diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije 7 ŠOLSKO SVETOVALNO DELO IN NADARJENI UČENCI V Sloveniji so svetovalni delavci del šolskega sistema in del posamezne šole. Njihovo delo vključuje vrsto pomoči, ki jo nudijo; od osebnega svetovanja učencem, do svetovanja učiteljem, staršem in vodstvu šole, da bi bila šola pri delu z učenci uspešnejša. Zaradi tega mora svetovalna služba živeti s šolskim kolektivom in probleme reševati skupaj z učitelji, učenci, starši in vodstvom šole (Resman idr. 1999). Temeljne funkcije svetovalnega dela v šolah lahko razdelimo na tri pomembnejše vidike (Resman idr. 1999): - svetovanje: gre za najbolj neposredno delo z učenci, ki imajo razne učne težave, osebne ali socialne probleme, ali pa potrebujejo pomoč pri postavljanju šolskih in poklicnih ciljev, - posvetovanje: gre za sodelovanje s starši, učitelji, vodstvom šole in drugimi, ki so v tesni povezanosti z učencem, in so pomembni pri reševanju njegovih težav, - koordinacija: je proces, kjer svetovalec prevzema pobudo pri opravljanju in vodenju posameznih aktivnosti, je pobudnik sprememb, in sodeluje z zunanjimi ustanovami. Šolsko svetovalno delo je izjemno povezano z vzgojo in izobraževanjem nadarjenih učencev. Ne le, da so šolski svetovalni delavci vključeni v postopek identifikacije nadarjenih učencev, prav tako pomagajo pri izdelavi posebnih vzgojno-izobraževalnih programov zanje, jih spremljajo pri njihovem razvoju (vodijo različne evidence o nadarjenem učencu), sami vodijo različne programe za nadarjene, tesno sodelujejo s starši teh učencev, ponujajo svetovalno pomoč na različnih področjih, ki morebiti pestijo nadarjene itd. Skratka, šolski svetovalni delavec je, poleg razrednikov in učiteljev, tista oseba, ki na nek način najbolj bdi nad nadarjenim učencem, in mu pomaga pri uresničitvi njegovih potencialov in premagovanju težav, ki bi se utegnile pojaviti (Bezić 1994 in 1998, Strmčnik 1998). Bezić (1998, str. 88) zapiše, naj »…šolska svetovalna služba odkriva in sodeluje pri odkrivanju in identifikaciji nadarjenih, sodeluje z učitelji pri oblikovanju programov, ter tudi sama neposredno izvaja posebne programe za razvijanje nadarjenosti. Predvsem je 70

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije vloga šolske svetovalne službe v koordinaciji dela za nadarjene in z nadarjenimi. V šolah pa poleg tega pričakujejo, da šolski svetovalni delavec pomaga učiteljem s posebnim gradivom, ponuja različne možnosti dela, informira, identificira nadarjene«. 7.1 Svetovanje in pomoč nadarjenim učencem Že kar nekajkrat sem od ljudi slišala vprašanje, 'zakaj, oziroma pri čem, pa bi nadarjeni posamezniki sploh potrebovali posebno pomoč' Češ, da so dovolj bistri in iznajdljivi, ter zato sami sposobni poiskati rešitve na lastna vprašanja in težave, ter si tako sami pomagati. Takšno mišljenje me je zelo presenetilo (me preseneča še sedaj), in ne bi moglo biti dlje od resnice. Tudi nadarjeni učenci včasih potrebujejo vsestransko pomoč. So kot vsi ostali otroci, ki jih lahko pestijo osebnostni problemi in težave, ki jim sami, kljub 'visokim sposobnostim', kot radi poudarjamo, niso kos. Strmčnik (1998) poudarja, da imajo mnogi nadarjeni veliko problemov s samim seboj. Njihove težave pa se najbolj zrcalijo predvsem pri navezovanju stikov z drugimi posamezniki in uspešnem vključevanju v družbo. O najpogostejših problemih in težavah nadarjenih učencev piše tudi Brinar-Huš (2001). Pravi, da imajo nadarjeni lahko težave v socialnih odnosih z vrstniki, ker težko shajajo z otroki svoje starosti, saj jih vrstniki ne razumejo, prav tako pa nadarjeni ne razumejo in ne sprejemajo načina ravnanja vrstnikov. Nadarjeni imajo lahko pomanjkljivo motivacijo za šolsko delo, slabe učne navade, pri pouku se lahko dolgočasijo, zaradi njim vsebinsko in didaktično neprimernega načina poučevanja in učenja. Nenazadnje pa lahko imajo tudi težave pri izbiri poklica, saj zaradi raznolikih interesov ne vedo natančno s čim bi se najraje ukvarjali. George (1997, str. 20) pa opozarja še na to, da so »…zaradi svojih izjemnih umskih in kreativnih sposobnosti nadarjeni otroci izpostavljeni hudim psihološkim pritiskom v šoli in doma, kar lahko izzove učno neuspešnost«. Zato jim vsekakor moramo znati priskočiti na pomoč, ko le to potrebujejo. O tem, kako svetovati nadarjeni populaciji učencev, veliko govorita avtorja Ferbežer in Kukanja (2008), ki izpostavljata dva pomembna pristopa svetovanja nadarjenim učencem v šoli, in sicer razvojno-preventivni in kurativni, ki se dopolnjujeta in prepletata na treh področjih svetovanja: osebno-socialnem, poklicnem in učnem področju. Bistvo 71

Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />

vloga šolske svetovalne službe v koordinaciji dela za nadarjene in z <strong>nadarjenimi</strong>. V šolah<br />

pa poleg tega pričakujejo, da šolski svetovalni delavec pomaga učiteljem s posebnim<br />

gradivom, ponuja različne možnosti dela, informira, identificira nadarjene«.<br />

7.1 Svetovanje in pomoč nadarjenim učencem<br />

Že kar nekajkrat sem od ljudi slišala vprašanje, 'zakaj, oziroma pri čem, pa bi nadarjeni<br />

posamezniki sploh potrebovali posebno pomoč' Češ, da so dovolj bistri in iznajdljivi, ter<br />

zato sami sposobni poiskati rešitve na lastna vprašanja in težave, ter si tako sami pomagati.<br />

Takšno mišljenje me je zelo presenetilo (me preseneča še sedaj), in ne bi moglo biti dlje od<br />

resnice. Tudi nadarjeni učenci včasih potrebujejo vsestransko pomoč. So kot vsi ostali<br />

otroci, ki jih lahko pestijo osebnostni problemi in težave, ki jim sami, kljub 'visokim<br />

sposobnostim', kot radi poudarjamo, niso kos. Strmčnik (1998) poudarja, da imajo mnogi<br />

nadarjeni veliko problemov s samim seboj. Njihove težave pa se najbolj zrcalijo predvsem<br />

pri navezovanju stikov z drugimi posamezniki in uspešnem vključevanju v družbo.<br />

O najpogostejših problemih in težavah nadarjenih učencev piše tudi Brinar-Huš (2001).<br />

Pravi, da imajo nadarjeni lahko težave v socialnih odnosih z vrstniki, ker težko shajajo z<br />

otroki svoje starosti, saj jih vrstniki ne razumejo, prav tako pa nadarjeni ne razumejo in ne<br />

sprejemajo načina ravnanja vrstnikov. Nadarjeni imajo lahko pomanjkljivo motivacijo za<br />

šolsko <strong>delo</strong>, slabe učne navade, pri pouku se lahko dolgočasijo, zaradi njim vsebinsko in<br />

didaktično neprimernega načina poučevanja in učenja. Nenazadnje pa lahko imajo tudi<br />

težave pri izbiri poklica, saj zaradi raznolikih interesov ne vedo natančno s čim bi se<br />

najraje ukvarjali. George (1997, str. 20) pa opozarja še na to, da so »…zaradi svojih<br />

izjemnih umskih in kreativnih sposobnosti nadarjeni otroci izpostavljeni hudim<br />

psihološkim pritiskom v šoli in doma, kar lahko izzove učno neuspešnost«.<br />

Zato jim vsekakor moramo znati priskočiti na pomoč, ko le to potrebujejo.<br />

O tem, kako svetovati nadarjeni populaciji učencev, veliko govorita avtorja Ferbežer in<br />

Kukanja (2008), ki izpostavljata dva pomembna pristopa svetovanja nadarjenim učencem v<br />

šoli, in sicer razvojno-preventivni in kurativni, ki se dopolnjujeta in prepletata na treh<br />

področjih svetovanja: osebno-socialnem, poklicnem in učnem področju. Bistvo<br />

71

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!