diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije 10 SMERNICE ZA NAPREJ Področje o vzgojno-izobraževalnih pristopih, metodah in strategijah se močno razvija in izpopolnjuje skorajda iz dneva v dan. Preizkušajo se različni modeli poučevanja, uvajajo sodobnejše učne metode in pristopi. Vse to je potrebno in nujno, saj je šola kot ustanova in institucija vpeta in povezana z naglo razvijajočo se družbo, ki terja vsakodnevne prilagoditve. Če želimo biti v koraku s časom in konkurirati ostalemu svetu, si ne moremo, niti ne smemo privoščiti zimskega spanja na področju vzgoje in izobraževanja, ki je osnovna podlaga za uspešno, sodobno in zdravo družbo. Zato mora postati stalna praksa, da s preizkušanjem in uvajanjem novih metod in pristopov v naše šolske programe, izboljšamo vzgojno-izobraževalni proces v smeri upoštevanja potreb celotne, raznovrstne populacije učencev, tudi nadarjenih. Vse to pa mora temeljiti na podlagi ustrezno izpeljane evalvacije teh novosti. Kako naprej Blažič (2001, str. 10) lepo pove, da nas »…svetovne izkušnje opominjajo, da resnejših premikov ni mogoče pričakovati brez nacionalnega pospeševanja razvoja nadarjenih, kakor so to storile druge države. Številne izkušnje iz preteklosti /…/ nas opozarjajo, da pri oblikovanju tovrstnih projektov ni dovolj prizadevanje stroke. Brez sodelovanja politike in ekonomije so vsa prizadevanja jalova«. Tudi Armstrong (1999, str. 214) povzame, da »…če želimo, da naš svet preživi, je nujno, da omogočimo otroški ustvarjalnosti preboj skozi goste sloje okorelosti in nevednosti v družbi. Spremenila jo bo odznotraj navzven. To se lahko zgodi le tako, da pričnemo spoznavati notranjega genija, ki prebiva v prav vsakem otroku, in vzgajamo otroka tako, da se njegovi zakladi pokažejo na dnevni svetlobi«. O tem, kaj je treba upoštevati pri razvijanju nadarjenosti pri učencih je razmišljal tudi Strmčnik (1998, str. 19), ki pravi, da »…zaradi demokratično humanih razlogov in spoštovanja vsakega učenca, ki je sam po sebi kot človek najvišja in neponovljiva vrednota, je pri skrbi za nadarjene nedopustna vsaka diskriminacija in v nasprotju z obče priznanimi pravicami človeka, zlasti mladega. V mislih imamo predvsem enakopravnost nadarjenih in nenadarjenih, med spoloma in glede na socialno poreklo nadarjenih«. 84
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Upoštevati moramo enkratnost vsakega posameznika in mu dati primerne spodbude za njegov osebnostni razvoj. Veliko bomo za učence naredili že, če jim bomo dovolili, da bodo aktivno izražali svoje nagibe, želje in ustvarjalnost. Strmčnik (2001, str. 331) poudarja, da »…mora biti tudi učencem priznana pravica in dana možnost, da se z ustvarjalnim učnim delom aktivno vključujejo v svoj razvoj in so soodgovorni zanj, da soodločajo o vsem, kar je zaradi njih in je njim namenjeno, da se v vzgojno-izobraževalnih procesih in rezultatih reflektira tudi njihova zavestna in ustvarjalna aktivnost, kajti človek je resnično samostojen in svoboden le, če je lahko za svoje bivanje in razvoj 'hvaležen samemu sebi' (Marx)«. Prav tako moramo znati z učenci, pa tudi njihovimi starši komunicirati in jih na ta način aktivno vpletati v proces vzgoje in izobraževanja. Stevanović (1994) tako govori o kvalitetni šoli kot organizaciji, ki je zasnovana na temelju heterogenih aktivnosti različnih subjektov; učiteljev, staršev, nadarjenih učencev, ki med seboj sodelujejo, komunicirajo in tako skupaj oblikujejo kakovostno šolo. Učencem moramo torej omogočiti aktivno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu, z njimi sodelovati in jim znati prisluhniti. S tem jim bomo pomagali zagotoviti takšne učne okoliščine in situacije, v katerih se bodo počutili sprejete, pomembne in varne, kar pa je eden izmed pomembnih pogojev za kvalitetno poučevanje in učenje. V kotičku možganov pa bi po mojem mnenju moral imeti vsak pedagog oz. posameznik, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanje otrok, misel, ki jo je zapisal Strmčnik (1998, str. 18): »Nadarjenost uspeva le tam, kjer je pričakovana, zaželena in kjer je deležna veliko pedagoške skrbi in podpore«. 85
