tvegana vedenja pogosto niso izraz uporništva, pač pa način doseganja 

običajnih, vsakdanjih ciljev. Ker se je družba spremenila se tudi današnji mladostniki funkcionalno razlikujejo 

od mladostnikov prejšnjih generacij. Težko je zagotovo trditi, kako te spremembe vplivajo na mladega človeka, 

razvidno pa je, da so globalizacija, vpliv globalnih trgov, spremembe na področju zaposlovanja, odprte meje, 

formalizacija medosebnih odnosov ključnega pomena, da se raba drog v današnji družbi normalizira in da je del 

vsakdanjega življenja. Obdobje med mladostništvom in odraslostjo je zmeraj daljše, trg dela zmeraj bolj 

nestabilen, primanjkuje dela za manj kvalificirane delavce. Obenem se čas šolanja daljša, manj je štipendij 

oziroma so kriteriji za pridobitev strožji. Zgodil se je zamik finančne samostojnosti mladih, podaljšuje se čas 

bivanja mladih pri njihovih starših, podaljša se finančna odvisnost od družine. Mladi se kasneje ali pa sploh ne 

odločajo za poroko in starševstvo in se velikokrat izogibajo odgovornostim (Parker 1999, str. 21−31). 

55


__________________________________________________________________________________________________________ 

povečujejo možnost škodljive rabe alkohola in drog, ki ima razdiralno vlogo pri velikem 

številu mladih (Sande 2004, str. 11). 

4.1 Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki povezani z rabo drog pri mladih 

Strokovnjaki ugotavljajo, da se raba drog najpogosteje začne v razvojnem obdobju 

adolescence. 18 Ta prehod med obdobjema zaznamuje tudi prehod med osnovno in srednjo 

šolo, zato se mnogo raziskav osredotoča prav na populacijo dijakov prvih letnikov srednjih 

šol (Sande 2004, str. 32). Adolescenca je pogosto obdobje eksperimentiranja oziroma 

preizkušanja novih pristopov, vlog in vedenj; nekateri mladostniki izberejo tudi tvegano 

vedenje 19 , ki je večkrat le prehodnega značaja, za nekatere pa začetek težav, ki jih bodo 

spremljale do odraslosti (Pergamit, Huang in Lane v Sande 2004, str. 33). Kot posebej 

ogrožujoče tvegano vedenje definiramo tisto vedenje: 

• ki se začne zgodaj v procesu razvoja, 

• ki je kontinuirano in ni omejeno le na posamezne priložnosti in izolirane dogodke, 

• ki je povezano z življenjskim slogom, ki je za mladostnika neustrezen in povzroča 

težave pri konstruktivnih dejavnostih, 

• ki poteka v krogu vrstnikov, ki to vedenje spodbujajo, odobravajo ali občudujejo, 

• ko se med seboj povezuje in dopolnjuje več oblik tveganega vedenja (Tomori 1998). 

Coleman in Hendry (v Sande 2004, str. 34) opisujeta adolescenco kot posebej občutljivo 

obdobje razvoja osebnosti, v katerem se neprilagojeno vedenje pojavi takrat, ko obrambni 

mehanizmi mladostnika ne morejo več razreševati notranjih konfliktov in napetosti. Fokus se 

s posameznika premakne na slabe družbene in socialne razmere ter težave v družini, kar naj bi 

vplivalo na stopnjo problematičnega vedenja (npr. uživanja alkohola). Nekateri strokovnjaki 

govorijo o t.i. rizičnih skupinah in rizičnem vedenju za uporabo drog med mladimi, kar pa ne 

pomeni, da bodo mladi, ki pripadajo omenjenim skupinam uporabljali droge, ampak obstaja le 

večja statistična verjetnost. Rizične skupine med mladimi so: 

18 Točneje na prehodu med zgodnjo (12–14) in srednjo adolescenco (14–17). 

19 V subjektivni percepciji mladih so tvegana vedenja pogosto pozitivno vrednotena, saj nudijo ugodje, 

sprostitev, vznemirjenje in odpravljajo dolgčas (Tomori 1998, str. 39). 

56


__________________________________________________________________________________________________________ 

• otroci, katerih starši zlorabljajo alkohol in druge droge, 

• žrtve fizičnih, spolnih ali psihičnih zlorab, 

• otroci, ki namerno izostajajo od pouka, 

• noseče mladoletnice, 

• ekonomsko nepreskrbljeni mladi, 

• mladoletni prestopniki, 

• mladi s težavami v duševnem zdravju, 

• mladi, ki so nagnjeni k suicidalnosti, 

• invalidna mladina (Kumpfer 1998 v Sande 2004, str. 34). 

Ali bodo mladi zašli v (negativno/pozitivno percipirano) tvegano vedenje ali ne, pa so 

odločilnega pomena dejavniki tveganja 20 , kakor imenujemo vse tisto, kar statistično poveča 

možnost, da mladi zaidejo v (negativno/pozitivno percipirano) tvegano vedenje, obratno pa 

pod varovalnimi dejavniki 21 razumemo vse tisto, kar zmanjša statistično vrednost (kljub 

prisotnosti dejavnikov tveganja) za tvegana vedenja. Oboji so najpogosteje prisotni na 

individualnem področju, družinskem in šolskem/skupnostnem področju. Pri ugotavljanju 

razlogov oziroma dejavnikov, ki mlade nagovarjajo k uporabi drog oziroma jih od tega 

odvračajo, je najbolj smiselno upoštevati korelacije posameznih dejavnikov, kot pa se 

osredotočiti le na en sam temeljni razlog za težave z uporabo drog, čeprav le-ta izstopa. Pri 

mladostnikih, ki imajo težave z uporabo drog, so pogosteje v ozadju bolj kompleksni 

mehanizmi, ki so ponavadi splet različnih dejavnikov tveganja (Sande 2004, str. 35) 

4.2 Klasifikacija dejavnikov tveganja povezani z rabo drog pri mladih 

Dejavnike tveganja smo v enem od prejšnjih poglavij razvrstili v tri skupine po treh vzrokih 

za škodljivo pitje: vpliv omamne snovi, osebnostni dejavniki in vpliv socialnega okolja ali 

družbe, v nadaljevanju pa jih bomo podrobneje razdelili v pet podskupin 22 , ki so glede na 

rezultate raziskav povezane z uporabo dovoljenih in prepovedanih drog (Sande 2004, str. 36): 

20 So dejstva, ki pospešujejo začetek pitja alkoholnih pijač ter stopnjevanje le-tega iz zmernega v tvegano in 

škodljivo (Ramovš 2007, str. 105). 

21 So dejstva, ki zavirajo začetek pitja alkoholnih pijač ter varujejo človeka, ki zmerno pije, pred stopnjevanjem 

le-tega v tvegano in škodljivo pitje (Ramovš 2007, str. 105). 

22 Tako so jih razdelili Baumrind 1985, Hawkins idr. 1985, Newcomb in Bentler 1989. 

57


__________________________________________________________________________________________________________ 

1) Individualni dejavniki tveganja 

V prvo podskupino uvrščamo osebnostne, interpersonalne ter vedenjske dejavnike, kot so 

odtujenost, uporništvo, asocialno vedenje, impulzivnost, anksioznost, depresija, večja osebna 

ranljivost, nagnjenost k pitju alkohola, visoka potreba po drežljajih. Hawkins idr. so v svoji 

raziskavi iz leta 2001 ugotovili, da lahko iz osebnostnih dejavnikov slabše sklepamo na 

uporabo drog kot iz vedenjskih in interpersonalnih dejavnikov. 

2) Družinski dejavniki tveganja 

Njihova pomembnost je največja v obdobju otroštva in zgodnje adolescence, saj lahko 

spodbudijo razmeroma zgodnjo uporabo drog. Med družinske dejavnike štejemo uporabo 

drog pri starših ali sorojencih, nejasna pravila v družini, slabši nadzor nad otroki, negativna 

komunikacija, poslabšanje (ali razdiranje) družinskih vezi, nekonsistenti ali oddaljeni starši. 

Raziskava Greena in Rachala (2001) kaže, da so našteti dejavniki tveganja pozitivno kolerirali 

z uporabo drog. 

3) Vrstniški dejavniki tveganja 

Pojavijo se znotraj vrstniške skupine in so npr. zgodnja iniciacija v uporabo drog s strani 

vrstnikov, uporaba drog v vrstniški skupini, primerjave med vrstniki ... 

4) Šolski dejavniki tveganja 

Pomenijo učno (ne)uspešnost in odnos, ki ga mladostniki razvijejo do šole. Med šolske 

dejavnike tveganja sodijo: šolska neuspešnost, mržnja do šole, obdobje od prehodu iz osnovne 

v srednjo šolo, pomanjkanje možnosti za kontruktivno uveljavitev ... 

5) Skupnostni dejavniki tveganja 

Označujejo (ne)uspešnost socializacije in možnost za potrditev 'odraslosti' mladostnikov, saj 

nam manjkajo formalni obredi in pravila za vstop med odrasle. Obstaja možnost, da obredni 

pomen in status odraslega zamenja uporaba določenih drog. Med skupnostne dejavnike 

tveganja štejemo permisivne družbene norme in zakone, dostopnost drog, nezmožnost 

58


__________________________________________________________________________________________________________ 

uveljavljanja svoje odraslosti na legitimen način, nejasnost prehoda v odraslost, slaba 

pripadnost soseski in lokalni skupnosti, slab socialno-ekonomski status itd. 

Pet naštetih podskupin pa raziskovalca Sceffeldt in Wirth (1999) razdelita na tri dimenzije – 

biološko, psihološko in situacijsko, kjer psihološka dimenzija vključuje individualne 

dejavnike tveganja (in varovalne dejavnike), družinske dejavnike in šolske dejavnike ter 

dodaja odnosne dejavnike kot samostojno podkategorijo (Sande 2004, str. 37). Situacijska 

dimenzija pa vpeljuje stres, nezadovoljstvo z lastnim telesom, težave v spolnosti, smrt 

ljubljene osebe, brezposlenost, psihosomatske motnje ipd. 

Kumpfer, Trunnel in Whiteside (1990) uporabo drog pojasnjujejo z biopsihosocialnim 

modelom. V njem se prepletata skupini psihosocialnih in bioloških dejavnikov tveganja. 

Psihosocialni dejavniki zajemajo družinske, skupnostne/šolske in vrstniške/socialne 

spremenljivke, kar ustreza prej omenjeni delitvi na pet podskupin. Med biološkimi dejavniki 

pa omenimo biokemično in nevrološko občutljivost, spremembe v metabolizmu in reakcijah 

na alkohol in droge ter težave v avtonomnem (npr. razlike v temperamentu) in centralnem 

živčnem sistemu (npr. strukturne kognitivne razlike) (prav tam). 

Poleg psihosocialnih, skupnostnih in bioloških dejavnikov tveganja pa se nekateri raziskovalci 

(Kumpfer, Williams in Baxey 1997) identificirali še demografske dejavnike tveganja, kot so 

starost, spol, etničnost in rasa, socioekonomski status, zaposlitev, izobrazba, kraj bivanja in 

gostota naselitve določenega območja (prav tam). 

Za razumevanje škodljivega pitja alkohola pri posamezniku ali v družbi je potrebno poznati 

vse glavne dejavnike tveganja, prav tako pa tudi pomanjkanje odločilnih varovalnih 

dejavnikov, ki nevtralizirajo dejavnike tveganja, da je človek odporen proti rabi alkohola (ter 

drugih drog) in proti stopnjevanju te rabe v zasvojenost. 

Psihološko usmerjeni raziskovalci so bolj pozorni na varovalne dejavnike v človekovi 

osebnosti, sociološko usmerjeni pa na tiste v socialnem okolju. Kumpfer in Hopkins (1993) 

omenjata sedem osebnostnih značilnosti, ki delujejo varovalno in zaviralno proti rabi 

alkohola, in sicer optimizem, empatijo, vpogled vase ali poznavanje sebe, intelektualne 

sposobnosti, samospoštovanje, življenjsko usmeritev ali smisel življenja, odločnost in 

vztrajnost. Seveda pa je podobnih osebnih varovalnih dejavnikov še mnogo. Ramovš (2007, 

59


__________________________________________________________________________________________________________ 

str. 107) navaja dobre navade: delovne, higienske, učne, gospodinjske in gospodarske, zlasti 

pa navade pri razporejanju časa, kot so točnost, rednost, zdrav dnevno-nočni ritem in glede 

udomačenosti določenih prostorov (dom, delovno mesto, mesta za razvedrilo ... ). 

V dosedanjih raziskavah so bili raziskovalci bolj pozorni na dejavnike tveganja, kakor na 

varovalne dejavnike. Za uspešno preventivo pa je potrebno prav tako temeljito raziskati in 

najti varovalne dejavnike in jih povezati v celovit sistem (Ramovš 2007, str. 106). Še enkrat 

pa zapišimo, da izpostavljenost dejavnikom tveganja ne pomeni nujno tudi uporabe drog – 

poveča se le statistična verjetnost za njihovo uporabo. 

60


__________________________________________________________________________________________________________ 

5 PREVENTIVA NA PODROČJU RABE ALKOHOLA PRI 

MLADOSTNIKIH 

Opredelitev pojma preventiva ni enoznačna, temveč različni strokovnjaki preventivo 

opredeljujejo na različne načine. Beseda 'preventiva' izhaja iz latinske besede »praeventiva«, 

ki ima dva pomena, in sicer pomeni preventivno zdravstvo, higiena ter preventivni 

pripomoček (Verbinc 1979, str 579). Latinska beseda 'praevenire' pa pomeni nekaj, kar pride 

prej, pomeni torej delovanje za preprečevanje pričakovanega problema (Cavalcanti v Hočevar 

2005, str. 53). 

Preventiva preprečuje nastanek določenega pojava oz. vedenja, ki je družbeno nezaželeno, a 

zanj ni nujno, da se bo zgodilo (npr. raba oz. zloraba drog). Preventiva preprečuje samo 

možnost nastanka nezaželenega pojava oz. vedenja – torej predvidi, posledica katerih 

dejavnikov je lahko pojav oz. vedenje, nato pa skuša preprečiti sam nastanek teh dejavnikov. 

S tem je bil sproduciran medicinski model preventive, katere cilj je onemogočiti nastanek 

zdravstvenega problema in želi obenem vplivati na razvijanje posameznika tako, da bo izbral 

zaželen življenjski slog, tj. brez rabe oz. zlorabe drog (Hočevar 2005, str. 53-56). Koncept 

preventivne edukacije poudarja ohranjanje abstinence posameznika in skuša pri posamezniku 

razviti sposobnosti za mišljenje in izbiranje ter jim pomaga, da bi le-ti znali ravnati s tem 

problemom. V strokovni literaturi sicer prevladuje enoten pogled, da je edukacija 

najpomembnejše orodje preventive, vendar obstajajo razlike v razumevanju le-te, saj je enkrat 

pojmovana kot vzgoja in informiranje, drugič kot posredovanje vednosti ter oblikovanje 

spretnosti in veščin, tretjič pa tudi kot promocija zdravega načina življenja (Hočevar 2005, str. 

63). 

Do nedavnega je na področju preventive rabe drog prevladovala tipologija preventive, ki se je 

delila na primarno, sekundarno in terciarno. 

Pojem primarne preventive obsega motiviranje in vplivanje na vedenje in poglede ciljne 

skupine, da le-ta spremeni svoj pogled na življenje in spremeni svoj življenjski slog v želeno 

smer. Ciljna skupina primarne preventive je pravzaprav celotno prebivalstvo, njen namen pa 

je ustvarjati takšne družbene razmere, da se določena psihosocialna patologija, npr. 

alkoholizem, sploh ne bi pojavljala (Ramovš 2007, str. 112). Usmerjena je torej na predvsem 

zdravo populacijo ter populacijo, ki z drogo eksperimentira. Naloga primarne preventive je 

61


__________________________________________________________________________________________________________ 

tudi, da širi možnosti in išče nove zdrave alternative, kjer bo človek našel sebe, kjer se bo 

lahko samopotrjeval, razvijal identiteto, našel svoje mesto v družbi brez uporabe drog, ki je 

nezdrava alternativa. M. Tomori (1995, str. 71) pa zapiše, da je preventiva (tudi vzpodbujanje 

zdravega načina življenja, pozitivnega odnosa do svojega telesa in prevzemanje odgovornosti 

slehernega človeka za svoje duševno in telesno zdravje ter razvijanje navad in življenjskega 

sloga, ki veča psihofizično integriteto posameznika. 

Sekundarna preventiva se nanaša na določenega posameznika ali skupino prebivalstva, ki so 

posebej ogroženi za določeno socialno patologijo, cilj le-te lahko zaokrožimo na neposredno 

preprečevanje poslabšanja stanja tarčne skupine. Tudi M. Tomori meni, da je sekundarna 

preventiva usmerjena na tiste posameznike in skupine, ki so iz tega ali onega razloga z 

drogami še posebej ogroženi – zelo mladi, ki nimajo zaupanja vase, so negotovi in se ne znajo 

zdravo uveljaviti, ne zmorejo obvladati neugodnih doživljanj, kot so tesnoba, potrtost, bojazen 

in nimajo pozitivne in zadovoljujoče samopodobe – pa tudi na mlade iz subkulturnih okolij in 

tiste, ki so v splošnem slabo in neprilagojeno vključeni v širši socialni prostor ter jih usmerja 

in vzpodbuja v konstruktivne dejavnosti (Tomori 1995, str. 73). 

Pojem terciarne preventive zajema omejevanje stranskih zdravstvenih in družbenih posledic 

zasvojenosti ter preprečevanje ponovne vrnitve bolezenskega stanja oziroma bolezenske 

navade. Zajema osebe, ki jih je droga že zasvojila. Z usmerjeno edukacijo in omogočanjem 

konkretnih premikov v vedenje, ki odpravlja nevarne posledice zlorabe drog, preprečuje še 

večjo škodo, ki jo lahko prinaša uživanje le-teh. V terciarno preventivo so vključena tudi 

prizadevanja, da bi se zdravljeni člani čim ustrezneje vrnili v svoje delovno in socialno okolje 

in v njem zaživeli brez drog (Tomori 1995, str. 74). 

V zadnjih letih pa se v evropskem prostoru srečujemo z uveljavljanjem ameriške tipologije 

preventive, ki preventivo deli na univerzalo (angl. universal prevention), selektivno (angl. 

selective prevention) oz. indikativno (angl. indicated prevention) (Prevention responses... 

2008). 

Univerzalne preventivne strategije so naslovljene na celotno populacijo (npr. celotno lokalno 

ali šolsko skupnost), ki ji je skupno to, da obstaja pri njej enako tveganje za (zlo)rabo drog. 

Cilj univerzalne preventive je preprečitev ali odložitev prve rabe drog na poznejše starostno 

62


__________________________________________________________________________________________________________ 

obdobje, in sicer tako, da oskrbi celotno populacijo z informacijami in znanji za preprečitev 

problematike (zlo)rabe drog (Prevention responses... 2008). 

Selektivna preventiva je usmerjena na specifične skupine, pri katerih je tveganje za nastanek 

problemov, povezanih z rabo drog, večje (bodisi takoj ali tekom življenja). Usmerjena je na 

celotne specifične skupine ljudi, ne glede na stopnjo tveganja posameznika v skupini. Njen 

namen je preprečiti zlorabo drog s krepitvijo dejavnikov zaščite in učinkovitim spopadanjem 

z dejavniki tveganja v okolju, v katerem se uporabljajo droge (Hočevar 2005, str. 67). 

Indikativna preventiva pa je usmerjena na visoko rizične posameznike (posameznike s 

psihičnimi motnjami, šolsko neuspešni posamezniki, …). Nekateri znaki, ki kažejo povečano 

tveganje za kaj so: šolski neuspeh, vedenjske motnje, socialna izolacija. Cilj indikativne 

preventive ni nujno v tem, da bi preprečila rabo drog, ampak v tem, da bi preprečila odvisnost 

od drog. Zmanjšati hoče torej pogostost uporabe drog in njihovo zlorabo (npr. zmerno pitje 

namesto popivanje) (Prevention responses... 2008). 

5.1 Modeli ukrepov, na katerih temeljijo politike preprečevanja (zlo)rabe drog 

Preventivo lahko opredelimo v širšem in ožjem smislu. V ožjem smislu lahko pod pojmom 

preventiva razumemo vse aktivnosti, ki težijo k zmanjševanju povpraševanja po drogah, v 

širšem pa zajema vse aktivnosti, » /.../ ki nam omogočajo, da bi bila v primeru, ko se začne 

uživanje, škoda, ki lahko s tem nastane, čim manjša.« (Hočevar 2001, str. 94). Poleg tega 

moramo poudariti še to, da je opredelitev vsebine pojma preventive odvisna od paradigmatske 

osnove, iz katere izhajamo. Le- ta določa samo zasnovo preventivnega dela, ciljne skupine, 

način dela, tipe intervencij, reakcij in kakšne cilje želimo s preventivo doseči. Cilj preventive 

je tako lahko preprečevanje uporabe drog oziroma popolna abstinenca ali pa preprečevanje 

občasne rabe, ki bi se lahko razvila v zlorabo in preprečevanje škodljivih posledic, če so že 

zaužite psihoaktivne substance (Hočevar 2001, str. 94). 

V nadaljevanju bomo na kratko opredelili modela ukrepov, ki sta doslej prevladovala na 

področju preventive uporabe drog, in sicer sta to model ukrepov, ki temeljijo na zmanjševanju 

ponudbe in model ukrepov, ki temeljijo na zmanjševanja povpraševanja po drogah. 

Natančneje se bomo natančneje posvetili pristopu zmanjševanja škode oziroma politiki 

63


__________________________________________________________________________________________________________ 

normalizacije, ki zajema za nas pomemben cilj, in sicer preprečevanje občasne rabe, ki bi se 

lahko razvila v zlorabo in preprečevanje škodljivih posledic, če so že zaužite psihoaktivne 

substance (Hočevar 2001, str. 94). 

