diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Strmčnik (2001) zapiše, da med finančne izdatke spada vzdrževanje učnega in upravnega kadra, razne štipendije in druge podpore. Glede na hiter razvoj in inovativnost šolstva, posledično postajajo stroški zanj vse večji. Najbolj pa ta finančni primanjkljaj čutijo posamezne šole, ko jim zmanjka sredstev za kvalitetnejši vzgojno-izobraževalni proces in ostale (izvenšolske) dejavnosti. Zato zapiše, da zahteve po varčevanju niso neutemeljene. Izpostavi pa še, da »…ni mogoče v nedogled zmanjševati sredstev in zahtevati velike uspehe. Na splošno kakovostna šola, vsaj zaenkrat, ni poceni. Iz tega sledi, da je treba varčevanje v šolstvu vselej vzporejati z njegovimi nalogami in pričakovano uspešnostjo« (prav tam, str. 362). Kaj torej storiti Varčevati v nedogled in osiromašiti šolske programe To se nekako ne sliši prava rešitev, saj je bistvo pri vzgoji in izobraževanju otrok, da delamo v njihovo dobro in jim skušamo ponuditi dobre in kvalitetne vzgojno-izobraževalne programe in s tem kakovostno izobrazbo. Strmčnik (2001, str. 362) predlaga naslednje: »Ne maksimiranje ali minimaliziranje, marveč optimiranje odnosov med vlaganjem in učnim uspehom oziroma izkoristkom« in nadaljuje, da moramo kljub temu imeti v zavesti, da »…materialno in finančno revno opremljeno šolstvo ne more biti kakovostno« pa tudi, da »…materialni in didaktični standard nista edina pogoja njene kakovosti«. Slabo finančno stanje šol res povsod predstavlja tako velik problem Rada bi opozorila tudi na to, da je sklicevanje na pomanjkanje finančnih sredstev in zunanjih neustreznih okoliščin, včasih lahko tudi zgolj izgovor pedagoškega kadra na šoli o 'skromnem' delu z nadarjenimi. Za kakovosten pouk ne potrebujemo vedno veliko finančnih sredstev, ampak je ta odvisen od učiteljeve motivacije, iznajdljivosti in veselja do dela z otroki. Pravi razlog na koncu tiči drugje; v določenih prepričanjih in neusposobljenosti, ter nemotiviranosti učiteljev za delo z njimi. Res pa je, da so finančna sredstva potrebna predvsem na področju preštevilčnih razredov in skupin učencev, ter pri plačilu dodatnih ur učiteljem, ki še posebej delajo z nadarjenimi učenci. Nenazadnje torej po mojem mnenju našemu šolstvu za ustrezno izvedbo programov, inovacije, obnovitev infrastrukture itd., trenutno ne bi bila odveč kakršnakoli finančna injekcija. 80

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije 8.4 Neusposobljenost učiteljev in svetovalnih delavcev Zraven organizacijskih, sistemskih in finančnih težav bi tukaj rada izpostavila še eno, po mojem mnenju kar precej pomembno zadevo, o kateri pa se ne govori prav pogosto. To je morebitna neusposobljenost učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev za ustrezno delo z nadarjenimi učenci. Zakaj je temu tako Zakaj se pogosteje ne vprašamo, če so učitelji in svetovalni delavci v šolah res ustrezno usposobljeni delati in se ukvarjati z nadarjeno mladino Je morda eden od razlogov, da tega ne izpostavljamo preveč, ker včasih enostavno 'pozabimo' biti samokritični in tako razlog za neuspeh raje pripnemo kakšnemu drugemu, objektivnejšemu dejavniku (npr. sistemskim ali pa finančnim težavam), ker je to enostavno lažje in priročnejše, kot da očrnimo sebe in priznamo neke vrste 'neuspeh' Če hoče pedagoški kader na šoli prepoznati, spodbujati in delati z nadarjenimi učenci, ter biti sposoben tem učencem zagotoviti ustrezne pedagoške okoliščine, mora biti za to primerno izobražen in usposobljen. Nevednost učiteljev in svetovalnih delavcev na področju nadarjenosti namreč pelje v neustrezno prepoznavanje in nadaljnje pedagoško delo z nadarjenimi učenci. Posledice tega niso prijetne in lahko se zgodi, da neusposobljenost s strani učiteljev in šolske svetovalne službe utegne narediti nadarjenim veliko škode, četudi to ni v njihovem interesu. Za učinkovito skrb za nadarjene učence v šolah je torej potreben ustrezno usposobljen pedagoški kader, od učiteljev do šolskih svetovalnih delavcev. Le ti se ne bi smeli zadovoljiti z že osvojenim znanjem, ki ga premorejo, temveč bi morali do neke mere tudi sami skrbeti za svoje neprestano strokovno usposabljanje. Na tem področju ima veliko vlogo tudi vodstvo in politika vsake posamezne šole, od katere je odvisno, ali bo svojemu pedagoškemu kadru omogočila in ponudila možnost strokovnega spopolnjevanja na področju nadarjenosti, bodisi v obliki seminarjev, konferenc, delavnic ipd. Na koncu bi rada dodala, da bi bilo zelo zanimivo pridobiti in analizirati rezultate raziskave na temo, kako učitelji in svetovalni delavci v šolah sami sebe ocenjujejo glede tega, v kolikšni meri se čutijo (ne)usposobljene za delo z nadarjenimi učenci. 81

Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />

Strmčnik (2001) zapiše, da med finančne izdatke spada vzdrževanje učnega in upravnega<br />

kadra, razne štipendije in druge podpore. Glede na hiter razvoj in inovativnost šolstva,<br />

posledično postajajo stroški zanj vse večji. Najbolj pa ta finančni primanjkljaj čutijo<br />

posamezne šole, ko jim zmanjka sredstev za kvalitetnejši <strong>vzgojno</strong>-izobraževalni proces in<br />

ostale (izvenšolske) dejavnosti. Zato zapiše, da zahteve po varčevanju niso neutemeljene.<br />

Izpostavi pa še, da »…ni mogoče v nedogled zmanjševati sredstev in zahtevati velike<br />

uspehe. Na splošno kakovostna šola, vsaj zaenkrat, ni poceni. Iz tega sledi, da je treba<br />

varčevanje v šolstvu vselej vzporejati z njegovimi nalogami in pričakovano uspešnostjo«<br />

(prav tam, str. 362).<br />

Kaj torej storiti Varčevati v nedogled in osiromašiti šolske programe To se nekako ne<br />

sliši prava rešitev, saj je bistvo pri vzgoji in izobraževanju otrok, da delamo v njihovo<br />

dobro in jim skušamo ponuditi dobre in kvalitetne <strong>vzgojno</strong>-izobraževalne programe in s<br />

tem kakovostno izobrazbo. Strmčnik (2001, str. 362) predlaga naslednje: »Ne<br />

maksimiranje ali minimaliziranje, marveč optimiranje odnosov med vlaganjem in učnim<br />

uspehom oziroma izkoristkom« in nadaljuje, da moramo kljub temu imeti v zavesti, da<br />

»…materialno in finančno revno opremljeno šolstvo ne more biti kakovostno« pa tudi, da<br />

»…materialni in didaktični standard nista edina pogoja njene kakovosti«.<br />

Slabo finančno stanje šol res povsod predstavlja tako velik problem Rada bi opozorila<br />

tudi na to, da je sklicevanje na pomanjkanje finančnih sredstev in zunanjih neustreznih<br />

okoliščin, včasih lahko tudi zgolj izgovor pedagoškega kadra na šoli o 'skromnem' delu z<br />

<strong>nadarjenimi</strong>. Za kakovosten pouk ne potrebujemo vedno veliko finančnih sredstev, ampak<br />

je ta odvisen od učiteljeve motivacije, iznajdljivosti in veselja do dela z otroki. Pravi razlog<br />

na koncu tiči drugje; v določenih prepričanjih in neusposobljenosti, ter nemotiviranosti<br />

učiteljev za <strong>delo</strong> z njimi. Res pa je, da so finančna sredstva potrebna predvsem na področju<br />

preštevilčnih razredov in skupin učencev, ter pri plačilu dodatnih ur učiteljem, ki še<br />

posebej delajo z <strong>nadarjenimi</strong> učenci. Nenazadnje torej po mojem mnenju našemu šolstvu<br />

za ustrezno izvedbo programov, inovacije, obnovitev infrastrukture itd., trenutno ne bi bila<br />

odveč kakršnakoli finančna injekcija.<br />

80

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!