- Page 33 and 34: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 35 and 36: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49 and 50: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 51 and 52: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 69 and 70: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 71 and 72: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 73 and 74: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 75 and 76: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 77 and 78: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 79 and 80: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 81 and 82: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 83: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 87 and 88: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 89 and 90: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 91 and 92: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 93 and 94: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 95 and 96: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 97 and 98: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 99 and 100: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 101 and 102: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 103 and 104: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 105 and 106: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 107 and 108: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 109 and 110: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 111 and 112: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 113 and 114: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 115 and 116: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 117 and 118: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 119 and 120: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 121 and 122: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 123 and 124: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 125 and 126: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 127 and 128: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 129 and 130: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 131 and 132: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 133 and 134: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
Upoštevati moramo enkratnost vsakega posameznika in mu dati primerne spodbude za<br />
njegov osebnostni razvoj.<br />
Veliko bomo za učence naredili že, če jim bomo dovolili, da bodo aktivno izražali svoje<br />
nagibe, želje in ustvarjalnost. Strmčnik (2001, str. 331) poudarja, da »…mora biti tudi<br />
učencem priznana pravica in dana možnost, da se z ustvarjalnim učnim <strong>delo</strong>m aktivno<br />
vključujejo v svoj razvoj in so soodgovorni zanj, da soodločajo o vsem, kar je zaradi njih<br />
in je njim namenjeno, da se v <strong>vzgojno</strong>-izobraževalnih procesih in rezultatih reflektira tudi<br />
njihova zavestna in ustvarjalna aktivnost, kajti človek je resnično samostojen in svoboden<br />
le, če je lahko za svoje bivanje in razvoj 'hvaležen samemu sebi' (Marx)«.<br />
Prav tako moramo znati z učenci, pa tudi njihovimi starši komunicirati in jih na ta način<br />
aktivno vpletati v proces vzgoje in izobraževanja. Stevanović (1994) tako govori o<br />
kvalitetni šoli kot organizaciji, ki je zasnovana na temelju heterogenih aktivnosti različnih<br />
subjektov; učiteljev, staršev, nadarjenih učencev, ki med seboj sodelujejo, komunicirajo in<br />
tako skupaj oblikujejo kakovostno šolo.<br />
Učencem moramo torej omogočiti aktivno vlogo v <strong>vzgojno</strong>-izobraževalnem procesu, z<br />
njimi so<strong>delo</strong>vati in jim znati prisluhniti. S tem jim bomo pomagali zagotoviti takšne učne<br />
okoliščine in situacije, v katerih se bodo počutili sprejete, pomembne in varne, kar pa je<br />
eden izmed pomembnih pogojev za kvalitetno poučevanje in učenje.<br />
V kotičku možganov pa bi po mojem mnenju moral imeti vsak pedagog oz. posameznik, ki<br />
se ukvarja z vzgojo in izobraževanje otrok, misel, ki jo je zapisal Strmčnik (1998, str. 18):<br />
»Nadarjenost uspeva le tam, kjer je pričakovana, zaželena in kjer je deležna veliko<br />
pedagoške skrbi in podpore«.<br />
85