Sprva je področje preventive rabe drog temeljilo na prepričanju, da bo zmanjševanje ponudbe 

delovalo na preprečevanje uporabe drog. Med ukrepe, ki naj bi zmanjševali ponudbo drog 

sodijo cene in davki, omejitev dostopa k psihoaktivnim substancam, ukrepi na področju javne 

varnosti ter grožnja s kaznijo. V sedemdesetih letih se je pozornost preusmerila v 

zmanjševanje povpraševanja po drogah, s tem pa se je začela preventiva v precejšnji meri 

naslanjati na šolo. Preventivno delovanje je bilo osredotočeno na substanco, njen cilj pa je bil 

ohranjanje popolne abstinence. Le-to se je pokazalo za nerealen cilj, saj koncept preventive 

utemeljen na teh ukrepih ne upošteva rekreacijskih, medicinskih in terapevtskih razlogov 

uporabe drog in obenem ne upošteva legalnega statusa droge, njenih farmakoloških 

značilnosti in vzorca uporabe, ki vplivajo na osebni in socialni kontekst uporabe drog. Dolgo 

časa je primarna preventiva spadala v kontekst javne vzgoje in izobraževanja o drogah, ki je z 

metodami, kot so informiranje, edukacija, promocija zdravja ipd., skušala prepričati 

posameznike, da droge ne bodo uporabljali. Z uvajanjem modelov ukrepov, ki strmijo k 

zmanjševanju povprašanja po drogah se prostor preventive širi, saj zajema aktivnosti znotraj 

zdravstvenega, socialnega, izobraževalnega in kazenskega sistema. Njen cilj je zniževanje 

povpraševanja po drogah in zmanjševanje škodljivih socialnih in zdravstvenih posledic 

uporabe droge, v ospredje pa postavlja izboljšanje in okrepitev individualne odgovornosti, 

socialnih kompetenc in življenjskih spretnosti posameznika (Hočevar 2001, str. 95-96). 

Omenjena modela ukrepov izhajata torej iz prepričanj, da je abstinenca realen cilj preventive, 

da raba ilegalnih substanc nujno vodi v odvisnost, da posamezniki niso zmožni sprejemati 

odgovornih odločitev glede uporabe drog in da bo razumevanje tveganj, ki jih prinaša 

uživanje drog, odvrnilo posameznike od njihovega uživanja. Resne analize (Rosenbaum 1996, 

Duncan idr. 1994) vse predpostavke zavrnejo kot nepravilne, zato se nekateri avtorji ogrevajo 

za oblikovanje preventivnih programov na področju vzgoje in izobraževanja, ki izhajajo iz 

modela zmanjševanja škode (Hočevar 2001, str. 96). 

64


__________________________________________________________________________________________________________ 

5.1.1 Zmanjševanje škode 

Model ukrepov zmanjševanja škode je nov koncept na področju preventive. 

Zmanjševanja škode na področju drog razumemo kot »/…/ pragmatsko usmerjeno politiko, ki 

predstavlja alternativo tako medicinski razlagi 'bolezni odvisnosti' kot tudi represivnemu 

modelu obravnave uporabnikov drog.« (Fojan 2005, str. 178). Model izhaja iz spoznanja, da 

»/.../ ljudje so in vedno bodo uživali droge, zato je učinkovitejše, če se trudimo zmanjšati 

škodljive učinke, povezane z njihovim uživanjem, kot pa samo rabo. Ta model ukrepov 

preprečevanja rabe drog predvsem resno loči dvoje – rabo in zlorabo drog, saj upošteva 

dejstvo, da je raba različnih drog (alkohol, nikotin, zdravila itn.) del vsakodnevnega življenja 

posameznika, njihova zloraba pa pripelje do številnih škodljivih posledic (Hočevar 2001, str. 

96). Ker je raba drog univerzalen pojav v različnih družbah in iz nje izhajajo številne koristi, 

je abstinenca kot običajni cilj preventive rabe drog za mlade ljudi nezanesljiv, nezagotovljiv 

in nesprejemljiv.« (Moore in Saunders 1991 v Hočevar 2001, str. 96-97). Pri tem modelu 

ukrepov gre za širjenje strategije, ki ne meri le na popolno abstinenco (popolno preprečevanje 

uporabe drog), temveč tudi na čim manjšo zlorabo in zmanjševanje škode, ki lahko nastane ob 

uporabi drog. Sprejema dejstvo, da uporaba drog vztraja kljub vsemu trudu, da bi jo preprečili 

in bo tako tudi vnaprej in se zaveda, da imajo prejemi, ki merijo na preprečevanje uporabe 

drog pogosto nenameravane učinke na zvečanje škode, povezane z uporabo drog (Duncan 

1994 v Hočevar 2001, str. 97). Model zmanjševanja škode je kot dopolnilna strategija 

omenjena tudi v Resoluciji o nacionalnem programu na področju drog 2004 - 2009, saj ta 

sočasno poudarja tudi pomembnost zmanjševanja povpraševanja in preprečevanja ponudbe. 

Po drugi strani pa vključuje zmanjševanje škode kot novega modela ukrepov na področju 

(zlo)rabe drog. O njej se govori kot o strategiji, ki nastane kot rezultat uvida v posledice 

družbenega odziva na pojav in prinaša doktrinaren premik tudi na področju terapije in 

preprečevanja (Fojan 2005, str. 182). 

Na področju preventive uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih podpiramo vse tri opisane 

modele. Menimo, da je model zmanjševanja škode primeren šele na določeni starostni stopnji 

oziroma v okviru selektivne preventive. Posebej pa poudarimo še, da so modeli zmanjševanja 

škode pomembni predvsem če upoštevamo značilnosti slovenske 'mokre kulture', 

normalizacijo in pogostost uživanja alkoholnih pijač pri mladostnikih, seveda v kombinaciji 

zaščite v obliki že omenjenih ukrepov, ki ščitijo mlade – oviranje preskrbe z drogami, prodaje 

65


__________________________________________________________________________________________________________ 

in same rabe drog. Normalizacija rabe drog po Parkerju (1998) pomeni premik dela prej 

odklonskih dejavnosti z roba mladinske kulture v njen center, kjer se pridružijo drugim, že 

prilagojenim odklonskim dejavnostim, kot so popivanje, menjavanja spolnih partnerjev in 

redno kajenje cigaret. Še vedno pa to ne pomeni, da večina mladih odobrava npr. redno 

kajenje cigaret ali 'vikend popivanje', ampak pomeni le to, da je večina mladih že poizkusila 

cigarete in alkohol in da je od teh samo manjšina občasnih kadilcev ali pivcev in da je kajenje 

in popivanje med vrstniki sprejeto samo v določenih okoljih in v določenih okoliščinah 

(Sande 2004, str. 26). Parker (1998) svojo tezo o normalizaciji rekreativne uporabe drog 

utemelji na šestih predpostavkah, ki izhajajo iz njegove longitudialne raziskave »The North- 

West Longitudinal Study« in so naslednje: lahka dostopnost drog, povečana prevalenca 

uporabe drog, tehtanje med koristmi in posledicami uporabe drog, seznanjenost z drogami, 

uporaba drog v prihodnosti in kulturna akomodacija prepovedanega,. Parker (1998) meni, da 

se bomo zaradi močnih družbenih procesov in sprememb pomikali naprej po poti 

normalizacije rekreativne rabe drog in svojo tezo povezuje z negotovostjo mladih v družbi 

tveganj, ki je posledica individualizacije. Temelj normalizacije rabe drog je racionalno 

sprejemanje odločitev in tehtanje med koristmi in posledicami uporabe prepovedanih drog, ki 

je precej podobna odločanju pri uporabi alkohola ali tobaka (Sande 2004, str. 28). 

5.1.1.1 Temeljna izhodišča pristopa zmanjševanja škode 

Prva od temeljnih postavk obravnavanega koncepta je v tem, da prekinja z racionalistično 

paradigmo, ki vzdržuje mit o možnosti 'končne rešitve' problema drog. Na ravni posameznika 

– za razliko od tradicionalnega pristopa, ki ocenjuje uspeh preprečevanja in terapije z 

abstinenco kot končnim in edinim ciljem – pristop zmanjševanja škode daje prednost 

vzpostavljanju oziroma krepitvi stikov s socialnimi in zdravstvenimi službami ter različnimi 

drugimi programi pomoči. Vse spremembe v smeri zmanjševanja tveganj ocenjujejo kot 

uspeh, zato je za pristop posebej pomembna identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na 'izbiro' 

med tvegano in manj tvegano rabo drog kot tudi na kontrolirano oziroma nekontrolirano rabo 

drog (Fojan 2005, str. 184). 

Druga značilnost pristopa zmanjševanja škode je v tem, da uvaja v službe, ki so na voljo 

uporabnikom drog, pojem nizkega praga, kar pomeni večjo dostopnost in odsotnost 

66


__________________________________________________________________________________________________________ 

pogojevanja pomoči z zahtevo po abstinenci. Izkazana želja po abstinenci tako ne predstavlja 

več zahtevanega predpogoja za nudenje storitev oziroma pomoči. V raziskavah se je 

pokazalo, da je izključno osredotočenje na abstinenco privedlo do 'izgube realnosti' ter 

povečalo razdaljo med socialnimi/zdravstvenimi delavci in njihovimi strankami, s tem pa 

zaustavilo vse nujne oblike podpore in marginaliziralo velik del skupine uživalcev drog. 

Paradigmo zmanjševanja škode bi lahko opredelili tudi kot zelo etično, saj poudarja, da imajo 

uživalci drog – tudi v primeru nadaljnjega uživanja – pravico do človeka vrednih zdravstvenih 

in socialnih življenjskih razmer ter opozarja na nedopustnost pogojevanja dostopa do teh 

pravic z abstinenco in prilagojenim vedenjem. Če strnemo, gre za to, da zagovorniki 

zmanjševanja škode ocenjujejo kot problematično pogojevanje pomoči in neprostovoljno 

zdravljenje, medtem ko v abstinenci vidijo pomemben način zmanjšanja škode, povezane z 

uživanjem drog (Fojan 2005, str. 184). 

Tretja značilnost pristopa je v tem, da uvede kot kriterij intervencije pragmatiko, ravna se po 

tistem, kar je uspešno, kar ima oprijemljive rezultate, ne pa po tistem, kar naj bi bilo pravilno 

oziroma kar zahteva dominantni diskurz o normalnosti. Četrta značilnost pa poudarja pomen 

sodelovanja uporabnikov drog in uporabnikov služb ter krepitev njihove moči (prav tam, str. 

184-186). 

Uporabnik drog je v paradigmi zmanjševanja škode prepoznan kot osebnostno in socialno 

odgovorna/kompetentna oseba, ki med drugim uporablja droge. Poudarja aktivno 

vključevanje uporabnika drog v načrtovanje in izvajanje 'pomoči', kar pospešuje njegovo 

socialno vključevanje, njegovo socialno kompetenco in s tem zmanjšuje vse vrste škode, ki jih 

povzroča uporaba drog (prav tam, str. 186). 

Kvaliteta modela zmanjševanja škode je predvsem v tem, da posamezniki pridobijo 

objektivno vedenje oziroma realne informacije o drogah, da so seznanjeni s pozitivnimi in 

negativnimi posledicami uporabe drog, na podlagi katerih lahko sprejemajo odgovorne 

odločitve. Omenili smo že, da abstinenca ni edino merilo uspešnosti preventivnih dejavnosti, 

je pa ohranjanje abstinence osnovno izhodišče, ki pa ne more biti vedno realizirano, zato 

ohranjanju abstinence pridružujemo ukrepe zmanjševanja tveganj in škode. 

Osebe, ki še ne morejo poskrbeti same zase in torej njihovo stanje zahteva, da zanje skrbijo 

drugi, je treba pred njihovimi lastnimi dejanji zaščititi na enak način kot pred zunanjimi 

67


__________________________________________________________________________________________________________ 

krivicami (Mill v Hočevar 2005, str. 180). Omejitev pravice do samoodločanja je tako vezana 

na pravnoformalni status posameznika – tako imajo odrasli, npr. starši, o rabi drog pravico 

odločati namesto njih, vse dokler niso z odraslostjo prepoznani kot racionalna bitja, tj. po eni 

strani z arbitrarno določeno starostjo (npr. 18 let), z začetkom katere posamezniku 

avtomatično pripišemo racionalnost in sposobnost za svobodno odločanje, po drugi strani pa z 

odločanjem sposobnosti za razumsko presojo in odločanje (Kodelja 1995). Bistven cilj 

preventive pred rabo drog je mladoletnega posameznika podrediti zakonski prepovedi rabe 

drog, čeprav omejevanju ni imanenten princip ugodja, temveč princip prisiljevanja, ki pa 

posameznika vseeno vodi k njegovi lastni svobodi, ko se odloča za rabo oziroma nerabo drog 

(Hočevar 2005, str 181). Da otrok oz. mladostnik še nima pravice do rabe drog, A. Hočevar 

utemeljuje tudi z dejstvom, da so pri njem tveganja, povezana z rabo drog, večja in imajo 

dolgotrajnejše oziroma hujše posledice. Po Rawlsu imajo otroci pravico do odraščanja v 

družbi brez drog, država pa jih mora pred drogami zaščititi z vsemi možnimi ukrepi; Feinberg 

pa doda še pravico do odprte prihodnosti, torej pravico do tega, da jim odrasli preprečimo 

ravnanja, ki bi jim v prihodnosti lahko škodovala (Hočevar 2005, str. 183). Za otroka so torej 

nekatere pravice 'zamrznjene', dokler niso priznani za racionalna in opravilno sposobna bitja, 

ki se zavedajo svojih ravnanj in posledic le-teh. Edukacija o drogah naj bi v skladu z otrokovo 

pravico do odprte prihodnosti otroku omogočila pridobivanje zaupanja vase in pridobivanje 

občutka, da je sposoben odločati o svojem življenju, torej tudi o rabi oziroma nerabi drog – ob 

tem pa se mora otrok v procesu vzgoje disciplinirati, tj. podrediti pravilom oz. zahtevam 

družbe (prav tam). Ker otroci in mladostniki še niso sposobni samostojno odločati, kaj je 

dolgoročno zanj najbolje, A. Hočevar meni, da je v takem kontekstu najbolj smiselna 

kombinacija zaščite mladostnika (stremljenje k ohranjanju abstinence) z zmanjševanjem 

tveganj in škode povezanih z rabo drog v primeru, da se posameznik oz, mladostnik odloči za 

rabo drog (prav tam, str. 184). 

5.2 Šola kot osrednji prostor preventive rabe drog 

Šola je zagotovo prostor, ki lahko posredno (prikriti kurikulum) in neposredno (vzgojnoizobraževalne 

vsebine) sooblikuje znanje o drogah in percepcijo (zlo)rabe drog med učenci ter 

zmanjšuje škodo, ki lahko nastane kot posledica rabe drog (Hočevar 2001, str. 92). 

V družbi se srečujemo s premikom prvega srečanja z rabo droga na vedno mlajše mladostnike 

oziroma otroke, krog uporabnikov drog se širi in zato je, kot bomo videli v nadaljevanju 

68


__________________________________________________________________________________________________________ 

besedila, smotrno, da se vprašamo, kako preprečiti (zlo)rabo oziroma kako preprečiti 

škodljive posledice, ki izhajajo iz (zlo)rabe drog. 

Otroci in mladostniki preživijo v šoli velik del svojega časa in ker je le-ta socialni prostor, ki 

zajema učence, učitelje, starše ter širše družbeno okolje, ni imuna pred rabo in zlorabo drog, 

bi se bilo potrebno preventive na področju rabe in zlorabe drog lotiti zelo sistematično. 

Buisman v svoje delu iz leta 1995 navaja nekaj razlogov, ki lahko pojasnijo, zakaj je prav šola 

postala osrednje mesto preventivnega delovanja. Ti razlogi so: 

• v formalnem izobraževanju je mogoče doseči največ otrok in mladostnikov; 

• šolsko okolje ima jasno organizacijsko strukturo in ponuja možnost povezovanja s 

starši, skupnostjo; 

• šole so kljub kulturnim in socialnim razlikam prisotne v vseh državah in regijah 

sveta; 

• v formalnem izobraževanju je bilo v zadnjih 30 letih pridobljeno največ izkušenj 

na področju edukacije o drogah; 

• veliko različnih šolskih metod edukacije o drogah je mogoče aplicirati v druge 

skupine, z minimalno potrebo po prilagajanju; 

• eksperimentiranje z drogami se ponavadi začne, ko so mladostniki stari od 14 do 

18 let, torej v obdobju, ko se večina izobražuje. 

Šola je tako pojmovana kot prostor, ki ponuja številne možnosti za izvajanje preventivnih 

programov – in ne le šola, preventiva rabe drog se je razširila na vso vzgojno-izobraževalno 

vertikalo, saj jo je treba vpeljevati (po sklepih Evropske konference) tudi v institucije 

predšolske vzgoje, razširila pa se je tudi v zunajšolski prostor (lokalno skupnost, družino itd.) 

(Hočevar 2001, str. 99). 

V šolskem prostoru so bili v preteklosti oblikovani in izvajani različni modeli 23 preventivne 

edukacije, kjer bi se v nadaljevanju osredotočili predvsem model minimaliziranja škode ali 

model zmanjševanja škode, ki predpostavlja, da bodo mladi ljudje, ob zagotavljanju natančnih 

informacij o drogah in skozi možnost naučiti se primerne spretnosti imeli boljši uvid v 

njihovo rabo drog, kar bo vodilo do minimalizacije škode, ki jo povzročajo droge (Hawthorne 

23 Model prenosa znanja in informacij, model emocionalnega izobraževanja, model socialnega vpliva, model 

učenja življenjskih spretnosti in model minimaliziranja škode (Hočevar 2001, str. 100) 

69


__________________________________________________________________________________________________________ 

2001 v Hočevar 2001, str. 100). Gre za model, ki vsebuje zagotavljanje dejstvenih informacij, 

vire, vzgojo in izobraževanje, razvoj spretnosti in spreminjanja stališč v tem smislu, da bodo 

posledice rabe drog za posameznika, družbo in kulturo minimalne; zaveda se dejstva, da rabe 

drog ni mogoče popolnoma izkoreniniti, je pa mogoče preprečiti njene škodljive posledice 

(prav tam). 

Ali so modeli preventivne rabe in zlorabe drog v šolskem prostoru uspešni pa v literaturi in 

med raziskovalci naletimo na deljena mnenja. V literaturi 24 srečujemo različne interpretacije 

uspešnosti posameznih šolskih preventivnih modelov, ki pa izhajajo iz prepričanja, da je 

preventiva v šoli uspešna (Hočevar 2001, str. 100). Med raziskovalci pa prevladuje 

ugotovitev, da nobeden od modelov, ki so jih uporabljali v šolah ni v celoti potrdil svoje 

uspešnosti in da večina evalvacij programov ni pokazala bistvenih pozitivnih učinkov (prav 

tam, str. 101). Med vzroki za neuspešnost avtorji največkrat navajajo premajhno intenzivnost 

programov, metodološke omejitve, pomanjkanje dolgoročnih študij in uporabo različnih 

načinov analiziranja podatkov, ki dajejo različne izide. Po mnenju A. Hočevar pa se 

neuspešnost preventive v šolskem prostoru skriva ne le v evalvaciji sami, temveč v 

pojmovanju cilja preventive v šoli. Če se uspešnost preventive meri po manjšem številu 

uporabnikov drog, potem so bile preventivne dejavnosti doslej neuspešne, saj se število 

uporabnikov ne spreminja bistveno oz. ne tako hitro, kot bi pričakovali. Pa tudi če si za cilj 

preventivnih dejavnosti zastavimo odmik prvega srečanja mladih z drogo, so bile aktivnosti 

prav tako neuspešne, saj se starostna meja prvega srečanja z drogo niža, čeprav se preventivne 

dejavnosti uvajajo že v predšolski prostor (prav tam, str. 104). 

Če se vprašamo, kaj lahko šola na področju preventive rabe in zlorabe drog sploh stori, je 

prvo najverjetnejše dejstvo to, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da bodo šole izničile 

rabo drog med mladimi, ker ne moremo pričakovati, da bo šola vplivala na spremembo 

zasebnega življenja adolescentov (Munro 1997) – lahko pa zmanjša škodo, ki nastane z 

uporabo drog. M.Rosenbaum (1996) meni, da temelji model zmanjševanja škode v edukaciji o 

drogah na štirih predpostavkah, in sicer naslednjih: 

• droge je potrebno širše kategorizirati in mednje uvrstiti vse psihoaktivne 

substance, tudi legalne ; 

24 Na primer sklepi Evropske konference o preventivi na področju drog iz leta 1991. 

70


__________________________________________________________________________________________________________ 

• do drog moramo zavzeti pragmatično stališče, ne pa moralistično; 

• uživanje drog je možno na kontroliran in odgovoren način in da raba substanc, ki 

spreminjajo stanje zavesti, ne vodi nujno v odvisnost; 

• kontekst rabe drog je tisti, ki razločuje rabo drog od zlorabe (Rosenbaum 1999 v 

Hočevar 2001, str. 106). 

M. Rosenbaum meni, da mladostniki lahko sprejemajo odgovorne odločitve o rabi drog, če 

imajo objektivno, na znanosti utemeljeno edukacijo o drogah. Meni tudi, da ohranjanje 

popolne abstinence med mladimi ni vedno realna alternativa za mladostnike. Ne odpove se 

ohranjanju abstinence kot cilju preventive, pač pa zastavi realnejši cilj – storiti moramo vse, 

da bo imela morebitna uporaba drog za posameznika in družbo najmanjše možne negativne 

posledice (Hočevar 2001, str. 107). 

Glede na doslej zapisano, lahko povzamemo, da so v šoli na področju preventive rabe drog do 

sedaj prevladovali predvsem programi, ki so bili usmerjeni v ohranjanje abstinence med otroci 

in mladostniki. Vendar je lahko cilj preventive tudi preprečevanje občasne rabe, ki bi se lahko 

razvila v zlorabo in pa preprečevanje škodljivih posledic, če je že prišlo do uporabe drog 

(prav tam, str. 94). Vprašanje, ki ga stroka še ni razrešila in zato še vedno ostaja odprto, pa je 

kdaj npr. začeti z izvajanjem ukrepov zmanjševanja tveganj in škode med otroki in 

mladostniki. 

5.3 Omejevanje škodljivega uživanja alkohola in preprečevanje škodljivih 

posledic rabe alkohola v Sloveniji 

Slovenija velja za vinorodno deželo, ki ji ni tuja niti proizvodnja vina in žganih pijač in v 

kateri je zakoreninjeno prepričanje, da je pitje alkohola povsem normalno, biti pijan pa tudi 

naj ne bi bilo nič nenavadnega, zato je omejevanje porabe in preprečevanja škodljivih 

posledic rabe alkohola še toliko težje. V nadaljevanju naloge bomo predstavili politična 

orodja (zakone, resolucije), ki naj bi prispevala k omejevanju rabe in preprečevanju zlorabe 

alkohola. V tem okviru pa nas bo zanimala predvsem obravnava mladostnikov in programi, ki 

so namenjeni mladim in naj bi pripomogli k preprečevanju škodljive rabe alkohola pri le-teh. 

