diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
smel ostati zanemarjen, zatiran. Vsakemu moramo dati priložnost, da zablesti (Medved<br />
2008).<br />
Poglejmo si še, kako zagovorniki posebnih pristopov pri izobraževanju in vzgoji<br />
nadarjenih učencev odgovarjajo na kritike elitizma<br />
Najprej bi rada opozorila na pojem 'enakosti' v šolstvu; kaj to pravzaprav pomeni Mar<br />
enakost v vzgoji in izobraževanju pomeni, da vsem učencem ponudimo iste programe, iste<br />
metode, pristope, ali da poskusimo vsakemu posamezniku ponuditi takšne pogoje, da bo<br />
kar najbolje razvil in uresničil svoje sposobnosti Tukaj še zmeraj vlada velika dilema. Po<br />
mojem mnenju bi bilo najbolj pravično osredotočiti se na posameznika in ne na določene<br />
skupine učencev (npr. nadarjene učence, učence s primanjkljaji na določenih področjih)<br />
ravno iz tega razloga, ker se tudi posamezniki v isti skupini med seboj razlikujejo. Menim,<br />
da bi pri posebnih učnih metodah in pristopih ter individualiziranih programih morali<br />
izhajati iz posameznika in njegovih posebnosti, ne iz 'skupine' v katero smo ga prisodili.<br />
Osredotočiti bi se morali na posameznika in njegove potrebe; na ta način ne bi bila<br />
'izključena', in prikrajšana nobena od skupin učencev, pa naj bodo to nadarjeni ali učenci z<br />
učnimi primanjkljaji.<br />
Je torej enakost v šolstvu oziroma v vzgoji in izobraževanju lahko realnost, ali je zgolj<br />
utopija Jerovšek (2007) govori o tem, kako težko je v šolskem sistemu uresničiti enakost,<br />
in izpostavi za to dva glavna problema. Eden izmed problemov, pravi, tiči v globalni<br />
družbi sami, ki je razdeljena na sloje; torej na bogatejše in revnejše, bolj in manj<br />
izobražene posameznike. Vse to naj bi se posledično prenašalo v šolski sistem, preko<br />
staršev na otroke, saj je kulturno in izobraževalno okolje staršev iz višjih slojev drugačno<br />
od okolja, v katerem živijo otroci iz nižjega sloja. Jerovšek (prav tam) poudari, da šolski<br />
sistem kljub vsem morebitnim reformam ne more odpraviti tovrstnih neenakosti, ki izvirajo<br />
iz socialne razslojenosti in že v izhodišču neenakih možnosti. Ravno tu naj bi bila ena od<br />
poglavitnih nalog javnega izobraževanja, da tudi tistim učencem, ki prihajajo iz<br />
nepriviligiranega družbenega sloja, ponudi ustrezne spodbude in možnosti, da lahko na tak<br />
način kompenzirajo primanjkljaje izvirajoče iz slojne razdelitve družbe. Kot drug problem<br />
pa izpostavi razlike med posamezniki samimi. Ljudje se med sabo razlikujemo po svojih<br />
sposobnostih, pridnosti, motivaciji,… in tudi te razlike se prenašajo v šolski sistem. Avtor<br />
močno poudari, da so nosilke vsega napredka elite, in da mora zato pameten šolski sistem,<br />
68