diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
smel ostati zanemarjen, zatiran. Vsakemu moramo dati priložnost, da zablesti (Medved
2008).
Poglejmo si še, kako zagovorniki posebnih pristopov pri izobraževanju in vzgoji
nadarjenih učencev odgovarjajo na kritike elitizma
Najprej bi rada opozorila na pojem 'enakosti' v šolstvu; kaj to pravzaprav pomeni Mar
enakost v vzgoji in izobraževanju pomeni, da vsem učencem ponudimo iste programe, iste
metode, pristope, ali da poskusimo vsakemu posamezniku ponuditi takšne pogoje, da bo
kar najbolje razvil in uresničil svoje sposobnosti Tukaj še zmeraj vlada velika dilema. Po
mojem mnenju bi bilo najbolj pravično osredotočiti se na posameznika in ne na določene
skupine učencev (npr. nadarjene učence, učence s primanjkljaji na določenih področjih)
ravno iz tega razloga, ker se tudi posamezniki v isti skupini med seboj razlikujejo. Menim,
da bi pri posebnih učnih metodah in pristopih ter individualiziranih programih morali
izhajati iz posameznika in njegovih posebnosti, ne iz 'skupine' v katero smo ga prisodili.
Osredotočiti bi se morali na posameznika in njegove potrebe; na ta način ne bi bila
'izključena', in prikrajšana nobena od skupin učencev, pa naj bodo to nadarjeni ali učenci z
učnimi primanjkljaji.
Je torej enakost v šolstvu oziroma v vzgoji in izobraževanju lahko realnost, ali je zgolj
utopija Jerovšek (2007) govori o tem, kako težko je v šolskem sistemu uresničiti enakost,
in izpostavi za to dva glavna problema. Eden izmed problemov, pravi, tiči v globalni
družbi sami, ki je razdeljena na sloje; torej na bogatejše in revnejše, bolj in manj
izobražene posameznike. Vse to naj bi se posledično prenašalo v šolski sistem, preko
staršev na otroke, saj je kulturno in izobraževalno okolje staršev iz višjih slojev drugačno
od okolja, v katerem živijo otroci iz nižjega sloja. Jerovšek (prav tam) poudari, da šolski
sistem kljub vsem morebitnim reformam ne more odpraviti tovrstnih neenakosti, ki izvirajo
iz socialne razslojenosti in že v izhodišču neenakih možnosti. Ravno tu naj bi bila ena od
poglavitnih nalog javnega izobraževanja, da tudi tistim učencem, ki prihajajo iz
nepriviligiranega družbenega sloja, ponudi ustrezne spodbude in možnosti, da lahko na tak
način kompenzirajo primanjkljaje izvirajoče iz slojne razdelitve družbe. Kot drug problem
pa izpostavi razlike med posamezniki samimi. Ljudje se med sabo razlikujemo po svojih
sposobnostih, pridnosti, motivaciji,… in tudi te razlike se prenašajo v šolski sistem. Avtor
močno poudari, da so nosilke vsega napredka elite, in da mora zato pameten šolski sistem,
68