71


__________________________________________________________________________________________________________ 

5.3.1 Politika do alkohola in politična orodja na nacionalni ravni 

Politiko do alkohola razumemo kot politiko, ki »služi interesom javnega zdravja in družbene 

blaginje tako, da vpliva na zdravstvene in družbene determinante.« (Anderson in Baumberg 

2006, str. 2). Je del prizadevanja javnega zdravja, procesa za »mobilizacijo lokalnih, 

nacionalnih in mednarodnih virov za zagotovitev razmer, v katerih so lahko ljudje zdravi.« 

(prav tam). Slovenija ima, podobno kot druge evropske države, več zakonov, ki obravnavajo 

alkohol. Za zmanjševanje porabe in preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola so bili 

tudi v Sloveniji sprejeti različni ukrepi, opredeljeni v različnih zakonih. Področje politike do 

alkohola v Sloveniji je tako obravnavano v okviru naslednjih političnih orodij: 

• Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003) 

• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili 

(2000) 25 

• Zakon o medijih (2001) 

• Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 

2011 (2007) 

• Zakon o varnosti cestnega prometa (2004) 

• Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009 (2004) 

5.3.1.1 Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (2003) 

Je politično orodje, ki naj bi v prihodnjem desetletju zmanjšal porabo čistega alkohola na 

prebivalca. Predvsem naj bi vplival na mladoletne uživalce alkoholnih pijač z omejitvijo 

dostopa do njih. Posredno naj bi zakon vplival tudi na umrljivost zaradi bolezni, poškodb in 

prometnih nesreč, povezanih z alkoholom. Zakon pitja ne prepoveduje, ampak ga le omejuje, 

popolna prepoved pa velja le za mladoletne osebe. Določa ukrepe in načine omejevanja 

25 Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v nadaljevanju: 

ZZUZIS) določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik 

z živili, da so zdravstveno ustrezni ter ureja zdravstveni nadzor nad njihovo proizvodnjo in prometom z 

namenom, da se varuje zdravje ljudi, zaščitijo interesi potrošnika in omogoča nemoten promet na notranjem trgu 

in s tretjimi državami, spremljanje zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili 

ter medresorsko politiko in mednarodno sodelovanje na področju zdravstvene problematike prehrane in 

prehranske politike. 

72


__________________________________________________________________________________________________________ 

porabe alkohola, med katere sodijo zlasti označevanje vsebnosti alkohola na embalaži, 

opozorilo, da živilo ni primerno za otroke ter prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in 

pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo 

očitne znake opitosti od alkohola, prav tako pa določa ukrepe za preprečevanje škodljivih 

posledic rabe alkohola. Alkoholne pijače je prav tako po zakonu prepovedano prodati oziroma 

ponuditi osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale 

osebam, mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Zakon 

natančno definira alkoholne pijače, živila, ki vsebujejo alkohol, prodajo in ponudbo 

alkoholnih pijač (Zakon o omejevanju porabe alkohola 2003). 

Kot meni Gavez (2003, str. 1) lahko razumemo kot prvi korak k zmanjševanju škodljive rabe 

alkohola, ki pa sam po sebi ne more prinesti bistvenih sprememb, a državljani ga moramo 

spoštovati. Priporočenih omejitev se morajo držati tako trgovci kot gostinci, kot tudi učitelji in 

drugi, ki se poklicno srečujejo z mladimi. Lahko pa je v pomoč tudi staršem, ki menijo, da za 

njihove otroke ni dobro, da se opijajo v zgodnji mladosti. Problem se namreč po avtorjevem 

mnenju kaže tudi v tem, ko starši otrokom pustijo, da v njihovi prisotnosti spijejo kozarček 

alkoholne pijače. Plant in Plant (2001) ugotavljata, da je pitje pogosto podrejeno trenutni 

situaciji in okolju. Tako bodo mladostniki v družbi staršev res spili le kozarček, v drugačni 

družbi pa si bodo morda privoščili kakšen kozarček preveč. Sami menimo, da to ni nujno. 

Poglejmo si primer, ko so mladostniki v družbi s starši. Zakon prepoveduje prodajo 

alkoholnih pijač osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale 

osebam, mlajšim od 18 let. Poskusimo razložiti primer, ko so starši z otrokom v gostilni in 

natakar sliši enega od staršev reči otroku, da mu bo dal kozarček alkoholne pijače, ki si jo je 

naročil. Ali mora natakar odraslemu odreči naročeno alkoholno pijačo, ker obstaja utemeljen 

sum, da jo bo le-ta posredoval osebi, mlajši od 18. let ali pa v taki situaciji ne sme 

posredovati Verjetno ni realno pričakovati, da bi se kdorkoli vpletel v tako situacijo, čeprav 

bi bilo mogoče prav – je pa tudi zelo kratkovidno, če bi vsakega mladostnika, ki poseže po 

alkoholni pijači, ali pa mu jo ponudijo starši, povezovati s patologijo oziroma v vsakem takem 

mladostniku videti bodočega 'alkoholika'. Če se striktno držimo 12. člena Mednarodne 

konvencije o ekonomski, socialnih in kulturnih pravicah, kjer naj bi država vsakemu 

posamezniku zagotovila najvišji dostopni standard telesnega in duševnega zdravja, se lahko 

zgodi, da četudi starši zavračajo oziroma se zakona ne držijo v popolnosti, država ni takega 

mnenja. Vprašanje pa je, koliko so te državne intervencije učinkovite, če nimajo podpore 

otrokovih pomembnih drugih (Gilmore v Hočevar 2005, str. 179). 

73


__________________________________________________________________________________________________________ 

Velik odziv (predvsem negativen) je požela tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač med 21. in 

7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač 

do konca njihovega obratovalnega časa, določenega v skladu z zakonom. Ne glede na 

omenjeno prepoved pa je prepovedana prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka 

dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan, kar velja tudi za dodajanje žganih pijač 

brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom. Nadzor na izvajanjem zakona si delijo policija 

in štirje inšpektorati: Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za delo, Tržni inšpektorat 

RS in Inšpektorat RS za šolstvo in šport (Zakon o omejevanju porabe alkohola 2003). 

Menimo, da bi bilo potrebno s poostrenim nadzorom in kaznovanjem kršiteljev doseči 

dosledno upoštevanje Zakona o omejevanju prodaje alkohola, ki prepoveduje prodajo 

alkohola mladoletnim osebam, v primeru da smo deležni tudi podpore staršev. Rezultati 

raziskav (ESPAD 2005, Mladi in alkohol v Sloveniji 2008) namreč kažejo, da je trenutno 

stanje tako, da mladoletni lahko v večini trgovin in barov brez večjih težav dobijo alkohol. Z 

ukrepi bi bilo potrebno obstoječe zakone in akcije dejansko bolje uveljavljati v praksi, saj se 

le-ti pogosto slabo izvajajo, predvsem pa se jih ne nadzoruje oziroma ne kaznuje kršiteljev, 

kar posledično vodi v kršitve le-teh. 

5.3.1.2 Zakon o medijih – ZMed 

Določa pravice in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes RS na področju 

medijev in v četrtem odstavku 47. člena določa, da je oglaševanje alkoholnih pijač prek 

medijev in drugih z zakonom določenih nosilcih prepovedano, razen če je z zakonom 

določeno drugače (Zakon o medijih 2001). 

Množične medije, ki so dejansko lahko zelo vplivni, bi veljalo usmeriti v krepitev zavedanja o 

težavah, ki jih prinaša pitje alkohola, dobrodošlo pa bi bilo tudi usmerjanje in promocija 

zdravega in aktivnega načina življenja preko množičnih medijev, saj smo ugotovili, da mladi 

svoj prosti čas preživljajo bolj kot ne pasivno (Mladi in alkohol v Sloveniji 2008). Pri 

informiranju mladih pa bi bilo potrebno poseči po inovativnih pristopih in podajati nove 

informacije in ne nekaj, kar je bilo že neštetokrat slišano in se jih ne dotakne več. 

74


__________________________________________________________________________________________________________ 

5.3.1.3 Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za 

obdobje 2007 – 2011 – ReNPVCP (2007) 

Prometna varnost je ena od temeljnih kakovosti prometnega sistema in od le-te je odvisna 

kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Med predvidenimi ukrepi, ki so zapisani v 

Resoluciji, so tudi ukrepi s področja alkohola, saj je delež alkoholiziranih povzročiteljev 

nesreč med najvišjimi v Evropi. Ukrepi so usmerjeni predvsem v informiranje, vzgojo in 

nadzor voznikov motornih vozil ter zmanjševanje dostopnosti alkohola. Resolucija 

predvideva: organiziranje preventivnih akcij, priprava preventivnih programov v osnovnih in 

srednjih šolah, stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij 

(mladi brez alkohola), izvedba ad hoc nadzora nad vozniki motornih vozil, izvajanje ciljnega 

in koordiniranega poostrenega nadzora v posebnih obdobjih (martinovanje, trgatev, 'rave 

party' ipd.), ovrednotenje rehabilitacijskih programov za voznike, ki jim je izrečena stranska 

sankcija kazenskih točk zaradi vožnje pod vplivom alkohola, analiziranje učinkovitosti ukrepa 

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 

preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti alkohola mladim in voznikom motornih 

vozil (Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 

2007). 

Resolucija pravi, da so prometna vzgoja, preventivni programi v šolah in vrtcih ter 

preventivne akcije dolgoročno gledano temelj varnejšega ravnanja in ustreznih navad 

udeležencev v cestnem prometu. Z njimi se namreč oblikujejo pozitivna stališča do prometne 

varnosti nasploh in do posameznih ukrepov (npr. uporaba varnostnega pasu, zavedanje 

tveganja zaradi prevelike hitrosti, zlorabe alkohola in drog). Prometna vzgoja bo zajemala 

izvajanje preventivnih programov v šolah in vrtcih, organiziranje preventivnih akcij, 

vključitev prometne vzgoje v kurikularne izobraževalne vsebine na osnovnih in srednjih 

šolah, oblikovanje pozitivnih stališč do prometne varnosti, vključevanje pozitivnih izkušenj 

različnih partnerjev in civilnih gibanj oziroma združenj (fundacije, AMZS, Zveza ZŠAM, 

policija, SPV, zavarovalna podjetja idr.) v različne programe in izvajanje programa vadbe 

varne vožnje. 

V Sloveniji sta vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj 

nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod vplivom alkohola. Delež alkoholiziranih 

povzročiteljev nesreč je tako med najvišjimi v Evropi. Poleg tega se povečuje število 

75


__________________________________________________________________________________________________________ 

ugotovljenih primerov vožnje pod vplivom prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, 

zato bodo ukrepi Resolucije bodo usmerjeni predvsem v informiranje, vzgojo in nadzor 

voznikov motornih vozil ter zmanjševanje dostopnosti alkohola, prepovedanih drog in drugih 

psihoaktivnih snovi. Dejavnosti, ki bodo potekale in so predvsem namenjene mladim so: 

organiziranje preventivnih akcij, priprava preventivnih programov v osnovnih in srednjih 

šolah, stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij (Mladi 

brez alkohola in drog), preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti alkohola mladim in 

voznikom motornih vozil (prav tam). 

5.3.1.4 Zakon o varnosti cestnega prometa – ZVCP (2004) 

Zakon v posebnem poglavju obravnava psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa ter 

posebej še alkohol. Po zakonu vozniki ne smejo voziti vozila v cestnem prometu, niti ga 

začeti voziti, če so pod vplivom alkohola. 

Zakon ureja tudi način preverjanja psihofizičnega stanja voznikov (preizkusi s sredstvi ali 

napravami za ugotavljanje alkohola) in strokovne preglede (zdravniške preglede, s katerimi se 

ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in 

odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja 

prisotnosti alkohola in drugih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem 

prometu (Zakon o varnosti cestnega prometa 2004). 

Mladi med 18. in 25. letom starosti so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu, mladi 

vozniki pa so bistveno pogosteje povzročitelji prometnih nesreč kot vozniki drugih starostnih 

skupin. Bistveno večja ogroženost mladih je splošen pojav v vseh državah Evropske zveze, 

zato mu posvečajo posebno pozornost. Primerjava števila mrtvih na milijon prebivalcev kaže, 

da je v Sloveniji stanje izredno slabo in imamo bistveno več mrtvih kot v drugih evropskih 

državah (Žlender 2001). 

Njihova ogroženost je dvakrat do trikrat višja, kot je ogroženost drugih starostnih skupin 

udeležencev v prometu. V tridesetletnem obdobju – od leta 1970 do leta 2000 – je v Sloveniji 

v osebnih avtomobilih umrlo 3.270 mladih od 15. do 24. leta starosti, več kot 85.000 je bilo 

poškodovanih. Spremljanje okoliščin prometnih nezgod, v katere so vpleteni mladi, kaže, da 

76


__________________________________________________________________________________________________________ 

sta glavna vzroka za poškodbe v prometu alkohol in neprilagojena hitrost. Delež vinjenih 

povzročiteljev prometnih nezgod ni v nobeni skupini tako visok, kot je prav v skupini mladih 

voznikov s kratkim vozniškim stažem. Pri mladih voznikih so tako združeni nekateri 

dejavniki, ki naj bi bili ključni za pogostejšo udeležbo mladih v nesrečah, in sicer vozniška 

neizkušenost, življenjski slog (obiskovanje zabav, uživanje alkohola in drugih snovi, ki 

vplivajo na psiho posameznika ...), vpliv vrstnikov, ki z navzočnostjo spodbujajo nevarno 

ravnanje in dokazovanje sposobnosti, nepriznavanje avtoritet in upiranje družbenim normam 

(tudi s kršenjem prometnih predpisov), praviloma starejša in tehnično slabša vozila (prav 

tam). 

Mladi vozniki predstavljajo pomemben del reševanja problema prometne varnosti, če bodo v 

obdobju odraščanja uspeli izoblikovati celovit pozitiven odnos do varnosti v prometu. 

Oblikovanje varnih stališč o vožnji in prometu je dolgotrajen proces, ki se opira na ustrezno 

prometno vzgojo od prvih korakov in voženj s starši do oblikovanja stališč v vrtcih in šolah 

(prav tam). 

5.3.1.5 Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009 

V preteklih letih se je povečala ponudba drog, postala je raznovrstnejša in droge so postale še 

bolj dostopne. Prav tako se je povečala tudi raba drog med državljani in potrebe po razvoju 

novih programov zmanjševanja ponudbe drog in povpraševanja po njih ter programov za 

zmanjševanje škode zaradi uporabe drog. Resolucija o nacionalnem programu na področju 

drog je svoje cilje časovno in vsebinsko razvrstila v tri skupine. Splošni cilji opredeljujejo 

dejavnosti za celotno načrtovano obdobje, srednjeročni cilji določajo dejavnosti za obdobje 

2006-2007. Kot prednostni pa so opredeljeni cilji, ki jih v Sloveniji želijo uresničiti do leta 

2005 in so zapisani v posebnem poglavju (Resolucija o nacionalnem programu na področju 

rabe drog 2004-2009 2008). 

Država si je zadala, da bo z ustreznimi ukrepi otroke zaščititi pred uporabo drog in preprečila 

uporabo drog pri nezakoniti proizvodnji in trgovini z drogami. Podpirati jih mora pri 

odgovornem sprejemanju odločitev o neuporabi drog. Izhodišče dokumenta je, da popolne 

abstinence za vse ni realno pričakovati. Država je prek vzgojno-izobraževalnega sistema (in 

drugih sistemov) dolžna izvajati najrazličnejše pristope, ki zajemajo preprečevanje uporabe 

77


__________________________________________________________________________________________________________ 

drog (cilj je ohranjanje popolne abstinence oziroma odlaganje iniciacije v kasnejšo starost), 

zmanjševanje tveganj, povezanih z uporabo drog (varnejša uporaba, če pride do uporabe 

drog), in nadzor nad ponudbo drog. Otroke in mladostnike mora seznaniti z negativnimi 

učinki uporabe drog na individualni in družbeni ravni ter jim dati znanje in razviti 

sposobnosti, s pomočjo katerih se bodo odgovorno odločali o neuporabi drog oziroma ob 

uporabi drog za čim manj tvegano uporabo drog. Politika do drog si prizadeva k zmanjševanju 

povpraševanja po drogah, kar pokriva dejavnosti na različnih ravneh preventive od začetnega 

odvračanja od uporabe drog pri vseh starostnih skupinah pa vse do zmanjševanja negativnih 

zdravstvenih in socialnih posledic uporabe drog, zdravljenja, socialne obravnave... Področje 

preventive je opredeljeno na lokalni in državni ravni. Pomembno vlogo pri izvajanju 

preventivnih dejavnosti imajo poleg pedagogov predstavniki nevladnih organizacij in lokalne 

akcijske skupine, ki v nekaterih lokalnih skupnostih usklajujejo te dejavnosti. Preventiva naj 

bi se izvajala v vzgoji in izobraževanju, v družinskem okolju, na delovnem mestu, v lokalnem 

okolju in civilni družbi. Strokovnjaki ugotavljajo, da se tudi v Sloveniji srečujemo s težavo, 

da preventivni programi niso primerno ovrednoteni, zato njihovi realni učinki niso znani. V 

prihodnje nameravajo velik del znanja in sredstev poleg vlaganj v razvijanje programov 

usmerjati v ovrednotenje, tj. v ugotavljanje njihove učinkovitosti in uspešnosti (Resolucija o 

nacionalnem programu na področju rabe drog 2004-2009 2008). 

Kot sklep tega dela naloge naj poudarimo, da nam poročilo z naslovom 'Alcohol in Europe - a 

public health perspective', ki sta ga za Evropsko komisijo leta 2006 pripravila Anderson in 

Baumberg, pokaže, da vsi ukrepi politike do alkohola niso enako učinkoviti. V omenjenem 

poročilu je bila ovrednotena učinkovitost različnih alkoholnih politik in ukrepov, mi pa 

navedimo le tiste učinkovite ukrepe, ki se nanašajo na mladostnike. Kot učinkoviti so se na 

ravni EU izkazali ukrepi glede vožnje pod vplivom alkohola, kot na primer preizkus s 

pihanjem, znižanje dovoljene ravni alkoholne koncentracije v krvi, znižanje dovoljene 

koncentracije v krvi za mlade voznike, odvzem vozniškega dovoljenja idr.. Kot uspešni so se 

izkazali tudi ukrepi, ki urejajo trg alkohola in tako zmanjšujejo škodo nastalo zaradi alkohola. 

Davki na alkohol v državah EU pomembno vplivajo na mlade ljudi in škodo, ki jo pri njih 

povzroča raba alkohola. Srednje učinkoviti ali z manj trdnimi dokazi glede učinkovitosti so 

ukrepi, ki omejujejo vsebine tržnega komuniciranja za alkoholne izdelke, pri čemer ima 

oglaševanje predvsem funkcijo spodbujevalca pozitivnega odnosa do pitja med mladimi 

(Anderson in Baumberg 2006). 

78


__________________________________________________________________________________________________________ 

Učinkovitost strategij je seveda odvisna od njihovega ustreznega izvajanja. Kot manj 

učinkovite so se izkazale politike, katerih ukrepi temeljijo na izobraževanju, komunikaciji, 

usposabljanju in ozaveščanju javnosti. Avtorja poročila v tem okviru poudarjata, da bi bilo 

potrebno izboljšati učinkovitost šolskih programov. 

Pomembno vlogo pri krepitvi zavedanja o težavah povezanih z rabo alkohola pa imajo tudi 

množični mediji. Predvsem bi bilo pa smiselno opravljati evalvacijo že obstoječih ukrepov za 

preprečevanje škode zaradi rabe alkohola, ki se naslavljajo mlade in preveriti stopnjo njihove 

učinkovitosti. K tistim ukrepom, ki se izkažejo kot učinkoviti bi se bilo smiselno usmerjati 

tudi v prihodnje, ustrezno spreminjati ali opuščati pa bi bilo potrebno tiste manj učinkovite. 

Evalvacija politik in ukrepov bi morala zato potekati redno in bi tako omogočala ažurno 

učinkovito spreminjanje (Zalta 2008, str. 101). 

Slovenija bi z davčno politiko na področju alkohola lahko storila še marsikaj in s tem 

izboljšala uspešnost politike do alkohola. V Sloveniji so na področju varnosti v cestnem 

prometu in vožnje pod vplivom alkohola naredili veliko, poznamo preizkus s pihanjem, 

znižanje dovoljene ravni alkoholne koncentracije v krvi, znižanje dovoljene koncentracije v 

krvi za mlade voznike, odvzem vozniškega dovoljenja ipd. Množični mediji pa nam po eni 

strani z raznimi oglasi, predvsem v mesecu preventive, približujejo posledice, ki jih lahko ima 

zloraba alkohola, po drugi strani pa z oglaševanjem raznih vrst alkoholnih pijač delajo ravno 

obratno – vzpodbujajo konzumiranje alkoholnih pijač. Predvsem pa menimo, da alkoholno 

politiko v nobenem slučaju ne smemo obravnavati ločeno, pač pa v sklopu splošnega 

kreiranja bolj zdravega življenjskega sloga v naši družbi in šele potem bomo imeli možnost 

uspeha na področju politike do alkohola. 

5.3.2 Preventivne dejavnosti na področju preprečevanja škodljivih 

posledic uživanja alkoholnih pijač med mladimi 

V nadaljevanju bomo predstavili programe oziroma preventivne projekte na temo (zlo)rabe 

drog, ki so omenjeni na straneh Inštituta za varovanje zdravja in Urada za droge, se izvajajo z 

njihovo pomočjo in so obenem pogosto omenjeni na spletnih straneh, povezanih s 

preventivnimi dejavnostmi na področju preprečevanja škodljivih posledic uživanja alkoholnih 

pijač med mladimi. 

79


__________________________________________________________________________________________________________ 

5.3.2.1 Slovenska mreža zdravih šol 

V Sloveniji že vrsto let poteka projekt 'mreže zdravih šol', ki vključuje 130 ustanov (100 OŠ, 

ljubljansko bolnišnično šolo, Zavod za gluhe in naglušne, 25 srednjih šol, 5 dijaških domov) 

in jo razumemo kot inovativni program, ki na ravni celotne Evrope uvaja nove zamisli in 

pristope na področju promocije zdravja v šolskem okolju. Predstavlja okvir, znotraj katerega 

se razvijajo preventivni programi za zdravje v šolskem okolju na sistematičen in koherenten 

način. Zdrave šole spodbujajo zdravje in dobro počutje učencev in vseh zaposlenih z dobro 

načrtovanim kurikulom ter šolskimi dejavnostmi na telesnem, duševnem, socialnem in 

okoljskem področju, ki omogočajo učencem izbire v korist zdravega življenjskega sloga. 

Evropska mreža zdravih šol je nastala kot strateški projekt pod okriljem (Svetovne 

zdravstvene organizacije), Sveta Evrope in Evropske komisije. V njem sodeluje okrog 42 

držav s približno 500 šolami, tisoči učiteljev in prek 400.000 učenci. Slovenija se je z 12 

pilotskimi šolami pridružila Evropski mreži zdravih šol v letu 1993. Eden od ciljev projekta je 

tudi spodbujanje zdravega načina življenja, kamor spada tudi neuporaba alkohola (Bevc idr. 

2008, str. 9 ). 

