diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
torej te vrste šol obiskujejo le učenci, ki so spoznani za nadarjene, in seveda potemtakem
dosegajo kriterije za vpis. Pri nas tako ekstremne zunanje diferenciacije, kar se tiče
izobraževanja nadarjenih posameznikov, nimamo, so pa take 'elitne' šole kar pogoste v
tujini (najbolj znane so npr. Harvard in Yale v ZDA, Cambridge in Oxford v Veliki
Britaniji).
Kaj torej izbrati Po kateri poti začrtati vzgojo in izobraževanje Egalitarnost ali elitizem
Odgovor na ta vprašanja je vse prej kot enostaven, in po mojem mnenju karkoli od tega
'izberemo', ne bo popolnoma napačno, saj veliko ovisi tudi od naše kulture, mentalitete
ljudstva, ekonomije… zakaj Poglejmo si dva primera, ki ju navaja Medved (2008). Šolski
sistem v Skandinaviji, natančneje Finski, in šolski sistem Velike Britanije in ZDA. Finska
je na splošno znana kot visoko kakovostna, egalitarna družba znanja. Ocenjuje se celo, da
naj bi imela najboljši izobraževalni sistem na svetu, saj vse šole dosegajo dobre rezultate,
učitelji pa so visoko izobraženi in usposobljeni. Pri njih je pomembno izobraževanje za
vse, in vsak otrok je pomemben. Njihovo vodilo je, da morajo vsi otroci imeti enako dobro
šolstvo, da ne bodo razdeljeni, da bodo vsi izobraženi, in tako lahko k razvoju družbe vsi
prispevali svoj del. In Finski to uspeva. Razlike med najboljšimi in najslabšimi šolami so
minimalne, ne glede na to, v kateri regiji so, ali kdo so njihovi učenci, vse šole pa dosegajo
visoke rezultate na mednarodni ravni. Zgodba o šolstvu v Veliki Britaniji in ZDA je
drugačna. Nobena od držav ni primer konsistentno visoke kakovosti šolstva, saj v
mednarodnih primerjavah zaostajata za večino severnoevropskih in azijskih držav. Vendar
pa dosegata drug fenomen, saj nekatere ameriške in britanske univerze stalno zasedajo
svetovni vrh v akademskih rezultatih na mednarodni ravni. Britanski in ameriški sistem
zasebnih šol tako dosegata enega najboljših rezultatov v posameznih kategorijah 'centrov
odličnosti'. Njihova ideja temelji na selekciji najbolj sposobnih in nadarjenih, ki jih v
zasebnem šolstvu skušajo pripeljati 'čim dlje, višje'. Medved (2008) ugotavlja, da
»…konsistentno visoka uspešnost finskih šol ni samo posledica egalitarnega
izobraževalnega sistema, temveč tudi stabilnosti nacionalnega konsenza o načelu enakosti
celotne družbe. Prav tako razumljena egalitarnost je morda glavni razlog, da je finski šolski
sistem težko prenesti v druge države. /…/ Na drugi strani pa intelektualne šole moči
formirajo v elite, ki lahko vodijo podjetja in birokracije v izredno konkurenčnem
(anglosaškem) svetu«. Veliko je torej odvisno od razvitosti in miselnosti družbe, njene
ekonomije, načel, vrednot,… Vsekakor pa ne smemo pozabiti na to, da noben talent ne bi
67