diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije 9 SPODBUJANJE RAZVOJA NADARJENIH UČENCEV SE PRIČNE DOMA »Če človek ne hodi v korak s sopotniki, to nemara počne zato, ker sliši drugega bobnarja. Pustite ga plesati po glasbi, ki jo sliši, vseeno kako ritmična ali kako oddaljena je.« (Henry David Thorean) Najbrž se vsi strinjamo, da je potrebno kar se da najbolje poskrbeti za naše otroke, in jim ponuditi tisto, kar potrebujejo, da bi se razvili v srečne, izpolnjene, uspešne in zadovoljne posameznike. V njihovem razvoju in pri izpolnjevanju njihovih interesov, bi jih morali podpirati in spodbujati ne le v šoli, ampak tudi doma, v domačem okolju. Za nadarjene otroke ne moremo skrbeti in tudi ne skrbimo samo v naših šolah. Res je sicer, da večino svojega budnega in aktivnega časa v dnevu preživijo v šolskih klopeh, vendar kljub temu družinsko okolje ostaja tisto, ki na otroku pušča neizbrisne sledi. Velik pomen ima, če je družina nadarjenega otroka nagnjena k negovanju njegove nadarjenosti, ga spodbuja pri njegovem raziskovanju in mu pušča toliko svobode, kot jo za uresničitev svojih interesov potrebuje. Zato je zagotovo zdravo družinsko okolje eden od pomembnih dejavnikov (če ne najpomembnejši), ki vpliva na razvoj nadarjenega otroka. Armstrong (1999, str. 21) zapiše, da je »…družina medij, ki aktivira otrokovo prirojeno genialnost in jo pomaga udejanjiti v svetu, in sicer tako, da z ustreznim vzdušjem omogoči razcvet otrokovih darov in nagnjenj. Za vse družine z zdravim vzdušjem so značilne nekatere skupne poteze, ki so ključnega pomena za razkritje otrokovega genija. Mednje sodijo aktivno učenje, človeške vrednote, pristni odnosi in samospoštovanje«. Avtor nadaljuje, da je »…dom resnično otrokova prva in najpomembnejša šola. Doma se nauči približno 95 odstotkov vsega, kar bo potreboval v življenju, vključno s samospoštovanjem, čustveno zrelostjo, odgovornostjo in praktičnim znanjem o tisoč in eni stvari« (prav tam, str. 27). 82
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Že pred dobrimi tridesetimi leti je Jelenc (1975, str. 52) opozarjal na nekaj stvari, na katere moramo biti pri ravnanju z nadarjenimi otroci pozorni: - »Potrebujejo (tako kot vsi otroci) občutek, da so sprejeti, varni, ljubljeni, zadovoljene pa morajo imeti tudi druge temeljne človeške potrebe, - pustimo otroku dovolj samostojnosti in svobode za neovirano rast in razmah njegovih zanimanj, zmožnosti darov in talentov, - več vzgojne odprtosti, prožnosti in demokratičnosti pri ravnanju, - poskrbimo, da bo dobil čim več raznovrstnih kulturnih vplivov in možnosti za spoznavanje in učenje novega, mikavnega, neznanega, - krepimo otrokovo zaupanje v njegove sile in sposobnosti, - mu prijateljsko pomagajmo v težavah ali krizi«. Ob vsem tem se pojavi vprašanje, kaj pa je s tistimi otroci, ki ne živijo v spodbudnem, varnem družinskem okolju, ki so prikrajšani za 'normalno' družinsko življenje Lahko ti otroci razvijejo svoje morebitne nadarjenosti O tem piše Škoflek (1994), ki izpostavi tri najpogostejše družinske situacije, za katere ocenjuje, da otrokom ne zagotavljajo normalnega družinskega življenja. To so družine s socialnega dna, razvezani starši in družine z neurejenimi medsebojnimi odnosi (npr. alkoholizem v družini). Nadalje predpostavlja, da otroci, ki prihajajo iz takšnih družin, »…v glavnem nimajo možnosti, da bi razvili svoje naravne, kaj šele izjemne nadarjenosti, če ni nikogar, ki bi jih spodbujal, priznaval, vodil, usmerjal,…« (Škoflek 1994, str. 291). Kaj storiti V takšnih primerih še kako pomembno postane ustrezno in strokovno izpeljano svetovalno delo s strani šolske svetovalne službe in ostalega pedagoškega kadra na šoli (učitelji, razredniki), ki lahko s primernimi nasveti in ukrepi rešijo katero od zagat otroka s takšnim 'nesrečnim' družinskim ozadjem, in mu nudijo tisto oporo in spodbude, ki jih doma ni deležen. Vseeno pa bi rada poudarila, da morajo, po mojem mnenju starši svojemu otroku nuditi dovolj samostojnosti in svobode, saj mora sam odkrivati kakšne so njegove sposobnosti, katera so njegova zanimanja, interesi. Še posebej nadarjeni otroci so tisti posamezniki, ki izražajo želje po odkrivanju neznanega in novega, zatorej naj jim starši nudijo čim več možnosti na različnih področjih in pri raznovrstnih dejavnostih. 83