Šola je okolje, ki igra – poleg družine – ključno vlogo pri otrokovem razvoju. Otrokom 

pomaga doseči znanje, stališča, razviti veščine, ki jih potrebujejo kasneje v življenju. Omenili 

smo že, da izkušnje v šoli in šolskem življenju vplivajo na otrokovo samopodobo, otrokovo 

dojemanje življenja, zdravja, odnosov itd., zato nam lahko predstavlja dejavnik tveganja ali pa 

vir pozitivnih dejavnikov za razvoj vedenja v zvezi z zdravjem kot tudi splošnega zdravja 

(Samdal idr.., 1998). Ker otroci v šoli preživijo veliko časa, nam šola nudi idealne priložnosti, 

da z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi za krepitev zdravja poskušamo vplivati na bolj 

zdrav življenjski slog in s tem na boljše zdravje otrok, mladostnikov in kasneje odraslih ljudi. 

Najbolj učinkoviti šolski programi vključujejo celotno šolo (učence, učitelje, starše), obsegajo 

več razsežnosti (napisani in skriti učni načrt ter lokalno skupnost), poleg tega pa so tudi 

dolgoročno in intenzivno naravnani – in k temu teži tudi mreža zdravih šol. Celostni pristop 

se je tudi v naših šolah, ki promovirajo zdravje in dobro počutje izkazal kot eden najbolj 

učinkovitih, saj zajema celotno šolo, vsebine zdravja vključuje v učni načrt in obenem daje 

velik poudarek prikritemu učnemu načrtu, pomembno je tudi načelo spodbujanja k 

sodelovanju ter dolgoročna in intenzivna naravnanost programov (Bevc idr. 2008, str. 8). 

80


__________________________________________________________________________________________________________ 

Na kratko opišimo še delovanje slovenske mreže Zdravih šol. Na vsaki šoli, ki je vključena v 

mrežo zdravih šol deluje tim zdrave šole, ki ga sestavljajo vodja, predstavniki učiteljev, 

učencev, vodstva, staršev, zdravstvene službe in lokalne skupnosti. Sestajajo se najmanj 

trikrat letno in analizirajo stanje na šoli, prepoznavajo probleme, aktualne vsebine, načrtujejo, 

vodijo, izvajajo in evalvirajo naloge s področja zdravja glede potrebe in možnosti šole. 

Naloge sistematično načrtujejo in evalvirajo. Evalvacija načrtovanja nalog kaže, da so šole 

večino nalog šole namenjale zagotavljanju in krepitvi duševnega zdravja, popestritvi pouka, 

spodbujanju telesne dejavnosti, preprečevanju nastanka zasvojenosti, zdravi prehrani ipd. 

Ugotavljajo, da je za izvedbo programov na šoli pomembna prilagojenost le-teh konkretni 

šolski situaciji, vključenost v okolje in zagotovljeno sodelovanje učiteljev in učencev ob 

podpori vodstva šole (prav tam, str. 14). 

Pri načrtovanju nalog se Zdrave šole orientirajo po 12 ciljih Evropske mreže zdravih šol in na 

podlagi lastnih potreb in možnosti načrtujejo naloge, programe, projekte, s katerimi poskušajo 

še bolj vzpodbujati določeno področje povezano z zdravjem. Prav tako se trikrat letno tim 

Inštituta za varovanje zdravja sestane z vodji šolskih timov in njihovimi sodelavci ter 

regijskimi koordinatorji za zdravstveno vzgojo, kjer obravnavajo teme zdravja, informirajo 

šole o dogodkih, dejavnostih povezanih z zdravjem, izmenjujejo izkušnje itd. Vsako leto šole 

ob zaključku šolskega leta izberejo vsebinsko 'rdečo nit', ki jo obravnavajo naslednje šolsko 

leto. V okviru vodilne teme šole pripravijo različne dejavnosti, predavanja, delavnice, okrogle 

mize, tabore, naravoslovne dneve, pohode, projektne dneve, dneve dejavnosti, drugačne 

razredne ure, razstave… Take vrste dejavnosti so dobra priložnost za poglabljanje 

medsebojnih stikov, kar se zrcali tudi v večjem zadovoljstvu, počutju in nenazadnje uspehu 

učencev. V šolskem letu 2000/01 je mreža Zdravih šol obravnavala za nas aktualno temo 

Mladi in alkohol (Sporočilo v steklenici). Prizadevanja in rezultate nato vsako leto predstavijo 

na srečanju Slovenske mreže Zdravih šol, kjer s predavanji in v delavnicah predstavijo 

primere dobrih praks na svojih šolah, vodilni strokovnjaki pa jim podajo svoja strokovna 

izhodišča in smernice za delo v prihodnje. Pomembna značilnost Zdravih šol je stalno 

izobraževanje učiteljev in zdravstvenih delavcev na področju zdravja, ki pa je bilo v zadnjih 

letih, zaradi zahtev devetletke, okrnjeno. Kot cilj so si za prihodnost zadali vključitev projekta 

v vse slovenske šole in zato pripravili koncept vključevanja zdravja v kurikul, da bi s tem 

postala promocija zdravja del vsakdanjega življenja vseh, ki živijo in delajo v šolskem okolju 

(Bevc idr. 2008, str. 12). 

81


__________________________________________________________________________________________________________ 

Vsako leto si mreža Zdravih šol, kot smo že omenili, izbere rdečo nit. Leta 2000/2001 je bila 

le-ta namenjena preprečevanju zlorabe alkohola med mladimi. Šole so se vključile v vseevropsko 

akcijo »Sporočilo v steklenici«, pobudo zanjo pa je dal European Alcohol Action 

Plan. Dogajanja na šolah naj bi bila predpriprava na ministrsko konferenco na temo Mladi in 

alkohol (19.-21.2.2001 v Stockholmu). V Sloveniji je delo koordinirala skupina, v kateri so 

bili predstavniki Inštituta za varovanje zdravja, Urada za preprečevanje zasvojenosti, Zavoda 

za šolstvo in nacionalna koordinatorica za področje zlorabe alkohola (Pucelj in Bevc 

Stankovič 2002). 

Skupina je za šole pripravila navodila za izvajanje različnih aktivnosti in jim priskrbela 

gradiva: IVZ je nabavil za vsako šolo nekaj izvodov revije VITA, ki je bila namenjena 

alkoholizmu; Ministrstvo za šolstvo in šport pa je vsaki Zdravi šoli priskrbel en izvod knjižice 

Alkohol Čim manj tem bolje, otroci in mladostniki pa sploh ne! (izdal Rdeči križ Slovenije, 

1999). Vsaka šola se je po svoje lotila tega problema. Na začetku so opravili posnetek stanja 

(analizirali so stanje na šoli – koliko se njihovi učenci/dijaki srečujejo z alkoholom, koliko 

vedo o alkoholu …). Glede na podatke so se nato šole lotile različnih aktivnosti, projektov, 

dejavnosti. 26 

Evropska mreža Zdravih šol je razpisala mednarodni natečaj za video posnetek in plakat, ki je 

bil namenjen vsem slovenskim šolam, ne samo Zdravim šolam. Do zadnjega roka so na IVZ 

prejeli 43 videokaset in 118 plakatov iz vse Slovenije. Večinoma so sodelovale Zdrave šole. 

Za zaključek celoletnih dejavnosti so se Zdrave šole in strokovnjaki zbrali na 2. srečanju 

Zdravih šol, 17.1.2001 v Ljubljani, ki je bilo v celoti namenjeno »Sporočilu v steklenici«. 

Odvijala so se predavanja strokovnjakov, v popoldanskem delu pa so predstavniki nekaterih 

Zdravih šol za udeležence izvedli svoje uspešne delavnice. Na koncu srečanja so oblikovali 

sklepe za zmanjševanje zlorabe alkohola med mladimi, s katerimi so seznanili pristojne službe 

in posameznike. Na osnovi velikega pozitivnega odziva šol so se tudi odločili za nadaljevanje 

aktivnosti v okviru zdravih šol, ki se jih vsako leto udeleži približno 80 % šol (Pucelj in Bevc 

Stankovič 2002). 

26 Delavnice za učence/dijake, povabili so različne zunanje strokovnjake s področja alkoholizma (zdravstveni 

delavci, ki se ukvarjajo z alkoholiki, strokovnjaki s področja preventive…), veliko šol je izvedlo kvize, 

organizirali so naravoslovne dneve, tabore, projektne dneve, organizirali so razstave, razna predavanja za 

učence, starše in pedagoške delavce, tema alkoholizma se je obravnavala tudi tekom rednih ur pri različnih 

predmetih, tudi razredne ure so namenili tej temi, sodelovali so tudi z lokalnimi mediji (Pucelj 2002) 

82


__________________________________________________________________________________________________________ 

5.3.2.2 Alkohol Starši lahko vplivamo 

V šolah se izvaja tudi program 'Alkohol Starši lahko vplivamo', ki vključuje razne brošure, 

letake za starše, knjižice za odrasle, priročnik za učitelje s prikazom sistematičnega pristopa, 

opisom delavnic za učence ter delovnimi listi za njihovo izvedbo, deluje pa po metodi 

vrstniškega usposabljanja. Namen programa je ozavestiti mlade in njihove starše o posledicah 

škodljive rabe alkohola, preprečiti uživanje alkohola med mladimi oziroma začetek 

premakniti v odraslo dobo, zmanjšati škodljivo rabo alkohola in njene posledice ter krepiti 

zdrav življenjski slog. Program je torej celosten in vključuje učence, učitelje, svetovalne in 

zdravstvene delavce ter starše. Nastal je na Inštitutu za varovanje zdravja RS - pristojen je za 

zagotavljanje in širitev dokazov s področja javnega zdravja, s čimer omogoča pripravljalcem 

politik in odločevalcem lažje odločanje na področju omejevanja porabe alkohola in 

preprečevanja škodljivih posledic rabe alkohola – v sodelovanju s projektom Ljubljana zdravo 

mesto. V ta namen izvaja periodične mednarodne raziskave ESPAD in HBSC ter objavlja 

rezultate in jih predstavlja na novinarskih konferencah in drugod (Alkohol in alkoholna 

politika... 2007). Program je namenjen predvsem slovenski mreži zdravih šol, saj je bila 

distribucija gradiva v okviru seminarjev za učitelje zdravih šol. 

Inštitut za varovanje zdravja RS je v letu 2006 s pomočjo sodelavcev iz vseh devetih 

regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo izvedel raziskavo v osnovnih šolah po celi 

Sloveniji o izvajanju zdravstveno-vzgojnih vsebin in programov, s poudarkom na področju 

tobaka in alkohola. Od 463 osnovnih šol je v raziskavi sodelovalo nekaj manj kot tri četrtine 

(72,4 %) osnovnih šol po celi Sloveniji. Skoraj dve tretjini vprašalnikov so izpolnjevali 

predstavniki šolskih svetovalnih služb, ostala pa različni delavci osnovnih šol. Na raziskavo o 

zdravstveno-vzgojnih programih in vsebinah, s poudarkom na tistih s področja tobaka in 

alkohola, v slovenskih osnovnih šolah, se je odzvalo skoraj tri četrtine osnovnih šol iz cele 

Sloveniji (Koprivnikar 2006, str. 18). 

Skoraj 90 % osnovnih šol, ki so sodelovale v raziskavi, izvaja zdravstveno-vzgojne programe 

in dejavnosti na področju tobaka in/ali alkohola. Programa ''Spodbujajmo nekajenje'' in 

''Alkohol Starši lahko vplivamo'' izvaja skoraj polovica sodelujočih osnovnih šol. Ostali 

programi, ki jih osnovne šole izvajajo, so zelo raznoliki, kar kaže na razdrobljenost in 

neenotnost pri izbiri in izvajanju programov. Velika večina osnovnih šol, ki izvajajo 

zdravstveno-vzgojne programe in dejavnosti na področju tobaka in/ali alkohola, želi 

83


__________________________________________________________________________________________________________ 

nadaljevati z njimi. Večina tistih, ki teh programov ne izvajajo, želi z njimi začeti. Želja po 

usposabljanju za program »Alkohol Starši lahko vplivamo« je izrazilo 141 osnovnih šol iz 

cele Slovenije. 106 osnovnih šol želi usposabljanje za program ''Alkohol Starši lahko 

vplivamo'', kar kaže na zavedanje pomembnosti zdravstveno-vzgojnih vsebin v 

osnovnošolskem okolju in tudi željo po enotnosti programov 27 (prav tam, str. 20). 

Raziskava je pokazala na potrebo po vključitvi zdravstveno-vzgojnih vsebin v učni načrt 

osnovnih šol v Sloveniji, potrebo po poenotenju pristopa in posodobitvi trenutno dostopnih 

zdravstveno-vzgojnih programov s področja tobaka in alkohola. Raziskava pa je nakazala še 

najprimernejše načine vključevanja zdravstveno vzgojnih vsebin v osnovnošolsko okolje. Na 

razredni stopnji naj bi se zdravstveno-vzgojne vsebine obravnavale v okviru naravoslovnih 

dnevov, v okviru različnih predmetov in pri razrednih urah, na predmetni stopnji pa dodatno 

navajajo še en način, in sicer samostojen predmet z zdravstveno-vzgojno vsebino 

(Koprivnikar 2006, str. 9-10). Vsebine in pristopi pa morajo biti usklajeni medresorsko in 

pripravljeni in/ali posodobljeni na ustreznih strokovnih inštitucijah ob zagotovitvi ustreznih 

virov, tako finančnih kot kadrovskih (Koprivnikar 2006, str. 20). 

5.3.2.3 Sporočilo v steklenici 

S strani nevladnih organizacij se izvaja cela vrsta programov in projektov, ki so namenjeni 

preventivi rabe alkohola med mladostniki. Omenimo projekt 'Sporočilo v steklenici', ki je 

potekal v letih 2003 in 2004 in katerega namen je bil zmanjševanje rabe alkohola in 

zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola med prebivalci Slovenije, tako mladimi kot 

odraslimi vseh družbenih slojev. Za cilje so si zastavili informiranje, izobraževanje in 

osveščanje ljudi (in tudi strokovne javnosti) o alkoholu, njegovih učinkih in škodi, ki jo 

povzroča, značilnostih abstinence, manj tveganega in škodljivega pitja, zasvojenosti z 

alkoholom, spodbujanje k zadovoljnemu življenju brez alkohola in k zmanjšanju pitja, s tem 

27 Za povečanje učinkovitosti izvajanja zdravstveno-vzgojnih programov in dejavnosti, za preprečevanje 

opuščanja le-teh in spodbujanje ponovne uvedbe je pomembno delovati predvsem na ovire, kot so časovna 

preobremenjenost z rednimi aktivnostmi in/ali dodatnimi projekti ter programi druge vrste, pomanjkanje 

različnih, novejših gradiv in materialov za izvajanje programa ter zagotoviti izvajanje zdravstveno-vzgojnih 

vsebin v okviru učnega načrta oziroma rednih učnih obveznosti. Za izvedbo obsežnega izobraževanja, ki bi 

vodilo tudi k večjemu poenotenju izvajanja zdravstveno-vzgojnih vsebin v osnovnih šolah po Sloveniji in za 

posodobitev programov, so potrebne obsežni finančni in kadrovski vložki. Trenutno Inštitut za varovanje zdravja 

RS ne razpolaga z ustreznim obsegom sredstev ali kadrov, da bi lahko zagotovil izobraževanje, posodobitev 

gradiv in ustrezno število gradiv (Koprivnikar 2006, str. 20) 

84


__________________________________________________________________________________________________________ 

pa tudi spreminjanju stališč in odnosa do alkohola, rabe alkohola ter do posledic pitja. V akciji 

so aktivno sodelovali tudi mladi, in sicer preko raznih dogodkov, razstav in delavnic, ki so jih 

organizirali sami. Projekt je pripravila Katedra za družinsko medicino na Medicinski fakulteti 

v Ljubljani v sodelovanju z Oddelkom za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in 

Fakulteto za socialno delo, podprlo ga je tudi Ministrstvo za zdravje, v projekt pa so se 

vključile še številne lokalne skupnosti, regijski zavodi za zdravstveno varstvo in mreža 

zdravih mest. S pomočjo anonimnega vprašalnika v rednih časovnih intrvalih analizirajo 

dobljene podatke. Za širšo evalvacijo projekta pa je potrebno počakati, da bo dovolj veliko 

število ljudi izpolnilo vprašalnik in da bo dovolj veliko število tistih, ki bodo po določenem 

času še enkrat izpolnili vprašalnik in se bo tako vidlo ali se je med njimi zmanjšalo uživanje 

alkoholnih pijač (Sporočilo v steklenici 2003). 

5.3.2.4 Z glavo na zabavo 

Nevladna organizacija Fundacija 'Z glavo na zabavo' deluje že osmo leto. Aktivnosti 

omenjene fundacije so bile v začetku usmerjene predvsem v zmanjševanje škodljive rabe v 

povezavi s prometno varnostjo, izvajale pa so se večinoma v okoljih, kjer se mladi družijo 

zaradi zabave. V drugem letu delovanja so le-tem dodali večje nakupovalne centre, saj so 

želeli sporočilnost projekta prenesti še na celotne družine. Zadnja leta pa so zastavljene cilje 

ter s tem tudi prireditvene in medijske aktivnosti razširili na učinkovito promocijo aktivnega 

preživljanja prostega časa in zdrave zabave brez najrazličnejših odvisnosti. Prepričani so, da 

ima vsesplošno širjenje nezdravega življenjskega sloga med mladimi v veliki meri isti koren v 

pretiranem potrošništvu in interesu kapitala, zato menijo, da se je potrebno problematike 

lotevati širše in hkrati celovito obravnavati različne vsebine, ki lahko doprinesejo k 

izboljšanju stanja. Tu ima vedno večjo vlogo promocija uravnotežene in zdrave prehrane, ki 

predvsem pri mladostnikih postaja eden od osrednjih novodobnih problemov, ob tem pa je 

pomembno še spodbujanje k športni aktivnosti in gibanju nasploh, saj se lahko le tako 

pričakujejo primerno psihofizično stanje generacij, ki prihajajo. Prepričani so, da je potrebno s 

tovrstnimi promocijskimi aktivnostmi, ki prispevajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu 

mladih, delovati v njihovem najbolj občutljivem obdobju odraščanja, torej že ob koncu 

devetletke. Ravno v tem obdobju je namreč na najstnike vsestranski pritisk kapitala in 

nezdravih vsebin še posebej močan (Z glavo na... 2000). 

85


__________________________________________________________________________________________________________ 

5.3.2.5 Mislim s svojo glavo 

Odmeven je tudi projekt 'Mislim s svojo glavo'. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj skupaj z 

Zavodom za zdravstveno varstvo Ravne in drugimi zavodi sodeluje pri pripravi in izvedbi 

omenjenega projekta, ki je namenjen zmanjševanju tveganega vedenja mladih glede rabe 

alkohola in vzpodbujanju zavesti o zdravem življenjskem slogu in razvijanju pozitivnih stališč 

do ne pitja alkohola med mladimi. Ministrstvo za šolstvo in šport je projekt podprlo in o tem 

obvestilo vse osnovne šole po Sloveniji. Namen projekta je bil razviti program, ki naj bi bil 

zanimiv in dostopen mladim. Tako je nastala spletna stran z naslovom www.mislizglavo.si, ki 

ponuja tako mladim kot tudi odraslim informacije o alkoholu v povezavi z različnimi temami 

(alkohol in človeško telo, alkohol in nasilje, vandalizem, alkohol in prijatelji, vrstniki, družba, 

alkohol in promet, alkohol in osebne, družinske težave). Na spletni strani je tudi igrica 'Res je, 

ni res: Ne pusti, da bi alkohol ogrozil tvoje zdravje in varnost zaradi nevednosti!', s lahko 

mladostniki na spletu preverijo svoje znanje in so zanj tudi nagrajeni, če so pri igri uspešni 

(Mislim s svojo... 2006). 

Na šolah torej tečejo navedeni projekti, nekateri od njih so tudi že zaključeni. Poskušala sem 

pridobiti informacije o programih, ki se še izvajajo in evalvacijah prej opisanih projektov, 

ampak mi iz Zavoda za šolstvo RS niso sporočili nobenih »novih« projektov, ki jih že sama 

ne bi navedla. Prav tako primanjkuje evalvacij, kar nas postavlja v položaj, kjer 

»dobronamerno« delamo nekaj, brez tega, da bi vedeli, kakšni bodo učinki – sprotne 

evalvacije bi nas lahko usmerile v pravo smer delovanja, kjer bi dosegali pozitivne učinke. 

86


__________________________________________________________________________________________________________ 

EMPIRIČNI DEL 

6 EMPIRIČNA ANALIZA 

6.1 Raziskovalni problem 

V nalogi bomo obravnavali problematiko preventive na področju pitja alkohola pri otrocih 

in mladostnikih, natančneje pri učencih osnovnih šol. Različne raziskave ugotavljajo, da delež 

otrok in mladostnikov, ki pijejo alkohol, iz leta v leto raste (ESPAD 2003, Mladi in alkohol v 

Sloveniji 2008). Zato menimo, da je smiselno omenjeno problematiko raziskovati v smeri 

preventive. V nalogi nas bodo zanimali preventivni projekti, ki niso del obveznega programa 

OŠ. Predpostavljamo, da na šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol, alkohol pije manj 

učencev, kot na šolah, ki niso vključene v omenjeno mrežo. Ob tem predpostavljamo, da na 

šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih programov, 

alkohol pije manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa 

tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov. Naše predpostavke bomo skušali dokazati 

tako, da bomo v diplomskem delu primerjalno analizirali podatke o rabi alkohola med učenci 

na šolah, ki so vključene v mrežo zdravih šol (OŠ Franceta Bevka, OŠ Poljane, v 

nadaljevanju: šole tipa 1), in šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo različne 

preventivne projekte v zvezi s preprečevanjem pitja alkohola med učenci (OŠ Šentvid, OŠ 

Prežihovega Voranca, v nadaljevanju: šole tipa 2) in v osnovnih šolah, ki niso vključene v 

mrežo zdravih šoli in ne izvajajo preventivnih projektov v zvezi z alkoholom (OŠ Koseze, OŠ 

Sostro, v nadaljevanju: šole tipa 3) 

6.1.1 Raziskovalna vprašanja 

1. Ali se med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, ter učenci, ki obiskujejo 


projektov, pojavljajo razlike glede tega, ali so že poskusili alkohol 

87


__________________________________________________________________________________________________________ 

2. Ali se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so učenci prvič poskusili alkohol, med učenci šol, 

ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a 

izvajajo katerega od preventivnih projektov, ter učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov 

3. Ali se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja alkohola med učenci šol, ki so vključene v 

projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov, ter učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, 

ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov 

4. Ali obstajajo razlike med učenci šol, ki so vključeni v projektzdravih šol, učenci šol, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov ter učenci, ki 

obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov glede tega, kdaj so prvič opiti 

5. Ali obstajajo razlike med učenci šol, ki so vključeni v projekt zdravih šol, učenci šol, ki 

niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov ter učenci, 

ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov, glede tega, kolikokrat so v življenju že bili opiti 

6. Ali med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov ter učenci, ki obiskujejo 


projektov, obstajajo razlike glede tega, kdo je anketiranim prvi ponudil alkoholno pijačo 

7. Ali obstajajo razlike glede pogostosti pitja alkohola na družinskih praznovanjih med učenci 

šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a 

izvajajo katerega od preventivnih projektov ter učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov 

8. Ali se pojavljajo razlike glede pogostosti uživanja alkohola pred, med ali takoj po pouku 

med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, ter učenci, ki obiskujejo šole, ki 

niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih 

projektov 

9. Ali se med učenci različnih tipov šol pojavljajo razlike v poznavanju posledic zlorabe 

alkohola 

10. Ali se na obravnavanih šolah pojavljajo razlike glede tega, kje so učenci izvedeli največ o 

škodljivosti prekomernega pitja alkohola – zlorabe alkohola 

88


__________________________________________________________________________________________________________ 

11. Ali se na obravnavanih šolah pojavljajo razlike glede tega, ali so jih v šoli seznanili s 

problemom odvisnosti od alkohola 

12. Ali se na obravnavanih šolah pojavljajo razlike glede načina seznanjanja učencev s 

problemom odvisnosti od alkohola. 

13. Kaj pedagoški delavci priporočajo učencem, ko jih v šoli seznanjajo z uživanjem 

alkoholnih pijač 

14. Ali obstajajo med učenci obravnavanih tipov šol razlike glede tega, ali so bili kdaj v šoli 

opiti 

15. Ali obstajajo med učenci obravnavanih tipov šol razlike glede tega, ali so že doživeli 

situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a 

16. Ali so učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, bolje seznanjeni z ukrepi oziroma 

načini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja alkohola, 

kot učenci ostalih dveh tipov šol 

6.1.2 Hipoteze 

H1 – Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v 



projektov, se pojavljajo razlike glede tega, ali so že poskusili alkohol. 

H2 - Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, ki niso vključene v 



projektov se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol. 




projektov, se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja alkohola. 




projektov, se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so bili prvič opiti 

89


__________________________________________________________________________________________________________ 




projektov, se pojavljajo razlike glede tega, kolikokrat so v življenju že bili opiti. 




projektov, se pojavljajo razlike glede tega, kdo jim je prvi ponudil pijačo. 




projektov se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja alkohola na družinskih praznovanjih. 




projektov, se pojavljajo razlike glede pogostosti uživanja alkohola pred, med ali takoj po 

pouku. 

H9 - Med učenci različnih tipov šol se pojavljajo razlike v poznavanju posledic zlorabe 

alkohola. 

H10 - Na obravnavanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, kje so učenci izvedeli največ o 

alkoholu in posledicah njegove zlorabe. 

H11 - Na obravnavanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, ali so jih v šoli seznanili s 

problematiko odvisnosti od alkohola. 

H12 - Na obravnavanih šolah se pojavljajo razlike glede načina seznanjanja učencev s 

problemom odvisnosti od alkohola. 

H13 – Pedagoški delavci priporočajo učencem, da alkohola ne pijejo, vendar pa jih obenem 

učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja alkohola čim manjše. 

H14 – Med učenci obravnavanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali so bili v šoli že kdaj 

opiti. 

H15 - Med učenci obravnavanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali so že doživeli 

situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a 

H16 - Učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, so bolje seznanjeni z ukrepi oziroma 

načini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja alkohola, 

kot učenci ostalih dveh tipov šol. 

90


__________________________________________________________________________________________________________ 

6.2 Metodologija 

6.2.1 Osnovna raziskovalna metoda 

V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega 

raziskovanja. Z deskriptivno metodo ugotavljamo stanje pedagoškega polja, pri tem pa si ga 

vzročno ne pojasnjujemo. Gre za opisovanje pedagoških pojavov. Šele kasneje, ko pojave že 

nekoliko spoznamo, lahko iščemo možne razloge za obstoječe stanje. Na pedagoškem 

področju lahko precej pojavov dokaj natančno spoznamo že s samim opisovanjem in 

spoznanja koristno uporabimo v praksi. S kavzalno-neeksperimentalno metodo pa iščemo 

odgovore predvsem na vprašanje »zakaj« in pojave tudi vzročno pojasnjujemo. To metodo 

uporabljamo, ko želimo spoznati zakonitosti nekega pedagoškega pojava in ob njegovem 

opisu najti zanj tudi vzročno-posledične povezave. Večina pedagoških raziskav se tako ne 

zadovolji zgolj z opisom pojava, pač pa želi najti tudi vzročno-posledične zveze med 

posameznimi pojavi (Sagadin 1993, str. 12). 

6.2.2 Vzorec in osnovna množica 

V raziskavi smo uporabili priložnostni vzorec, ki ga sestavljajo šoloobvezni otroci (učenke in 

učenci devetih razredov). Vzorec sestavlja 153 učencev, ki v letu 2008/09 obiskujejo deveti 

razred. Raziskavo smo izvedli na šestih šolah v Ljubljani. Osnovna množica je hipotetična, 

sestavljajo pa jo vsi učenci devetih razredov, ki so podobni učencem iz vzorca. 

91


__________________________________________________________________________________________________________ 

Graf 1: Struktura anketirancev po spolu 

moški 

ženske 

Anketne vprašalnike je izpolnilo 86 učenk, kar predstavlja 56,2 % vseh anketiranih in pa 67 

učencev (43,8 %). 

Graf 2: Struktura učencev glede na tip šole, ki jo obiskujejo 

45 

43,8 

40 

35 

30,1 

30 

26,1 

25 

delež učencev 

20 

15 

10 

5 

0 

Vključeni v 

projekt zdrava 

šola 

Izvajajo različne 

preventivne 

projekte 

Ne izvajajo 

preventivnih 


Iz šol, vključenih v projekt zdravih šol, je na anketne vprašalnike odgovarjalo 52,2 % učencev 

ter 47,8 % učenk. Na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov je odgovarjalo 46,3 % učencev in 53,7 % učenk ter na šolah, ki niso 

vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov 30 

% učencev ter 70 % učenk. 

92


__________________________________________________________________________________________________________ 

6.2.3 Postopek zbiranja podatkov 

Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz 20 

vprašanj. Vsa vprašanja, razen 19, so zaprtega tipa. 

Pred končnim pošiljanjem na šest izbranih šol, smo želeli preveriti jasnost navodil in 

ustreznost vprašanj, zato je vprašalnik poskusno izpolnilo šest učencev in na podlagi njihovih 

pripomb in nasvetov smo v vprašalnik vnesli potrebne popravke. 

Zbiranje podatkov je potekalo na šestih ljubljanskih osnovnih šolah, in sicer na OŠ Poljane, 

OŠ France Bevk, OŠ Šentvid, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Sostro ter OŠ Koseze. Na šole 

smo poslali 250 vprašalnikov. Vrnjenih smo dobili 153 vprašalnikov, kar znaša 61 odstotkov. 

Razlog za to, da niso bili vrnjeni vsi vprašalniki je ta, da so bili nekateri učenci odsotni zaradi 

bolezni, veliko pa jih ni vrnilo podpisanega soglasja staršev, zato le-ti vprašalnika niso 

izpolnjevali. 

Kot šoli, ki nista vključeni v mrežo zdravih šol, a izvajata katerega od preventivnih projektov, 

sta v naši raziskavi zajeti OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Šentvid. 

OŠ Prežihovega Voranca je izvajanje preventivnih programov oziroma projektov prepustila 

Društvu za preventivno delo, ki na šoli dvakrat mesečno izvajajo mladinske delavnice na 

različne teme. Tako so nekaj delavnic posvetili tudi odvisnosti in v okviru tega tudi alkoholu. 

Projekt mladinskih delavnic je namenjen mladostnikom v starosti 13 do 15 let. V društvu 

menijo, da je nihanje med zdravjem in patologijo karakteristično za to razvojno obdobje 

posameznika. Menijo, da je od odnosa in podpore socialne skupnosti oziroma dejavnikov 

socializacije v skupnosti, v kateri mlada oseba odrašča,v veliki meri odvisno, kaj bo znotraj 

posameznika prevladalo, zdravje ali bolezen (odvisnost od prepovedanih drog, alkoholizem, 

duševna bolezen, posledično samomor) ali/in kolikšna bo stopnja socialne izključenosti 

posameznika. 

Primarno preventivno delovanje so si v svoji osnovi zastavili kot prizadevanje za optimalno 

vključenost posameznika v njegove življenjske tokove in socialno skupnost, izgradnjo 

zdravega življenjskega sloga, izgradnjo pozitivne samopodobe in pozitivne naravnanosti do 

93


__________________________________________________________________________________________________________ 

življenja itd. in ne izključno boj proti uporabi drog, čezmernemu pitju alkohola, kajenju, 

odvisnosti, stereotipom, predsodkom itd. V ospredju teh prizadevanj je ohranjanje, 

vzpodbujanje in krepitev pozitivnih moči v posamezniku in v socialni skupnosti kot celoti. S 

programom Mladinske delavnice pospešujejo razvojne in socializacijske procese pri mladih in 

preprečujejo njihovo socialno izključenost. Pubertetniki s programom pridobivajo socialne 

veščine in razvijajo strategije individualne in skupinske interakcije in komunikacije. Zajemajo 

ne le učence, ki so samoiniciativno zainteresirani za udeležbo v programu, temveč tudi t.i. 

rizična skupina otrok, pri katerih so že prisotne indikacije odklonskosti (otroci alkoholikov, 

otroci iz razvezanih družin itd.) (Mladinske delavnice 2008). Tematiko delavnic določajo 

večinoma glede na interes učencev in učenk, delavnice pa potekajo v okviru razrednih ur ali 

predmeta etika. 

Na OŠ Šentvid sicer ne organizirajo delavnic, ki bi jih vodili zunanji strokovnjaki oziroma 

prostovoljci, pač pa je to nalogo prevzela psihologinja, ki večkrat letno pripravlja delavnice, v 

katere aktivno vključuje učence in učenke. Sestajajo se v okviru razrednih ur, predmeta 

Državljanska vzgoja in etika ali v okviru naravoslovnih dni. Psihologinja si pri izpeljavi 

projektov pomaga s projekti, opisanimi na straneh Inštituta za varovanje zdravja in strokovno 

literaturo. Učenci pripravljajo razne referate, plakate, sodelujejo igrah, kot na primerih kvizih 

ipd. Meni, da se s pomočjo sproščenega vzdušja, odprtega odnosa in nekonzervativnega 

pristopa veliko doseči pri miselnosti in obnašanju mladih. 

6.2.4 Obdelava podatkov 

Najprej smo izvedli obdelavo vprašanj izbirnega tipa, katerim so določene absolutne (f) in 

odstotne (f %) frekvence. Podatki so prikazani tabelarično. Odvisne zveze med 

spremenljivkami smo preverjali s χ²-preizkusom, hipotezo neodvisnosti. Pri zavračanju 

oziroma sprejemanju hipotez neodvisnosti med spremenljivkami smo se ravnali po kriteriju 

maksimalnega tveganja 5 odstotkov. Kjer pogoja za χ2 –preizkus, hipoteze neodvisnosti nista 

bila izpolnjena, smo uporabili Kullbackov 2Î –preizkus (Kožuh 2003). 

94


__________________________________________________________________________________________________________ 

7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA 

7.1 Preverjanje hipotez 

7.1.1 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že 

poskusili alkohol 

1. raziskovalna hipoteza: Med učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, učenci šol, 

ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, ter 

učenci, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov, se pojavljajo razlike glede tega, ali so že poskusili alkohol. 

Tabela 2: Razlike me učenci različnih tipov šol glede tega, koliko učencev je že poskusilo 

alkohol. 

poizkušanje alkohola 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 

19, 

vključeni v projekt zdrava šola 37 80,4 9 6 46 100,0 

izvajajo različne preventivne 

projekte 36 90,0 4 

10, 

0 40 100,0 

ne izvajajo preventivnih 

projektov 60 89,6 7 

skupaj 133 86,9 20 

10, 

4 67 100,0 

13, 

1 153 100,0 

Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so 

že kdaj poskusili alkohol (χ 2 = 2,445; g = 2, α = 0,294). 

Iz vzorčnih podatkov lahko razberemo, da je delež učencev, ki so že poskusili alkohol, navišji 

na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov 

(90,0 %). Sledijo jim učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne 

izvajajo posebnih preventivnih projektov (89,6 %). Pričakovali smo, da je na šolah, ki so 

95


__________________________________________________________________________________________________________ 

vključene v projekt zdravih šol, najmanj takih učencev, ki so že poskusili alkohol, kar se tudi 

potrdi (80,4 %), vendar pa so med vsemi anketiranimi učenci zelo majhne razlike. 

Slovenska raziskava Mladi in alkohol v Sloveniji (Zalta 2008), ki je bila opravljena na vzorcu 

710 osmošolcev kaže, da le 16,3 % anketiranih do osmega razreda še ni poskusilo alkohola, 

medtem ko raziskava ESPAD (2003), opravljena na dijakih prvih letnikov pokaže, da je pri 

petnajstih oziroma šestnajstih letih delež takih mladostnikov še manjši, in sicer 8,3 %. Naša 

raziskava pa je zajela vmesno populacijo učencev in učenk, torej učence in učenke 9. razredov 

in kaže, da na šolah, ki so vključene v projekt zdravih šol, alkohola ni poskusil malce večji 

delež učencev in učenk (19,6 %) kot v raziskavi Mladi in alkohol v Sloveniji (16,3 %), na 

ostalih dveh tipih šol pa je delež nekaj odstotkov večji (cca.10 %), kot v prej omenjeni 

raziskavi, saj so tudi učenci eno leto starejši. Po drugi strani pa je delež učencev devetih 

razredov, ki so že poskusili alkohol, pričakovano manjši od deleža učencev v raziskavi 

ESPAD, saj so v tej raziskavi anketirali dijake prvih letnikov srednjih šol. 

7.1.2 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič 

poskusili alkohol 



učenci, ki šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektovse pojavljajo razlike glede tega, kdaj so prvič poskusili alkohol. 

Tabela 3: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so prvič poskusili 

alkohol. 

Starost ob prvem poskusu alkohola 

tip šole 

9 let 10-11 let 12-13 let 14-15 let skupaj 

f f % F f % f f % f f % F f % 

vključeni v projekt zdrava šola 9 23,7 13 34,2 9 23,7 7 18,4 38 100,0 

izvajajo različne preventivne projekte 19 52,8 4 11,1 12 33,3 1 2,8 36 100,0 

ne izvajajo preventivnih projektov 12 20,0 18 30,0 19 31,7 11 18,3 60 100,0 

skupaj 40 29,9 35 26,1 40 29,9 19 14,2 134 100,0 

96


__________________________________________________________________________________________________________ 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, kdaj so 

prvič poskusili alkohol (χ 2 = 18,386; g = 6, α = 0,005). 

Iz vzorca je razvidno, da je pri devetih letih alkohol poskusilo največ učencev, ki obiskujejo 

šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov 

(52,8 %), česar nismo pričakovali oziroma so bile naše domneve take, da bo največji delež pri 

najnižji starosti pripadal šolam, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne 

izvajajo posebnih preventivnih projektov. Pri devetih letih je alkohol poskusila dobra petina 

(23,7 %) učencev, ki so vključeni v projekt zdravih šol in petina učencev (20 %) učencev, ki 

obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov. 

Pri 10 oziroma 11 letih je alkohol poskusilo kar 34,2 % učencev šol vključenih v projekt 

zdravih šol, 30 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem 

pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov ter 11,1 % učencev šol, ki niso vključene 

v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov. 

Pri 12 oziroma 13 letih je alkohol poskusilo 33,3 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov in 31,7 % 

učencev, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov ter 23,7 % anketiranih na šolah, vključenih v projekt zdravih šol. 

Pri 14 oz. 15 letih je na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov, alkohol poskusilo le 2,8 %, torej so ga, kot smo že ugotovili, 

večinoma poskusili prej, na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, je pri 14 oz. 15 letih 

alkohol poskusilo 18,4 % učencev in učenk in na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih 

šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, 18,3 % anketiranih. 

97


__________________________________________________________________________________________________________ 

7.1.3 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja 

alkohola 




posebnih preventivnih projektov, se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja alkohola. 

Tabela 4: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja alkohola. 

pogostost 

tip šole 

nikoli 

1-2 

mesečno 

3-5 

mesečno 

6-9 

mesečno 

10 in 

večkrat 

mesečno skupaj 

f f % f f % f f % f f % f f % f f % 

vključeni v projekt zdrava šola 14 36,8 14 36,8 9 23,7 0 0 1 2,6 38 100,0 

izvajajo različne preventivne 16 45,7 12 34,3 4 11,4 0 0 3 8,6 35 100,0 

projekte 

ne izvajajo preventivnih 33 54,1 22 36,1 4 6,6 2 3,3 0 0 61 100,0 


63 47,0 48 35,8 17 12,7 2 1,5 4 3,0 13 100,0 

skupaj 

4 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede pogostosti 

pitja alkohola (2Î = 15,919; g = 8, α = 0,044). 

Anketirane smo povprašali, kolikokrat so v zadnjem mesecu pili alkoholne pijače. Iz grafa je 

razvidno, da je na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov, največ takih učencev, ki v zadnjem mesecu niso pili 

alkohola, in sicer kar 54,1 %. Sledijo jim učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a 

izvajajo katerega od preventivnih projektov (45,7 %) ter učenci šol, vključenih v projekt 

zdravih šol (36,8 %). 

Pri odgovoru, da so alkoholno pijačo uživali 1 do 2-krat mesečno, pa so deleži učencev skoraj 

izenačeni, tako je na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, delež takih učencev 36,8 %, 

sledijo učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

98


__________________________________________________________________________________________________________ 

preventivnih projektov (36,1 %), najmanjši, čeprav zelo podoben pa je delež učencev, ki 

obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov (34,3 %). 

3 do 5-krat je alkohol užival že manjši delež učencev, in sicer je bil na šolah, vključenih v 

projekt zdravih šol, delež takih učencev 23,7 %, na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih 

šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov 11,4 % in na šolah, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov le 6,6 % 

učencev, ki so alkohol v zadnjem mesecu uživali 3 do 5-krat. Občuten padec deležev pa je pri 

odgovoru 6 do 9-krat mesečno, saj je alkohol uživalo le 3,3 odstotke anketiranih na šolah, ki 

niso vključene v projekt zdravih šol, obenem pa ne izvajajo nobenih preventivnih projektov. 

Na ostalih dveh tipih šol pa alkohola 6 do 9-krat mesečno ni užival noben od anketiranih 

učencev in učenk. 

Pri odgovoru 10 in večkrat pa se stanje spet obrne, saj je alkohol v taki meri uživalo 2,6 % 

anketiranih učencev, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol in pa 8,6 % učencev, 

vključenih v šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov ter noben od učencev na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, obenem pa 

ne izvajajo nobenih preventivnih projektov. 

Če pogledamo deleže učencev ne glede na vključenost v določen tip šole, pa ugotovimo, da 

jih 47 % v zadnjem mesecu ni uživalo alkohola, 35,8 % jih je alkohol uživalo 1 do 2-krat, 

12,7 % je uživalo alkohol 3 do 5-krat, 6 do 9-krat je alkohol pilo 1,5 % anketiranih ter 10 in 

večkrat 3 %. 

Pridobljenih podatkov naše raziskave sicer ne moremo primerjati s podatki raziskave Mladi in 

alkohol v Sloveniji (2008), kjer so anketirali osmošolce, saj so bili vprašanje in pa odgovori 

zastavljeni drugače, kot v našem vprašalniku, vseeno pa lahko za ponazoritev pogledamo še 

odgovore osmošolcev v omenjeni raziskavi. Piva v zadnjem mesecu ni pilo 16,3 %, vina 58,7 

% ter žganja 71,5% anketiranih. 1 do 2-krat mesečno je pivo pilo 24,9 %, vino 18,5% in 

žganje 8,2 %. 6,3 % anketiranih je pilo pivo 3 do 5-krat v zadnjem mesecu, 4,8 % vino ter 2.3 

% žganje. Pivo je v zadnjem mesecu 6 do 9-krat uživalo 1,8 %, vino 1,1 % ter žganje 0,8 % 

anketiranih. 10 ali večkrat pa je pivo uživalo 2,1 anketiranih, vino 0,6% ter žganje 0,8 % 

anketiranih osnovnošolcev in osnovnošolk. 

99


__________________________________________________________________________________________________________ 

Podatke pa lahko primerjamo z evropsko raziskavo ESPAD (2003), kjer so anketirali dijake 

prvih letnikov, zato bi pričakovali nekoliko višje deleže pri odgovoru na to, kolikokrat so v 

zadnjem mesecu pili alkoholne pijače. Deleži so pričakovano nekoliko višji oziroma je delež 

anketiranih, ki v zadnjem mesecu niso pili alkohola manjši, in sicer 40,1 %. Alkohol je v 

zadnjem mesecu 1 do 2-krat uživalo 30,3 % (v naši raziskavi 35,8 %), 3 do 5-krat 15,5 % 

anketiranih (v naši raziskavi 12,7 %), 6 do 9-krat je alkohol uživalo 7,6 % (1,5 %) ter 10 ali 

večkrat 6,5 % anketiranih dijakov in dijakinj (v naši raziskavi 3 %). 

7.1.4 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kolikokrat so 

bili v življenju že opiti 


ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov ter 


posebnih preventivnih projektov, se pojavljajo razlike glede tega, kolikokrat so v življenju že 

bili opiti 

Tabela 5: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti. 

opitost 

tip šole 

nikoli 1-2 3-5 10 in več skupaj 

f f % F f % f f % f f % F f % 


izvajajo različne preventivne 26 74,3 2 5,7 5 14,3 2 5,7 35 100,0 

projekte 

ne izvajajo preventivnih projektov 42 68,9 17 27,9 2 3,3 0 0 61 100.0 

skupaj 83 61,9 30 22,4 15 11,2 6 4,5 134 100,0 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, 

kolikokrat so bili učenci v življenju že opiti (2Î = 27,905; g = 6, α = 0,00). 

Domnevali smo, da obstajajo razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kolikokrat so 

bili v življenju že opiti. Domnevali smo, da so bili največkrat opiti učenci šol, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol in obenem ne izvajajo nobenih preventivnih projektov. 

100


__________________________________________________________________________________________________________ 

Pokazalo se je, da to ne drži, temveč, da je največji delež pogosto opitih učencev na šolah, 

vključenih v projekt zdravih šol. 

Pri tem vprašanju smo združili kategoriji 6 do 9-krat ter 10 in večkrat, saj so za odgovor 6 do 

9-krat ni odločil nobeden od anketiranih učencev in učenk. 