- Page 31 and 32: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 33 and 34: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 35 and 36: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49 and 50: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 51 and 52: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 69 and 70: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 71 and 72: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 73 and 74: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 75 and 76: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 77 and 78: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 79 and 80: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 81: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 85 and 86: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 87 and 88: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 89 and 90: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 91 and 92: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 93 and 94: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 95 and 96: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 97 and 98: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 99 and 100: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 101 and 102: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 103 and 104: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 105 and 106: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 107 and 108: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 109 and 110: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 111 and 112: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 113 and 114: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 115 and 116: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 117 and 118: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 119 and 120: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 121 and 122: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 123 and 124: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 125 and 126: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 127 and 128: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 129 and 130: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 131 and 132: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
Že pred dobrimi tridesetimi leti je Jelenc (1975, str. 52) opozarjal na nekaj stvari, na katere<br />
moramo biti pri ravnanju z <strong>nadarjenimi</strong> otroci pozorni:<br />
- »Potrebujejo (tako kot vsi otroci) občutek, da so sprejeti, varni, ljubljeni,<br />
zadovoljene pa morajo imeti tudi druge temeljne človeške potrebe,<br />
- pustimo otroku dovolj samostojnosti in svobode za neovirano rast in razmah<br />
njegovih zanimanj, zmožnosti darov in talentov,<br />
- več vzgojne odprtosti, prožnosti in demokratičnosti pri ravnanju,<br />
- poskrbimo, da bo dobil čim več raznovrstnih kulturnih vplivov in možnosti za<br />
spoznavanje in učenje novega, mikavnega, neznanega,<br />
- krepimo otrokovo zaupanje v njegove sile in sposobnosti,<br />
- mu prijateljsko pomagajmo v težavah ali krizi«.<br />
Ob vsem tem se pojavi vprašanje, kaj pa je s tistimi otroci, ki ne živijo v spodbudnem,<br />
varnem družinskem okolju, ki so prikrajšani za 'normalno' družinsko življenje Lahko ti<br />
otroci razvijejo svoje morebitne nadarjenosti O tem piše Škoflek (1994), ki izpostavi tri<br />
najpogostejše družinske situacije, za katere ocenjuje, da otrokom ne zagotavljajo<br />
normalnega družinskega življenja. To so družine s socialnega dna, razvezani starši in<br />
družine z neurejenimi medsebojnimi odnosi (npr. alkoholizem v družini). Nadalje<br />
predpostavlja, da otroci, ki prihajajo iz takšnih družin, »…v glavnem nimajo možnosti, da<br />
bi razvili svoje naravne, kaj šele izjemne nadarjenosti, če ni nikogar, ki bi jih spodbujal,<br />
priznaval, vodil, usmerjal,…« (Škoflek 1994, str. 291). Kaj storiti V takšnih primerih še<br />
kako pomembno postane ustrezno in strokovno izpeljano svetovalno <strong>delo</strong> s strani šolske<br />
svetovalne službe in ostalega pedagoškega kadra na šoli (učitelji, razredniki), ki lahko s<br />
primernimi nasveti in ukrepi rešijo katero od zagat otroka s takšnim 'nesrečnim' družinskim<br />
ozadjem, in mu nudijo tisto oporo in spodbude, ki jih doma ni deležen.<br />
Vseeno pa bi rada poudarila, da morajo, po mojem mnenju starši svojemu otroku nuditi<br />
dovolj samostojnosti in svobode, saj mora sam odkrivati kakšne so njegove sposobnosti,<br />
katera so njegova zanimanja, interesi. Še posebej nadarjeni otroci so tisti posamezniki, ki<br />
izražajo želje po odkrivanju neznanega in novega, zatorej naj jim starši nudijo čim več<br />
možnosti na različnih področjih in pri raznovrstnih dejavnostih.<br />
83