Največji delež učencev, ki še niso bili opiti je na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, 

a izvajajo katerega od preventivnih projektov (74,3 %), sledijo jim učenci šol, ki niso 

vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov 

(68,9 %) ter učenci šol, vključenih v mreže zdravih šol (39,5 %). 

Največji delež učencev, ki so bili opiti 1 do 2-krat, obiskuje šole, vključene v projekt zdravih 

šol (28,9 %). Sledijo jim učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne 

izvajajo posebnih preventivnih projektov (27,9 %) in učenci šol, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov (5,7 %). 

Kar petina učencev in učenk(21,1 %) šol, ki so vključene v projekt zdravih šol je bilo opitih 3 

do 5-krat, kar je tudi največji delež med tremi tipi šol. 14,3 % učencev in učenk je bilo 3 do 5- 

krat opitih na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov in 3,3 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem 

pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov. 

Desetina (10,5 %) anketiranih učencev in učenk, ki obiskujejo šole, vključene v projekt 

zdravih šol je bilo opitih 6 ali večkrat, česar nikakor nismo pričakovali. 6 ali večkrat je bilo 

opitih še 5,7 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov. 

Še enkrat poudarimo, da je bilo med učence razdeljenih 240 anket, izpolnili pa so jih le 155 in 

tudi od teh izpolnjenih vprašalnikov vsi učenci še niso vsi poskusili alkohola, zato bi, če bi bil 

vzorec večji, mogoče dobili bolj reprezentativne podatke. 

101


__________________________________________________________________________________________________________ 

7.1.5 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdaj so bili 

prvič opiti 




posebnih preventivnih projekt, se pojavljajo razlike glede tega, kdaj so bili prvič opiti. 

Tabela 6: Razlike med učenci različnih tipov šol glede starosti pri prvi opitosti. 

pitost (starost) 

nisem 

tip šole 

bil/a manj 

opit/a kot 9 let 10-11 let 12-13 let skupaj 

f f % F f % f f % f f % F f % 

vključeni v projekt zdrava šola 0 0 0 0 14 60,9 9 39,1 23 100,0 


projekte 

ne izvajajo preventivnih projektov 0 0 2 10,5 10 52,6 7 36,8 19 100.0 

skupaj 3 5,8 3 5,8 25 48,1 21 40,4 52 100,0 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, kdaj so 

bili prvič opiti (2Î = 18,956; g = 6, α = 0,004). 

Pričakovali smo, da bo na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, najmanj takih učencev in 

učenk, ki so bili že kdaj opiti, izkazalo pa se je, da je na šolah, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, 30 % učencev in učenk, ki še niso 

bili opiti. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol in šolah, ki niso vključene v mrežo 

zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov takih učencev – sodeč 

po odgovorih, ni. 

Pri starosti 9 let ali manj, jih je bilo na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a 

izvajajo katerega od preventivnih projektov opitih 10,0 % anketiranih ter na šolah, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov 

10,5 %. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, pa v starosti 9 let ali manj ni bil opit noben 

od anketiranih učencev in učenk. 

102


__________________________________________________________________________________________________________ 

Največji delež učencev, ki so bili prvič opiti v starosti 10 do 11 let je na šolah, vključenih v 

projekt zdravih šol, in sicer 60,9 %. Sledijo jim učenci in učenke šol, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov (52,6 %). 

Desetina učencev (10 %), ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo 

katerega od preventivnih projektov, je bilo opitih pri 10 oziroma 11 letih. 

V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, 

je bila kar polovica anketiranih prvič opita pri 12 oziroma 13 letih (50 %), na šolah, 

vključenih v projekt zdravih šol je bilo takih učencev 39,1 % in na šolah, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov 36,8 %. 

Iz tabele je razvidno, da 5,8 % anketiranih, ki so podali odgovor na zastavljeno anketno 

vprašanje še ni bilo pijanih, prav tak je delež tistih, ki so bili stari manj kot 9 let. Največ 

učencev in učenk je bilo prvič opitih pri 10 oziroma 11 letih (48,1 %) ter v starosti 12 do 13 

let (40,4 %). 

Če primerjamo naše rezultate z rezultati raziskave Mladi in alkohol v Sloveniji (2007) so 

razlike precej velike. Glede na učence, ki so že poskusili alkohol je 77,4 % takih, ki še niso 

bili pijani, pri 9 letih oziroma prej sta bila opita 2 % anketiranih učencev in učenk, pri 10 

oziroma 11 leti 7,6 % ter pri 12 oziroma 13 letih 13 %. 

7.1.6 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi 

ponudil alkoholno pijačo 




posebnih preventivnih projektov, se pojavljajo razlike glede tega, kdo jim je prvi ponudil 

pijačo. 

103


__________________________________________________________________________________________________________ 

Tabela 7: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kdo jim je prvi ponudil 

alkoholno pijačo. 

kdo 

tip šole starši brat/sestra prijatelji sošolci drugi skupaj 

f f % f f % f f % f f % f f % f f % 

vključeni v projekt zdrava 18 51,4 0 0 15 42,9 0 0 2 5,7 35 100,0 

šola 

izvajajo različne 

23 65,7 4 11,4 3 8,6 0 0 5 14,3 35 100,0 

preventivne projekte 

ne izvajajo preventivnih 31 52,5 4 6,8 13 22,0 3 5,1 8 13,6 59 100,0 


skupaj 72 55,8 8 6,2 31 24,0 3 2,3 15 11,6 129 100,0 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, kdo jim 

je prvi ponudil alkoholno pijačo (2Î = 21,705; g = 8, α = 0,005). 

Največjemu deležu učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih 

šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, so alkohol prvič ponudili starši (65,7 %). 

Prav tako so kar polovici učencev (51,4 %), ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih 

šol, alkohol prvič ponudili starši, na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa 

tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, pa je tak odstotek še nekoliko višji (52, 5 

%). 

Desetini (11,4 %) učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov, so alkohol prvič ponudili sorojenci, na šolah, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, pa je bilo 

takih odgovorov 6,8 %. Učencem šol, vključenih v mrežo zdravih šol, pa sorojenci niso prvič 

ponudili alkohola. 

42,9 % učencev, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol, je odgovorilo, da so jim 

alkohol prvič ponudili prijatelji. Isti odgovor je podala petina učencev, ki obiskujejo šole, ki 

niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih 

projektov in pa 8,6 % učencev šol, ki izvajajo preventivne projekte, a niso vključeni v projekt 

zdravih šol. 

104


__________________________________________________________________________________________________________ 

14, 3 % učencev šol, ki izvajajo preventivne projekte, a niso vključeni v projekt zdravih šol je 

odgovorilo, da jim je alkohol ponudila nekdo drug, a niso navedli kdo. Tak odgovor je podalo 

13,6 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov in le 5,7 % učencev, ki obiskujejo šole, vključene v projekt 

zdravih šol. 

Če primerjamo posamezne šole ugotovimo, da so ponavadi starši tisti, ki otroku prvi ponudijo 

alkohol, kar se pokaže tudi v raziskavi Mladi in alkohol v Sloveniji (2007), kjer so otrokom 

alkohol prvi ponudili starši (51 %), sledijo pa prijatelji (42 %), kar je razvidno tudi iz naše 

raziskave - 42,9 % pri učenci šol, vključenih v mrežo zdravih šol, 8,6 % na šolah, ki niso 

vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov ter 22,0 % 

učencem, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v mrežo zdravih šol ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih programov. 

7.1.7 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja 

alkohola na družinskih praznovanjih 




posebnih preventivnih projektov se pojavljajo razlike glede pogostosti pitja alkohola na 

družinskih praznovanjih. 

Tabela 8: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti pitja alkohola na 

družinskih praznovanjih. 

pogostost (praznovanja) 

tip šole 

nikoli občasno pogosto vedno skupaj 

f f % f f % f f % f f % F f % 

vključeni v projekt zdrava šola 23 62,2 13 35,1 0 0 1 2,7 37 100,0 

izvajajo različne preventivne 13 36,1 18 50,0 5 13,9 0 0 36 100,0 

projekte 

ne izvajajo preventivnih projektov 32 52,5 25 41,0 4 6,6 0 0 61 100.0 

skupaj 68 50,7 56 41,8 9 6,7 1 0,7 134 100,0 

105


__________________________________________________________________________________________________________ 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede pogostosti 

pitja alkohola na družinskih praznovanjih (2Î = 13,230; g = 6, α = 0,040). 

Največji delež učencev, ki nikoli ne pije alkohola na družinskih praznovanjih, predstavljajo 

učenci šol, vključenih v projekt zdravih šol (62,2 %). Nekoliko manjši delež predstavljajo 

učenci, ki obiskujejo šole, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem 

pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov (52,5 %). Presenetljivo pa je le 36,1 % 

učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov takih, ki nikoli ne pijejo alkohola na družinskih praznovanjih. 

Na družinskih praznovanjih pije občasno kar polovica učencev šol, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, na šolah, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov pije občasno 

41 %, na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, pa občasno na družinskih praznovanjih pije 

35,1 % anketiranih učencev in učenk. 

Na družinskih praznovanjih pogosto pije dobra desetina učencev (13,9 %), ki obiskujejo šole, 

ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, 6,6 % 

učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov, na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, pa na družinskih 

praznovanjih alkoholnih pijač pogosto ne pije nihče. 

Le 2,7 % učencev je odgovorilo, da na družinskih praznovanjih vedno uživajo alkohol – 

presenetljivo je le to, da je tako odgovoril učenec oziroma učenka, ki obiskuje šolo, vključeno 

v projekt zdravih šol. 

Skupna primerjava vseh šol nam pokaže, da alkohola nikoli ne uživa 50,7 %, občasno 41,8 %, 

pogosto 6,6 % ter vedno 0,7 % anketiranih učencev in učenk. 

Primerjajmo pa še podatke naše raziskave s podatki raziskave Mladi in alkohol v Sloveniji 

(2008). Sodeč po tej raziskavi na družinskih praznovanjih alkohol vedno uživa alkohol 5,1 %, 

anketiranih učenk in učencev pogosto 10,8 %, občasno 63,3 % ter nikoli 20,8 % anketiranih 

učencev in učenk. Vidimo, da naša raziskava pokaže večji delež tistih, ki na družinskih 

praznovanjih nikoli ne uživajo alkoholnih pijač ali pa ga uživajo le občasno. 

106


__________________________________________________________________________________________________________ 

7.1.8 Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja 

alkohola pred, med ali takoj po pouku 




posebnih preventivnih projektov, se pojavljajo razlike glede pogostosti uživanja alkohola 

pred, med ali takoj po pouku. 

Tabela 9: Razlike med učenci različnih tipov šol glede pogostosti uživanja alkohola pred, 

med ali takoj po pouku. 

pogostost (šola) 

tip šole 

nikoli občasno pogosto vedno skupaj 

f f % f f % f f % f f % F f % 

vključeni v projekt zdrava šola 37 100 0 0 0 0 0 0 37 100,0 


projekte 

ne izvajajo preventivnih projektov 59 96,7 2 3,3 0 0 0 0 61 100.0 

skupaj 125 94,0 6 4,5 1 0,8 1 0,8 133 100,0 

Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede pogostosti 

uživanja alkohola pred, med ali takoj po pouku (2Î = 12,168; g = 6, α = 0,058). 

Iz podatkov v tabeli lahko razberemo, da je raziskava podala pričakovane rezultate, saj smo 

domnevali, da učenci zdravih šol nikoli ne pijejo alkohola pred, med ali takoj po pouku (100 

%). Kar 96,7 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa 

tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov je takih, ki nikoli ne pijejo alkohola pred, 

med ali takoj po pouku, delež učencev, ki nikoli ne pijejo alkohola pred, med ali takoj po 

pouku in obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov, je nekoliko manjši, in sicer 82,9 %. 

Alkohol občasno pred, med ali takoj po pouku pije 11,4 % učencev, ki obiskujejo šole, ki 

izvajajo preventivne projekte, a niso vključene v projekt zdravih šol in pa 3,3 % učencev šol, 

107


__________________________________________________________________________________________________________ 

ki niso vključene v projekt zdravih šol ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih 

projektov. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol takega primera ni. 

Le ne šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov se najde 2,9 % anketiranih, ki pogosto pijejo alkohol pred, med ali takoj po pouku 

ter 2,9 % takih, ki to počnejo vedno. 

Gledano v celoti, glede na vse anketirane učence, jih alkohola pred, med ali takoj po pouku 

nikoli ne uživa 94,0 %, občasno 4,5 %, pogosto 0,8 % ter vedno prav tako 0,8 %. 

V raziskavi Mladi in alkohol v Sloveniji (2008) je 96,8 % učencev takih, ki nikoli ne uživajo 

alkohola, 2,6 % občasnih uživalcev, 0,6 % anketiranih alkohol uživa pogosto in nihče vedno – 

razvidno je, da so podatki obeh raziskav primerljivi. 

7.1.9 Razlike med učenci različnih tipov šol glede poznavanja 

posledic zlorabe alkohola 

9. raziskovalna hipoteza: Med učenci različnih tipov šol se pojavljajo razlike v poznavanju 

posledic zlorabe alkohola. 

Tabela 10: Razlike med učenci različnih tipov šol glede poznavanja posledic zlorabe 

alkohola. 

poznavanje zlorabe 

tip šole 

pozitiven 

ne vpliva vpliv škodljivo ne vem Skupaj 

f f % f f % f f % f f % F f % 


izvajajo različne preventivne 3 7,7 0 0 34 87,2 2 5,1 39 100,0 

projekte 

ne izvajajo preventivnih projektov 6 9,2 3 4,6 50 76,9 6 9,2 65 100.0 

skupaj 10 6,7 4 2,7 23 82,6 12 81 149 100,0 

Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede 

poznavanja posledic zlorabe alkohola (2Î = 6,372; g = 6, α = 0,383). 

108


__________________________________________________________________________________________________________ 

Izkazalo se je, da učenci in učenke šol, vključenih v projekt zdravih šol v večji meri poznajo 

škodljiv vpliv zlorabe alkohola, saj jih je le 2,2 % odgovorilo, da zloraba alkohola ne vpliva 

na zdravje, na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov je 7,7 % odgovorilo, da zloraba alkohola ne vpliva na zdravje, tak 

odgovor pa je podalo tudi 9,2 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov. 

4,6 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov meni, da ima prekomerno pitje alkoholnih pijač pozitiven 

vpliv na zdravje, 2,2 % učencev šol, ki so vključene v mrežo zdravih šol je enakega mnenja, 

na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov, pa noben od anketiranih ni mnenja, da bi zloraba alkohola pozitivno 

vplivala na zdravje. 

Največji delež učencev (87,2 %), ki meni, da je zloraba alkohola škodljiva zdravju, je na 

šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov. 

Sledijo jim učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol (86,7 %), takega mnenja pa je tudi 

približno 10 % manj, tj. 76,9 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa 

tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov. 

Na vprašanje pa ni znalo oziroma hotelo odgovoriti 9,2 % učencev in učenk, ki obiskujejo 


projektov, 8,9 % anketiranih, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol ter 5,1 % 

učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

prventivnih projektov. 

7.1.10 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, kje so učenci 

izvedeli največ o alkoholu in posledicah njegove zlorabe 

10. raziskovalna hipoteza: Na obravnavanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, kje so 

učenci izvedeli največ o alkoholu in posledicah njegove zlorabe. 

109


__________________________________________________________________________________________________________ 

Tabela 11: Razlike med učenci različnih tipov šol glede na vir informacij o alkoholu in 

posledicah njegove zlorabe: učitelji. 

Učitelji kot vir informacij 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 

vključeni v projekt zdrava šola 18 43,9 23 56,1 41 100,0 


projekte 

14 41,2 20 58,8 34 100,0 



10 18,2 45 81,8 55 100,0 

skupaj 42 32,2 88 67,7 130 100,0 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so o 

alkoholu in posledicah njegove zlorabe največ informacij dobili od učiteljev. (χ 2 = 8,761; g = 

2, α = 0,013). 

Od učiteljev so največ informacij dobili učenci šol, ki so vključene v projekt zdravih šol (43,9 

%). Tudi v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov, so največ informacij o alkoholu in posledicah zlorabe le-tega posredovali učitelji 

(41,2 %), na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov, pa je delež manjši, in sicer le 18,2 %. 


posledicah njegove zlorabe: starši. 

starši kot vir informacij 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 



projekte 

24 70,6 10 29,4 34 100,0 



30 54,5 25 45,5 55 100,0 

skupaj 84 64,6 46 35,4 130 100,0 

110


__________________________________________________________________________________________________________ 


o alkoholu in posledicah njegove zlorabe največ informacij dobili od staršev. (χ 2 = 4,282; g = 

2, α = 0,118). 

Kar 73,2 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki so vključene v projekt zdravih šol, je 

dobilo največ informacij o alkoholu in posledicah njegove zlorabe od staršev. Nekaj manjši je 

delež učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov, ki so prav tako odgovorili, da so starši tisti, ki so jim posredovali največ informacij 

o omenjeni problematiki (70,6 %). Tudi dobra polovica učencev šol, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov je odgovorila 

enako (54,5 %). 


posledicah njegove zlorabe: sošolci. 

sošolci kot vir informacij 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 



projekte 

1 2,9 33 97,1 34 100,0 



5 9,1 50 90,9 55 100,0 

skupaj 13 10,0 117 90,0 130 100,0 


o alkoholu in posledicah njegove zlorabe dobili največ informacij od sošolcev. (2Î = 4,511; g 

= 2, α = 0,105). 

Od sošolcev je informacije o alkoholu in posledicah njegove zlorabe dobilo le malo učencev, 

in sicer na šolah, vključenih v projekt zdravih šol 17,1 %, na šolah, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, je bil delež še manjši 

(9,1 %) in na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov, je bil delež učencev, ki so odgovorili, da so največ informacij o alkoholu in 

posledicah njegove zlorabe dobili od sošolcev, najmanjši (2,9 %). 

111


__________________________________________________________________________________________________________ 


posledicah njegove zlorabe: sistematski ali zdravniški pregled. 

pregled kot vir informacij 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 



projekte 

2 5,9 32 94,1 34 100,0 



6 10,9 49 89,1 55 100,0 

skupaj 17 13,1 113 86,9 130 100,0 


o alkoholu in posledicah njegove zlorabe dobili največ informacij od sošolcev. (2Î = 4,564; g 

= 2, α = 0,102). 

Petina (22 %) učencev šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, je odgovorila, da je o 

alkoholu in posledicah njegove zlorabe dobila največ informacij na zdravniškem ali 

sistematskem pregledu. Tako pravi tu 10,9 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih 

šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov in pa 5,9 % učencev, ki 

obiskujejo šole, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov. 


posledicah njegove zlorabe: televizija ali radio. 

TV/radio kot vir informacij 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 



projekte 

10 29,4 24 70,6 34 100,0 



17 30,9 38 69,1 55 100,0 

skupaj 49 37,7 81 62,3 130 100,0 

112


__________________________________________________________________________________________________________ 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede tega, ali so 

učenci o alkoholu in posledicah njegove zlorabe največ informacij dobili s pomočjo televizije 

ali radia (χ 2 = 6,521; g = 2, α = 0,038). 

Več kot polovica (53,7 %) učencev šol, ki so vključene v projekt zdravih šol pravi, da so 

največ informacij dobili s pomočjo televizije ali radia. S svojo trditvijo jim sledijo učenci šol, 

ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih 

projektov (30,9 %) in pa 29,4 % učencev, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v mrežo 

zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov. 


posledicah njegove zlorabe: knjige in časopisi. 

Knjige/časopisi kot vir informacij 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 


izvajajo različne preventivne projekte 8 23,5 26 76,5 34 100,0 

ne izvajajo preventivnih projektov 12 21,8 43 78,2 55 100,0 

skupaj 33 25,4 97 74,6 130 100,0 


učenci o alkoholu in posledicah njegove zlorabe največ informacij dobili s pomočjo knjig ali 

časopisov (χ 2 = 1,296; g = 2, α = 0,523). 

Deleži različnih tipov šol so podobni, tako je na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, 31,7 

% učencev povedalo, da so največ informacij dobili s pomočjo knjig in časopisov, na šolah, ki 

niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov je tak 

odgovor podalo 23,5 % učencev in učenk ter na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, 

ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov 21,8 % anketiranih učencev in 

učenk. 

113


__________________________________________________________________________________________________________ 

7.1.11 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v 

šoli seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola 

11. raziskovalna hipoteza: Na obravnavanih šolah se pojavljajo razlike glede tega, ali so jih 

v šoli seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola. 

Tabela 17: Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so jih v šoli seznanili s 

problematiko odvisnosti od alkohola. 

seznanitev (šola) 

tip šole 

da ne ne vem Skupaj 

f f % f f % f f % f f % 

vključeni v projekt zdrava šola 34 75,6 4 8,9 7 15,6 45 100,0 


projekte 

30 75,0 4 10 6 15,0 40 100,0 

ne izvajajo preventivnih projektov 29 43,3 24 35,8 14 20,9 67 100.0 

skupaj 93 61,2 32 21,1 27 17 152 100,0 


jih v šoli seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola (χ 2 = 19,366; g = 4, α = 0,001). 

Učence in učenke, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol ter učence šol, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, v šoli v večji 

meri sezananjajo s problematiko odvisnosti od alkohola. Na šolah, vključenih v projekt 

zdravih šol, 75,6 % učencev trdi, da so jih seznanili z omenjeno problematiko, skoraj enak je 

delež učencev , ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega 

od preventivnih projektov (75 %), na šolah, ki pa niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem 

pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, pa je 43,3 % učencev in učenk 

odgovorilo, da so jih seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola. 

Dobra tretjina učencev (35,8 %), ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob 

tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov je odgovorila, da jih v šoli niso 

seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola. Tak odgovor je podalo 10 % učencev in 

učenk šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

114


__________________________________________________________________________________________________________ 

projektov ter le 8,9 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki so vključene v projekt zdravih 

šol. 

Petina učencev (20,9 %), ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa 

tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov je odgovorila, da ne vedo, ali so jih v šoli 

seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola, enak odgovor je podalo 15,6 % učencev šol, 

vključenih v projekt zdravih šol in pa 15 % učencev ter učenk, ki obiskujejo šole, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov. 

V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov so odgovori dvomljivi, 43,3 % jih trdi, da so jih v šoli seznanili s 

problematiko odvisnosti od alkohola, 35,8 % da jih niso, 20,9 % pa jih ne ve, ali so jih s 

problematiko seznanili ali ne. Postavlja se vprašanje, ali učenci šol, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, niso razumeli 

zastavljenega vprašanja ali pa jih na šolah premalo seznanjajo s prej omenjenim problemom, 

ali pa mogoče na nepravi in nerazumljiv način. Obstaja možnost, da učenci učiteljev ne 

poslušajo in bi bilo zato bolje, da jih aktivno vključijo v dejavnosti povezane s preventivnimi 

dejavnostmi na področju alkohola, njegove rabe in zlorabe. 

115


__________________________________________________________________________________________________________ 

7.1.12 Razlike med učenci različnih tipov šol glede načina 

seznanjanja s problemom odvisnosti od alkohola 

12. raziskovalna hipoteza: Na obravnavanih šolah se pojavljajo razlike glede načina 

seznanjanja učencev s problemom odvisnosti od alkohola. 

Tabela 18: Razlike med učenci različnih tipov šol glede načina seznanjanja s problemom 

odvisnosti od alkohola. 

seznanjanja 

tip šole 

način 

učitelji 

pri 

pouku 

šolska 

svetovalna 

služba 

(predavanja) 

delavnice 

na šoli drugo Skupaj 

f f % f f % f f % f f % F f % 



projekte 

22 75,9 3 10,3 0 0 4 13,8 39 100,0 



18 56,3 2 6,3 8 25,0 4 12,5 32 100.0 

skupaj 57 59,4 16 16,7 13 13,5 10 10,4 96 100,0 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede načina 

seznanjanja učencev s problemom odvisnosti od alkohola (2Î = 20,824; g = 6, α = 0,002). 

Iz tabeleje razvidno, da učence šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega 

od preventivnih projektov v največji meri seznanjajo učitelji, s katerimi se pri pouku 

pogovarjajo o škodljivosti uživanja alkohola pri mladih in odraslih (75,9 %). Tudi dobra 

polovica (56,3 %) učencev in učenk šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa 

tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov je odgovorila, da jih s problemom odvisnosti 

od alkohola seznanjajo učitelji. Tako pa je odgovorilo tudi 48,6 % učencev in učenk šol, 

vključenih v projekt zdravih šol. 

Tretjina učencev (31,4 %), ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol, je odgovorila, 

da jih s problematiko seznanja šolska svetovalna služba, ki organizira predavanja o različnih 

zasvojenostih (tudi alkoholizmu). 10,3 % učencev in učenk šol, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, pravi, da jih seznanja šolska 

svetovalna služba, ki organizira predavanja o o različnih zasvojenostih. Tak odgovor pa je 

116


__________________________________________________________________________________________________________ 

podalo tudi 6,3 % učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne 

izvajajo posebnih preventivnih projektov. 

Četrtina učencev šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov je povedala, da so se s problemom odvisnosti od alkohola 

seznanili s pomočjo različnih delavnic na šoli, kjer so skupaj z učitelji (ali svetovalnimi 

delavci) raziskovali škodljiv vpliv alkohola na človeško telo. Odgovor nas je presenetil, saj so 

svetovalni delavci na obravnavanih šolah zatrdili, da ne izvajajo nobenih posebnih 

preventivnih projektov, povezanih z alkoholom – očitno pa so vseeno priredili delavnice tudi 

na temo alkohola oziroma je bila tematiko vključena v delavnice, ki so jih priredili. 

S pomočjo delavnic na šoli se je s problemom seznanilo 14,3 % učencev in učenk, ki 

obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol. Pri učencih in učenkah šol, ki niso vključene 

v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov pa takega odgovora ni 

bilo. 

13,8 % učencev in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo 

katerega od preventivnih projektov, se je opredelilo za odgovor drugo, kjer so zapisali, da se o 

škodljivosti alkohola pogovarjajo pri razrednih urah, da učenci pripravljajo govorne vaje, 

učitelji predavanja, posledice pa vidijo tudi posledice na raznih plakatih. 12,5 % anketiranih, 

ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov pa se je s škodljivostjo zlorabe alkohola seznanilo pri urah kemije, s 

pomočjo poučnih zgodb, nekateri pa menijo, da jih s to problematiko sploh ne seznanjajo. Na 

šolah, vključenih v projekt zdravih šol, se je 5,7 % učencev opredelilo za odgovor drugo, 

zapisali pa so, da so se s problemom seznanili na sistematskem pregledu in s tem, da so v 

bližini šole prepovedali alkoholne pijače. 

Če pogledamo šole v celoti, brez delitve na različne tipe, vidimo, da 59,4 % učencev s 

problemom odvisnosti od alkohola v šoli v največji meri seznanjajo učitelji, s katerimi se pri 

pouku pogovarjajo o škodljivosti uživanja alkohola pri mladih in odraslih. 16,7 % se jih s 

problemom seznani s pomočjo šolske svetovalna služba, ki organizira predavanja o o različnih 

zasvojenostih (tudi alkoholizmu), 13,5 s pomočjo različnih delavnic na šoli, kjer skupaj z 

učitelji (ali svetovalnimi delavci) raziskujejo škodljiv vpliv alkohola na človeško telo. 

117


__________________________________________________________________________________________________________ 

7.1.13 Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil 

učiteljev v zvezi z alkoholom 

13. raziskovalna hipoteza: Pedagoški delavci priporočajo učencem, da alkohola ne pijejo, 

vendar pa jih obenem učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja 

alkohola čim manjše. 

Tabela 19: Razlike med učenci različnih tipov šol glede priporočil učiteljev v zvezi z 

alkoholom 

šole 

priporočila 

popolna 

abstinenca− 

mladi 

popolna 

abstinenca 

– mladi in 

odrasli 

tip šole 

kultura 

pitja skupaj 

F f % f f % f f % f f % 

vključeni v projekt zdrava šola 12 32,4 9 24,3 16 43,2 37 100,0 


projekte 

15 50,0 2 6,7 13 43,3 30 100,0 



18 41,9 4 9,3 21 48,8 43 100.0 

skupaj 45 40,9 15 13,6 50 45,5 110 100,0 

Med učenci različnih tipov šol se niso pojavile statistično pomembne razlike glede priporočil 

učiteljev v zvezi z alkoholom (χ 2 = 6,204; g = 4, α = 0,184). 

Tabela nam kaže, da so odgovori deljeni. Na eni strani veliko učiteljev zagovarja popolno 

abstinenco mladih, po drugi strani pa je približno enak delež takih, ki učencem svetujejo, da 

alkohola ne pijejo, vendar pa jih tudi poučijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice 

morebitnega pitja alkohola čim manjše. 

V okviru šol, ki so vključene v projekt zdravih šol, popolno abstinenco pri mladih priporočajo 

32,4 % anketiranim, v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov popolno abstinenco mladih priporočajo kar 50,0 % anketiranim in na 

šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov, se abstinenca priporoča 41,9 % anketiranim učencem in učenkam. 

118


__________________________________________________________________________________________________________ 

Nekaterim priporočajo tudi popolno abstinenco pri mladih in odraslih, in sicer 24,3 % 

učencem, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol, 6,7 % učencem šol, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov in 9,3 % 

učencem, vključenih v šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov. 

Kot smo omenili že prej, pa nekateri učencem svetujejo, da naj alkohola ne pijejo, vendar pa 

jih tudi učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja alkohola čim 

manjše. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol 43,2 % anketiranih meni, da je sporočilo 

njihovih učiteljev enako opisanemu v prejšnjem stavku, 43,3 % anketiranih na šolah, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov prav tako 

razume priporočila učiteljev na ta način, prav tako pa naj bi na šolah, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, 48,8 % 

svetovali, kako naj pijejo, da se izognejo posledicam morebitnega pitja alkohola. 

7.1.14 Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli 

14. raziskovalna hipoteza: Med učenci obravnavanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali 

so bili v šoli že kdaj opiti. 

Tabela 20: Razlike med učenci različnih tipov šol glede opitosti v šoli 

opitost v šoli 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 



projekte 

3 7,5 37 92,5 40 100,0 



0 0 65 100 65 100,0 

skupaj 4 2,7 146 97,3 150 100,0 


bili učenci v šoli že kdaj opiti (2Î = 5,985; g = 2, α = 0,050). 

119


__________________________________________________________________________________________________________ 

Pričakovali smo, da velika večina učencev v šoli še ni bila opita, in sicer sta bila na šolah, 

vključenih v projekt zdravih šol opita le 2,2 % anketiranih, na šolah, ki niso vključene v 

projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov 7,5 % in na šolah, ki niso 

vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih projektov 

noben od učencev in učenk. 

Nismo pa pričakovali, da v šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi ne 

izvajajo posebnih preventivnih projektov, ni bil do sedaj opit še noben od učencev in učenk. 

Vseskozi se nam dogaja, da so na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, ob tem pa tudi 

ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, dobivamo nepričakovane rezultate – sicer 

pozitivne, ampak nepričakovane na ostalih dveh tipih šol. Zakaj je temu tako Možna razlaga 

za pogostejše uživanje alkohola na ostalih dveh tipih šol je ta, da se ob izvajanju preventivnih 

projektov veliko pogovarjajo o alkoholu, njegovi rabi, zlorabi, dogajanju v telesu, pogovarjajo 

se, zakaj ljudje pijejo, učenci ugotovijo, da tudi zaradi zabave, da se sprostijo, da pozabijo na 

probleme, da so bolj pogumni itd. Možno je, da jih vse pridobljene informacije privabijo, v 

njih zbudijo radovednost in začnejo zato eksperimentirati z alkoholom. Kar ni nujno slabo. 

Verjetno jih velika večina ugotovi, da alkohol ni »pretirano« okusna pijača, da ima lahko tudi 

negativne posledice, da vpliva ne samo na dobro razpoloženje, ampak lahko razpoloženje tudi 

poslabša. Možno je, da zaradi vsega tega, v prihodnosti ne zlorabljajo alkohola, ampak ga 

občasno le rabijo oziroma uživajo. 

7.1.15 Razlike med učenci različnih tipov šol glede tega, ali so že 

doživeli situacijo, ko je bil sošolec oziroma sošolka v šoli opit/a 

15. raziskovalna hipoteza: Med učenci obravnavanih šol se pojavljajo razlike glede tega, ali 

so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a. 

120


__________________________________________________________________________________________________________ 

Tabela 21: Razlike med učenci glede tega, ali so že doživeli situacijo, ko je bil 

sošolec/sošolka v šoli opit/a. 

opitost v šoli (sošolec) 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 



projekte 

9 22,5 31 75,5 40 100,0 



4 6,2 61 93,8 65 100,0 

skupaj 22 14,7 128 85,3 150 100,0 


že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a (χ 2 = 6,748; g = 2, α = 0,034). 

Največji delež učencev, ki so že doživeli situacijo, ko je bil sošolec/sošolka v šoli opit/a je v 

šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, 

in sicer 22,5 %. V šolah, vključenih v projekt zdravih šol, je podobno situacijo doživela petina 

(20 %) učencev in učenk ter v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi 

ne izvajajo posebnih preventivnih projektov, je tako situacijo doživelo 6,2 % anketiranih. 

Učence smo povprašali tudi o obnašanju, ki so ga opazili pri opitih sošolcih. 70,0 % 

anketiranih, ki obiskujejo šole, vključene v projekt zdravih šol in so že bili v taki situaciji, 

pravi, da so sošolci povzročali težave, 30,0 % pa jih je povedalo, da so bili nemirni in niso 

sodelovali pri pouku. 

V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, 

je 40,0 % anketiranih povedalo, da so sošolci v opitem stanju povzročali težave, 30,0 % je 

opazilo nemirnost in nesodelovanje pri pouku, 30,0 % pa jih je povedalo, da so sošolci zaspali 

pri pouku. 

V šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov, je 25,0 % anketiranih povedalo, da so sošolci v opitem stanju 

povzročali težave, 25,0 % je opazilo nemirnost in nesodelovanje pri pouku, 50,0 % pa jih je 

povedalo, da so sošolci zaspali pri pouku. 

121


__________________________________________________________________________________________________________ 

Če primerjamo to vprašanje s prejšnjim vprašanjem se pojavi dvom. Pri prejšnjem vprašanju 

smo dobili odgovor, da v šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol in ob tem ne izvajajo 

posebnih preventivnih projektov, ni bil v šoli noben opit. Kako so potem lahko v teh šolah 

učenci doživeli situacijo, ko je bil sošolec ali sošolka v šoli opit/a. Možno je, da so posplošili 

oziroma doživeli situacijo, ko so v šoli res videli vrstnika pijanega, ampak ni bil njihov 

sošolec/sošolka, možno pa je tudi, da niso hoteli dati podatka o tem, da so bili v šoli že kdaj 

opiti. 

7.1.16 Razlike med učenci različnih tipov šol glede seznanjenosti z 

ukrepi oziroma načini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo 

morebitne škodljive posledice pitja alkohola glede na tip šole 

17. raziskovalna hipoteza: Učenci šol, ki so vključene v mrešo zdravih šol, so bolje 

seznanjeni z ukrepi oziroma načini, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive 

posledice pitja alkohola. 

Tabela 22: Razlik med učenci različnih tipov šol glede seznanjenosti z ukrepi oziroma 

načini s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne škodljive posledice pitja 

alkohola glede na tip šole. 

ukrepi 

tip šole 

da ne skupaj 

f f % f f % f f % 

zdrava šola 7 17,5 33 82,5 40 100,0 

ni zdrava šola, izvajajo 11 29,7 26 70,3 37 100,0 

projekte 

ni zdrava šola, ne izvajajo 28 44,4 35 55,6 63 100,0 


skupaj 46 32,9 94 67,1 140 100,0 

Med učenci različnih tipov šol so se pojavile statistično pomembne razlike glede 

seznanjenosti z ukrepi oziroma načini s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne 

škodljive posledice pitja alkohola (χ 2 = 8,274; g = 2, α = 0,016) 

O poznavanju ukrepov oziroma načinov, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne 

škodljive posledice pitja alkohola prevladujejo učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih 

122


__________________________________________________________________________________________________________ 

šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih preventivnih programov (44,4 %), sledijo jim učenci 

šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov 

(29,7 %) in učenci šol, vključenih v projekt zdravih šol (17,5 %). 

Opažamo, da nekateri učenci niso razumeli vprašanja, saj so pri vprašanju o primerih ukrepov 

navajali negativen posledice zlorabe alkohola, ko na primer slabost, nevarnost poškodb ali pa 

so navajali ukrepe, ki pripomorejo k preprečevanju opitosti ali k njeneme kasnejšemu 

nastanku, in sicer uživanje alkohola ob hrani, pozornost na odstotke alkohola v pijači, 

nemešanje alkoholnih pijač z brezalkoholnimi ali tabletami. Najdejo se tudi primeri učencev, 

ki so odgovorili, da poznajo ukrepe, s katerimi lahko omilijo ali preprečijo morebitne 

škodljive posledice alkohola, ampak jih niso navedli. 

Učenci, ki so razumeli vprašanje in tudi poznajo ukrepe s katerimi lahko omilijo ali 

preprečuijo morebitne škodljive posledice pitja alkohola, pa so povedali, da mora tisti, ki je 

opit, pred spanjem vzeti tableto proti glavobolu in takoj popiti veliko vode, da mora jesti 

veliko kruha, se stuširati z mrzlo vodo, da ne sme voziti avta, da se mora opita oseba naspati, 

nekateri pa menijo, da je potrebno alkohol izbruhati. 

123


__________________________________________________________________________________________________________ 

8 SKLEP 

V začetnih poglavjih diplomskega dela smo pisali o alkoholu, njegovi zgodovini, (zlo)rabi in 

posledicah le-te. Obravnavali smo rabo alkohola med mladostniki, predstavili raziskave, 

opravljene na omenjeni populaciji ter preventivo rabe alkohola med mladimi. Uspešno 

zastavljena preventiva – zlasti izobraževanje in osveščanje mladih s pomočjo učinkovitih 

strategij in politik, naj bi omogočala višjo stopnjo zavedanja o škodljivosti prekomernega 

uživanja alkoholnih pijač ter posledično znižala stopnjo (zlo)rabe alkohola med mladimi. 

Alkohol je v Sloveniji najbolj razširjena in lahko dosegljiva droga. Zloraba alkohola oziroma 

alkoholnih pijač predstavlja enega ključnih problemov javnega zdravstva, saj Slovenija bolj 

kot po porabi alkoholnih pijač odstopa od evropskega povprečja po škodi, ki nastaja zaradi 

zlorabe alkohola, kar se kaže v zdravstvenem stanju prebivalcev, njihovi obolevnosti in 

umrljivosti; našteto pa vpliva tudi na negativne ekonomske učinke, povzročene zaradi manjše 

produktivnosti, bolezni, prezgodnjih smrti, stroškov v zdravstvu, prometu in sodstvu. 

Ugotovili smo, da je poraba alkohola na prebivalca v Sloveniji med najvišjimi v Evropi in 

med mladimi narašča, pri čemer pa se starostna meja, ko posameznik prvič poskusi alkohol 

niža. Podobno kot v drugih državah je tudi v Sloveniji v porastu tvegana raba alkohola, kot je 

denimo »binge drinking« oziroma načrtno opijanje v kratkem času. 

Osrednji problem, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, je bila preventiva v osnovni šoli 

– njeno izvajanje in njeni rezultati glede na različne oblike preventivnih dejavnosti, ki jih 

izvajajo obravnavane osnovne šole. V teoretičnem delu naloge smo se spraševali, kaj sploh 

lahko šola stori na področju preventive rabe in zlorabe drog in privzeli stališče, da ne smemo 

in ne moremo pričakovati, da bodo šole same izničile rabo drog med mladimi, ker ne moremo 

pričakovati, da bo šola vplivala na spremembo njihovega zasebnega življenja (Munro 1997). 

Zato lahko ob tem, ko strmimo k ohranjanju abstinence med mladimi, šola deluje tudi v smeri 

zmanjševanja škode, ki lahko nastane z morebitno uporabo alkohola med mladimi. Povzeli 

smo ugotovitve nekaterih raziskav in različnih strokovnjakov ter zapisali, da so v šoli na 

področju preventive rabe drog (in s tem rabe alkohola) do sedaj prevladovali predvsem 

programi, ki so bili usmerjeni v ohranjanje abstinence med otroci in mladostniki. Vprašanje, 

ki ga stroka še ni razrešila in zato še vedno ostaja odprto, pa je kdaj npr. začeti z izvajanjem s 

preventivnimi dejavnostmi, ki vključujejo obravnavanje ukrepov za zmanjševanja tveganj in 

124


__________________________________________________________________________________________________________ 

škode, ki lahko nastane z rabo vseh vrst drog, med otroki in mladostniki (Hočevar 2001, str. 

94). 

V empiričnem delu naloge smo v raziskavo zajeli tri tipe šol, in sicer šole, ki so vključene v 

projekt zdravih šol, šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov ter šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne 

izvajajo posebnih preventivnih projektov. Predpostavili smo, da je na šolah, ki so vključene v 

projekt zdravih šol alkohol že poskusilo manj učencev, kot na šolah, ki niso vključene v 

omenjen projekt. Ob tem smo predpostavili, da je na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih 

šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov, alkohol poskusilo manj učencev, kot na 

šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, ob tem pa tudi ne izvajajo posebnih 

preventivnih projektov. Ugotovili smo, da je na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, 

alkohol že poskusilo manj učencev (80,4 %), kot na šolah, ki niso vključene v omenjeni 

projekt, obenem pa smo tudi ugotovili, da je na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol 

in ob tem tudi ne izvajajo preventivnih projektov, alkohol že poskusilo manj učencev (89,6 

%) kot na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih 

projektov (90 %). 

Na podlagi vzorca 153 učencev in učenk devetih razredov je bila statistično pomembna 

polovica raziskovalnih hipotez. Kot statistično pomembne so se izkazale hipoteze, ki so se 

nanašale na starost anketiranih pri prvem poskusu alkohola glede na tip šole, pogostost 

opitosti anketiranih glede na tip šole, starost učencev in učenk pri prvi opitosti, statistično 

pomembna je bila tudi hipoteza, vezana na vprašanje o tem, kdo je anketiranim prvi ponudil 

alkoholno pijačo, o tem, ali so jih v šoli seznanili s problematiko odvisnosti od alkohola in 

hipoteza, ki se je nanašala na način seznanjanja učencev s problemom odvisnosti od alkohola. 

Po pričakovanjih in na podlagi raziskav, ki so bile opravljene na podobni populaciji je alkohol 

v devetem razredu že poskusilo povprečno 86,9 % vseh anketiranih učencev in učenk – 

najmanj (80,4 %) na šolah, vključenih v projekt zdravih šol. Presenetilo nas je, da je pri 

učencih, ki so alkohol poskusili pri devetih letih ali celo prej (povprečno 29,9 % vseh 

učencev), le-tega poskusilo 52,8 % učencev in učenk iz šol, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, a izvajajo katerega od preventivnih projektov. Deleža učencev ostalih dveh tipov 

šol sta bistveno manjša (v šolah, vključenih v projekt zdravih šol – 23,7 % v šolah, ki niso 

125


__________________________________________________________________________________________________________ 

vključene v projekt zdravih šol in ob tem ne izvajajajo nobenih preventivnih projektov – 20 

%). 

Učence smo povprašali tudi o tem, kako pogosto so v zadnjem mesecu pili alkohol. Zanimivo 

je, da so učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, niti ne izvajajo katerega od 

preventivnih projektov, alkohol pili najmanj pogosto. Kar 54,1 % jih je odgovorilo, da v 

zadnjem mesecu niso pili alkoholnih pijač. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, je tako 

odgovorilo 36,8 % anketiranih učenk in učencev in na šolah, ki niso vključene v projekt 

zdravih šol, a izvajajo kakega od preventivnih projektov 45,7 % anketiranih učenk in učencev. 

Raziskava pokaže, da je na šolah, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo kakega od 

preventivnih projektov, največji delež učencev in učenk, ki v življenju še niso bili opiti (74,3 

%). Vidimo, da so učenci šol, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov, zelo zgodaj poskusili alkoholne pijače, kar pa še ne pomeni, da tudi 

pogosto pijejo oziroma, da popijejo take količine alkohola, da bi bili opiti. 

Raziskave (npr. Mladi in alkohol v Sloveniji) kažejo, da se otroci z alkoholom prvič srečajo v 

družinskem krogu, kjer jim ga najpogosteje ponudijo starši. Vzorci pitja mladih so vsekakor 

drugačni, če občasno uživajo alkohol s starši in najbrž ne gre za pretirano opijanje, saj je kot 

ugotavljata Plant in Plant (2001) pitje pogosto podrejeno trenutni situaciji in okolju 

(praznovanje, ob hrani …). 

Čeprav postaja uživanje alkohola pri mladostnikih nekaj vsakdanjega, pa uživanje alkohola v 

času pred, med ali takoj po pouku ni razširjeno. Naša raziskava je pokazala, da je bilo v šoli 

že opitih le manjši delež učencev – presenetljivo, ali pa tudi ne, se je to zgodilo na šolah, 

vključenih v mrežo zdravih šol in na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, a izvajajo 

kakega od preventivnih projektov. Situacijo bi si lahko razlagali s tem, da lahko vsak projekt 

prinese učencem nekaj pozitivnega, verjetno pa tudi kaj negativnega. Tako so lahko pogovori, 

delavnice, različne informacije o alkoholu morda zbudile v učencih in učenkah radovednost in 

željo, da bi poskusili nekaj, o čemer jim pogosto razlagajo in v veliki meri odsvetujejo. 

Ob vprašanju o poznavanju posledic zlorabe alkohola, s katerim smo obenem preverjali tudi 

poznavanje samega pojma zloraba, so odgovori učencev in učenk vseh treh tipov šol zelo 

podobni – večina jih meni, da je zloraba alkohola zdravju škodljiva – vendar tako ne menijo 

vsi, čeprav je zloraba definirana kot raba, ki posamezniku že povzroča zdravstvene, socialne 

126


__________________________________________________________________________________________________________ 

ali druge težave. Na šolah, vključenih v projekt zdravih šol, 86,7 % anketiranih učencev in 

učenk meni, da je zloraba alkohola zdravju škodljiva. Takega mnenja je tudi 87,2 % učencev 

in učenk, ki obiskujejo šole, ki niso vključene v projekt zdravih šol, a izvajajo katerega od 

preventivnih projektov. Na šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol in obenem ne izvajajo 

nobenih preventivnih programov, pa je delež tistih, ki menijo, da je zloraba alkohola škodljiva 

zdravju, 10 % manjši kot na ostalih dveh tipih šol (76,9 %). Posredno lahko sklepamo, da 

nekateri učenci ne ločijo med pojmom raba in pojmom zloraba alkohola. 

O alkoholu in posledicah njegove zlorabe na vseh treh tipih šol dobijo učenci in učenke 

informacije v največji meri od staršev, kar je tudi pričakovano. S problematiko odvisnosti od 

alkohola jih na vseh treh tipih šol v šoli seznanjajo. Po rezultatih sodeč pa je po obsegu tega 

najmanj v šolah, ki niso vključene v mrežo zdravih šol, obenem pa tudi ne izvajajo nobenih 

preventivnih programov. Kljub temu pa podatki s teh šol ne kažejo bistveno večjega deleža 

glede pogostosti pitja alkohola med učenci, glede tega kolikokrat so bili že opiti, kdaj so bili 

prvič opiti, glede pogostosti pitja alkohola na družinskih praznovanjih ali koliko jih alkohol 

uživa pred, med ali takoj po pouku ipd. kot na šolah, ki kjer jih s problematiko odvisnosti od 

alkohola seznanjajo. Obstaja možnost, da ti učenci ne dobijo veliko informacij o alkoholu, 

njegovi rabi in zlorabi, in zato v manjši meri eksperimentirajo. 

Učence s problemom odvisnosti od alkohola v največji meri seznanjajo učitelji pri pouku, le 

v šolah, vključenih v mrežo zdravih šol, izstopa poleg učiteljev še šolska svetovalna služba, ki 

organizira predavanja o različnih zasvojenostih. 

Pri seznanjanju učencev s problematiko rabe alkohola lahko ugotovimo, da šole ne stremijo le 

k ohranjanju popolne abstinence med učenci, temveč jih ob tem, ko jim svetujejo, da naj 

alkohola ne pijejo, tudi učijo, kako piti alkohol, da bodo škodljive posledice morebitnega pitja 

alkohola čim manjše – sodeč po deležih so le učenci šol, ki niso vključene v mrežo zdravih 

šol, a izvajajo kakega od preventivnih projektov občutili, da jim učitelji priporočajo 

ohranjanje popolne abstinence (50,0 %) in ne »zmernega pitja«. Možno je, da imajo prav 

zaradi tega visok delež že kdaj opitih in da se zaradi tega pojavljajo tudi drugi nepričakovani 

rezultati. 

V nalogi nas je zanimalo, v kolikšni meri se izvajanje projekta Mreža zdravih šol in ostalih, 

manj znanih preventivnih projektov, obrestuje oziroma ali sploh obstajajo razlike med rabo 

127


__________________________________________________________________________________________________________ 

alkohola med učenkami in učenci s šol, ki izvajajo katerega od preventivnih projektov in 

tistimi, ki preventivnih projektov ne izvajajo – vsaj ne na obravnavano temo. Pokaže se, da so 

razlike zelo majhne. 

Ob analizi rezultatov naše raziskave, se tako, kot v drugih raziskavah (ESPAD, Mladi in 

alkohol v Sloveniji) pokaže, da se starostna meja prvega poizkušanja alkohola pomika v 

zgodnja otrokova leta. Ob tem pa številne študije (npr. Kolšek 2000) kažejo, da je več 

možnosti za razvoj težav zaradi pitja alkohola in tudi alkoholizma, če človek pije alkohol že v 

otroštvu oziroma v mladosti. 

Strinjamo se, da moramo, učence in učenke seznaniti s problematiko rabe, še posebej pa 

zlorabe alkohola, čeprav - po pogovorih s svetovalnimi delavci ugotavljamo, da učencem 

pogovori o alkoholu občasno tudi zbudijo radovednost in alkohol prav iz tega razloga tudi 

poskusijo. Še posebej pomembno se nam zdi, da kljub temu, da je večina politik in 

preventivnih dejavnosti usmerjena k popolni prepovedi rabe drog, torej tudi alkohola med 

otroci in mladostniki, vseeno dopuščamo možnost, da do občasnega ekperimentiranja z 

alkoholom med njimi vendarle pride. Kot realen in uresničljiv cilj preventive zato 

sprejemamo stremljenje k ohranjanju popolne abstinence, ob tem pa tudi prizadevanja za 

zmanjševanje tveganj in škode, ki lahko nastane, če oziroma ko do eksperimentiranja z 

alkoholom in do rabe alkohola med otroci in mladostniki pride. 

128


__________________________________________________________________________________________________________ 

9 VIRI IN LITERATURA 

Abel L, E. (2001). Gin Lane: did Hogarth know about fetal alcohol syndrome. Alcohol and 

Alcoholism, 36, št. 2, str. 131−134. 

Alkohol. (2000). 

(http://www.konoplja.org/klasifikacija_drog/Depresivi/Alkohol.htm, pridobljen 7. 11. 2008). 

Alkohol in alkoholna politika v Sloveniji in Evropi. (2007). 

(http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/NOVICE_2007/srecanje_za_novinar 

je_april_2007/predstavitev_alkohol.ppt#285,1,ALKOHOL IN ALKOHOLNA POLITIKA V 

SLOVENIJI IN EVROPI, pridobljeno 12. 9. 2008). 

Alcohol-related harm in Europe – Key data (factsheet). 2006. 

(http://ec.europa.eu/health/phdeterminants/lifestyle/alcohol/documents/alcoholfactsheeten.pdf 

pridobljeno 1. 10. 2008) 

Anderson, P., Baumberg, B. (2006). Alcohol in Europe, a Public Health Perspective. A report 

for the European Commision. (http://ec.europa.eu/health-eu/doc/alcoholineu_content_en.pdf, 

pridobljeno 25. 11. 2008) 

Bajzek, J. (2003). Zrcalo odraščanja: mednarodna sociološka raziskava o odraščajočih 

otrocih. Radovljica: Didakta. 

Berger, T., Luckmann, P.L, (1988). Družbena konstrukcija realnosti: razprava iz sociologije 

znanja. Ljubljana: Cankarjeva založba. 

Bevc, M., Pucelj, V., Scagnetti, N. (2008). Širimo slovensko mrežo zdravih šol (3. krog) – 

šolsko leto 2008/2009. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. 

Božič, B., Weber, T. (1977). Zgodovina v slikah. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 

Decleration on Young People and Alcohol. (2001).WHO. 

129


__________________________________________________________________________________________________________ 

Fidler P., David (2001). The globalization of public health: the first 100 years of international 

health diplomacy. Bulletin of the World Health Organization, 79, št. 9, str. 842−849. 

Fojan, D. (2005). Zmanjševanje škode na področju drog. Socialna pedagogika, 2, str. 

177−192. 

Global Status Report On Alcohol 1999. (1999). 

(http://www.who.int/substance_abuse/publications/en/GlobalAlcohol_overview.pdf, 

pridobljeno 20. 10. 2008). 

Global Status Report On Alcohol 2004. (2004). 

(http://www.who.int/substance_abuse/publications/global_status_report_2004_overview.pdf, 


Glušič, N. (1996). Kotiček za preprečevanje zasvojenosti. Otrok in družina, 2, str. 12. 

Heath Dwight, B. (1995). International Handbook on Alcohol and Culture. London: 

Greenwood Press. 

Hawkins, J. D., Lishner, D. M. In Catalano, R. F. (1985). Childhood predictors and the 

prevention of adolescent substance abuse: toward an empirically grounded theory. Journal of 

Children and Comptemporary Society, 18 (1/2), 11−48. 

Hočevar, A. (2001). Preventiva (zlo)rabe drog v šoli ali meje (ne)zmožnega. Sodobna 

pedagogika, 5, str. 92−110. 

Hočevar, A. (2005). Preprečevanje rabe in zlorabe drog: starši med stroko in ideologijo. 

Ljubljana: Pedagoška fakulteta: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 

Horvat, L., Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 

Jernigan, D.H., et.al. (2000). Towards a global alcohol policy: alcohol, public health and the 

role of the WHO. Bulletin of the WHO, str. 491−499. 

130


__________________________________________________________________________________________________________ 

Kališnik, M. (ur.) (2002). Slovenski medicinski slovar. Ljubljana: Medicinska fakulteta. 

Kastelic, A., Mikulan, M. (1999). Mladostnik in droga: priročnik za starše in učitelje. 

Ljubljana: Domus. 

Krek. M (1995). Zakaj bodo droge še dolgo med nami. Mreža drog, 2, str. 13−28. 

Kolšek, M. (2006). Alkohol in osnovno zdravstvo. Klinične smernice za zgodnje odkrivanje 

tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi: evropski projekt za obravnavo alkoholne 

problematike v osnovnem zdravstvu (PHEPA). Ljubljana: Medicinska fakulteta: Katedra za 

družinsko medicino. 

Kolšek, M (2007). Pitje alkohola. 

(http://www.kdm.si/Dokumenti/Specializacija/Preventiva/PITJE%20ALKOHOLA%20za%20 

Modul%20PREVENTIVA%20-%205.%20skupina%20-%2015.3.07.pdf, pridobljeno 2. 11. 

2008). 

Kolšek, M. (2000). Pogostost pitja alkohola in pivske navade osnovnošolcev v Sloveniji. 

Doktorska disertacija. Ljubljana: Medicinska fakulteta. 

Koprivnikar, M. (2006). Zdravstveno-vzgojne vsebine s poudarkom na tistih s področja 

tobaka in alkohola, v slovenskih osnovnih šolah. 

(http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke//1211-ZV_programi_OS_tobak.doc, pridobljeno 

26. 12. 2008) 

Lavš, K. (1994). Uživanje drog kot odsev mladostniškega iskanja identitete in notranje 

harmonije. Obzornik zdravstvene nege, 3/4, str. 93−96. 

Levine, H. G. (1979). The Discovery of Addiction: Changing Conception of Habitual 

Drunknness in America. Journal of Studies on Alcohol, 15, str. 493−506. 

(http://www.lindesmith.org/lindesmith/library/tlclevin.html, pridobljeno 15. 12. 2008). 

Kodelja, Z. (1995). Laična šola pro et contra. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

131


__________________________________________________________________________________________________________ 

Kroflič, R. (2004). Učiteljeva zaveza vzgojnim ciljem javne šole. Sodobna pedagogika, 

posebna izdaja, str. 76−88. 

Milčinski, L. (1983). Droge v svetu in pri nas. Ljubljana: Delavska enotnost. 

Misli z glavo. (2006). (http://www.mislizglavo.si/, pridobljeno 20. 10. 2008). 

Može, A. (2002). Odvisnost od alkohola: razvoj in zdravljenje. Idrija: Bogataj. 

Mladinske delavnice (2008). (http://www.drustvo-dpd.si/programi/mladinske-delavnice/ , 


Prevention responses to drug use in the EU (1994). 

(http://www.emcdda.europa.eu/html.cfm/index1568EN.html, pridobljen 1. 12. 2008). 

Mratović Č., Matija (2003). Mladi i alkohol. 

http://www.zzjzdnz.hr/djelatnosti/skolska_medicina/zdravstveni_odgoj/336-ch-0&l_over=1, 


Parker, H. (1999). Illegal Leisure: the Normalization of Adolescente Recreational Drug Use. 

London: Routledge. 

Pšunder, M. (1994). Knjižica za učitelje in starše. Maribor: Obzorja. 

Pucelj, V. (2006). Promocija zdravja. (http://www.ivz.si/index.phpakcija=novica&n=511, 


Pucelj, V, Bevc Stankovič, M. (2002). Sporočilo v steklenici na Zdravih šolah. Ljubljana: 

Inštitut za varovanje zdravja. 

Ramovš, J. (2007). Pitje mladih: raziskava o pitju alkohola med mladimi v luči antropoloških 

spoznanj o omamah in zasvojenostih. Ljubljanja: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo 

in medgeneracijsko sožitje. 

132


__________________________________________________________________________________________________________ 

Rener, T. (1995). Družine: različne – enakopravne. Ljubljana: Vitrum. 

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011. Ur. l. 

RS, št. 2/2007. 

Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009. Ur. l. RS, št. 28/2008. 

Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj: vpliv varovalnih dejavnikov in dejavnikov 

tveganja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 

Semič, T. (2001). Vpliv omejitev oglaševanja alkoholnih pijač na potrošnjo vina. Ljubljana: 

Fakulteta za družbene vede. 

Sporočilo v steklenici. (2003). (http://nalijem.si/o-projektu/o-projektu/, pridobljeno 20.10. 

2008). 

Stergar, E., Pucelj, V., Scagnetti, N. (2005). ESPAD: Evropska raziskava o alkoholu in 

preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2003. Ljubljana: Urad za droge. 

Stergar, E. (2005/a). Uporaba drog med všolanimi 15- do 16- letniki v obdobju 1995 – 1999 – 

2003. (http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/722-trendi9503.doc, pridobljeno 5. 10. 

2008) 

Šebart, M. (1990). Vzgoja-družba-posameznik. Sodobna pedagogika, 9-10, str. 487−498. 

Širimo slovensko mrežo zdravih šol. (2008). 

(http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1618-Sirimo_mrezo_ZS.pdf, pridobljeno 17. 11. 

2008). 

Tavzes, M. (ur.). (2002). Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. 

Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: EWO. 

Tomori, M. (1995). Problematično pitje v adolescenci – možna napoved sindroma odvisnosti 

od alkohola. Viceversa, 9, str. 1−8. 

133


__________________________________________________________________________________________________________ 

Valee Bert, L. (1998). Alcohol in the western world: a history. 

(http://www.beekmanwinw.com/prevtopx.htm, pridobljeno 14. 10. 2002). 

Verbinc, F. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. 

Vidmar, L. (2002). Družbeni in kulturni vidiki pitja alkoholnih pijač. Ljubljana, Fakulteta za 

družbene vede. 

Westermeyer, J. (1996). The Pharmacology of Alcohol and Alcohol Dependence. New York: 

Oxford University Press. 

Zalta, A. (2008). Mladi in alkohol v Sloveniji. Koper: Znanstveno in raziskovalno središče 

Koper. 

Ziherl, S. (1989). Kako se upremo alkoholu. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Ziherl, S. (1992). Definicije odvisnosti od psihoaktivnih substanc po mednarodni klasifikaciji 

bolezni (MKB)10. Zdravstveni vestnik, 61, str. 115−117. 

Ziherl, S. (1995). V: Pajk, M. (ur.), Namesto koga roža cveti: Ciklus seminarjev (1995). 

Ljubljana: Meridiana, str. 26 – 47. 

Zupančič, M., Justin, J. (1991). Otrokov moralni in socialni razvoj. Radovljica: Didakta. 

Zupančič, M (2001). Razvoj odnosov med mladostniki in starši. V: Marjanovič Umek, L. 

(ur.). Razvojna psihologija – izbrane teme. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske 

fakultete, str. 238 – 259. 

Zakon o medijih. Ur. l. RS, št. 110/2006. 

Zakon o omejevanju porabe alkohola. Ur. l. RS, št. 15/2003. 

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Ur. l. RS, št. 108/1999. 

134


__________________________________________________________________________________________________________ 

Zakon o varnosti cestnega prometa. Ur. l. RS, št. 83/2004 

Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Ur. l. 

RS, št. 52/2000. 

Z glavo na zabavo (2000). (http://www.fundacija-zgnz.si/, pridobljeno 20. 10. 2008). 

Zorc-Maver, D. (1997). Koncept življenjsko usmerjene socialne pedagogike v sodobni družbi 

tveganj. Socialna pedagogika, 1, str. 37−44. 

Židanik, M. (2007). Zakaj bodo droge še dolgo med nami: Priročnik za ljudi, ki so od 

alkohola odvisni, za ljudi, ki so na poti v odvisnost, ter njihove svojce in prijatelje. Ljubljana: 

Psihiatrična klinika. 

Žlender, B. (2001). Mladosti se mudi, čeprav ima pred sabo še vse življenje. 

(http://med.over.net/za_bolnike/otrosko_zdravje/za_mlade/mladosti_se_mudi.htm, 


Žmuc Tomori, M. (1983). Pot k odraslosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. 

Žmuc Tomori. M. (1995). Mladostnik, droga in zdravnik. Slovenska pediatrija: revija 

Združenja pediatrov Slovenije, 1/3, str. 88−90. 

Žmuc Tomori, M. (1998). Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih. Ljubljana: 

Psihiatrična klinika. 

135


__________________________________________________________________________________________________________ 

10 PRILOGA 

VPRAŠALNIK 

1. Spol: 

a) M 

b) Ž 

2. Si že kdaj v življenju poskusil/a alkohol 

a) da 

b) ne 

Na naslednja vprašanja (od 3. vprašanja do 9. vprašanja) odgovarjajo samo tisti, ki so 

odgovorili, da so že poskusili alkohol. 

3. Koliko si bil/a star/a, ko si prvič poskusil/a alkoholno pijačo 

a) manj kot 9 let 

b) 10-11 let 

c) 12-13 let 

d) 14-15 let 

4. Kolikokrat si v zadnjem mesecu pil/a alkoholne pijače 

a) nisem pil/a 

b) 1-2 krat 

c) 3-5 krat 

d) 6-9 krat 

e) 10 in večkrat 

5. Kolikokrat si v življenju že bil/a pijan/a 

a) nikoli 

b) 1-2 krat 

c) 3-5 krat 

d) 6-9 krat 

e) 10 in večkrat 

6. Koliko si bil/a star/a, ko si bil/ prvič pijan/a 

a) nisem bil/a pijan/a 

b) manj kot 9 let 

c) 10-11 let 

d) 12-13 let 

e) 14-15 let 

136


__________________________________________________________________________________________________________ 

7. Kdo ti je prvi ponudil alkoholno pijačo, da si jo preizkusil/a 

a) starši 

b) brat ali sestra 

c) prijatelji 

d) sošolci 

e) drugi __________ 

8. Kako pogosto uživaš alkohol na družinskih praznovanjih 

a) nikoli 

b) občasno 

c) pogosto 

d) vedno 

9. Kako pogosto uživaš alkohol pred, med ali takoj po pouku 

a) nikoli 

b) občasno 

c) pogosto 

10. Ali po tvojem mnenju prekomerno pitje alkoholnih pijač vpliva na zdravje 

a) ne, ne vpliva 

b) da, mislim, da je prekomerno pitje alkoholnih pijač zdravo 

c) da, mislim, da je prekomerno pitje alkoholnih pijač škodljivo 

d) ne vem 

Tisti, ki ste na 10. vprašanje odgovorili z odgovorom c, odgovorite še na naslednje vprašanje: 

11. Kje si izvedel/a, da je prekomerno pitje alkoholnih pijač škodljivo 

a) o škodljivosti so mi povedali učitelji v šoli 

b) o škodljivosti so mi povedali starši 

c) o škodljivosti smo se pogovarjali s sošolci 

d) o škodljivosti so mi povedli na sistematskem zdravniškem pregledu 

e) o škodljivosti sem slišal na televiziji in radiu 

f) o škodljivosti sem prebral/a v knjigah, časopisih 

g) drugo________________________ 

12. Ali so vas v šoli seznanili s problemom odvisnosti od alkohola 

a) da 

b) ne 

c) ne vem 

Če si odgovoril/a pritrdilno na 12. vprašanje, odgovori še na naslednje vprašanje: 

137


__________________________________________________________________________________________________________ 

13. Na kakšen način vas v šoli seznanjajo s problemom odvisnosti od alkohola 

a) z učitelji se pri pouku pogovarjamo o škodljivosti uživanja alkohola pri mladih in 

odraslih 

b) šolska svetovalna služba organizirajo predavanja o različnih zasvojenostih (tudi 

alkoholizmu) 

c) na šoli imamo različne delavnice, kjer skupaj z učitelji (ali svetovalnimi delavci) 

raziskujemo škodljiv vpliv alkohola na človeško telo. 

d) drugo ________________________________________________________________ 

14. Če vas v šoli seznanjajo s problematiko rabe alkohola, vam priporočajo: 

a) popolno abstinenco (nobenega uživanja alkoholnih pijač) pri mladostnikih 

b) popolno abstinenco (nobenega uživanja alkoholnih pijač) pri mladih in odraslih 

c) svetujejo nam, da alkohola ne pijemo, vendar pa nas tudi učijo, kako piti alkohol, da 

bodo škodljive posledice morebitnega pitja alkohola čim manjše 

15. Ali si že bil pijan/a v šoli 

a) da 

b) ne 

16. Si v šoli že doživel/a situacijo, ko je bil sošolec/sošolka opit/a 

a) da 

b) ne 

Na 17. vprašanje odgovorite tisti, ki ste to že doživeli. 

17. Kakšno je bilo njegovo obnašanje v opitem stanju 

a) bil/a je nemiren in težaven 

b) bil/a je zelo miren in ni sodeloval pri pouku 

c) zaspal/a je 

18. Ali poznaš ukrepe oziroma načina, s katerimi lahko omiliš ali preprečiš morebitne 

škodljive posledice pitja alkohola 

a) da 

b) ne 

Če si na 18. vprašanje odgovoril/a pritrdilno, naštej ukrepe pri vprašanju pod številko 19. 

19. Kateri so ti ukrepi 

___________________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________________ 

138


__________________________________________________________________________________________________________ 

IZJAVA 

Podpisana Nina Mencigar, rojena 11. 6. 1983, izjavljam, da sem diplomsko nalogo 

samostojno izdelala pod vodstov mentorice, dr. Andreje Hočevar in somentorice, asistentke 

Vesne Podgornik. 

podpis:

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

vpliv projektov prepreÄevanja rabe alkohola v osnovni Å¡oli na rabo ...