diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije 6 ELITIZEM »V vsakem človeku je genij, le prebuditi ga je treba.« (Paul Lengrad) Ob vseh prilagojenih načinih dela in posebnih programih, ki jih pedagoška stroka pripravlja, uvaja in izvaja posebej za nadarjene učence, se marsikdo vpraša, ali morda s tem ne podpiramo neke vrste elito, prvi razred. Ali se preveč posvečamo nadarjenim, namesto, da bi skrb in razvoj pedagogike usmerili na celotno šolsko populacijo Ali posebni vzgojno-izobraževalni programi, ki so namenjeni zgolj nadarjenim učencem še večajo prepad in razlike med njimi in 'običajnimi' učenci Morda s takim ravnanjem tiho podpiramo privilegiranost (v tem primeru nadarjenih) »Zadrega med egalitarnostjo in elitnostjo v šolstvu kar kliče po razmisleku o tem kakšna 'na znanju temelječa družba' želimo postati in biti: ali je bolj pomembno, da se osredotočimo na 'vse' v družbi tako, da bi vsakdo pridobil enako kakovostno izobrazbo ali pa bi morali dati prednost skrbi za izjemne talente in razvoj elite Iz tega sledi /…/ najpomembnejše vprašanje: smo voljni narediti oboje« (Medved 2008). Kar nekaj avtorjev, ki se ukvarjajo z delom in izobraževanjem nadarjenih učencev, se je srečevalo s podobnimi vprašanji in očitki. Med njimi Ferbežer in Kukanja (2008, str. 56) zapišeta, da je »…ena najpogostejših kritik izobraževanja nadarjenih zunaj strokovnih krogov obtožba, da diferencirano izobraževanje spodbuja med učenci, ki so bili deležni posebnih izobraževalnih možnosti, občutek elitizma«. Tudi George (1997, str. 53) izpostavi, da so »…danes posebni programi za nadarjene pogosto deležni ostrih napadov, češ da ustvarjajo elitizem«. Vendar pa, da se »…mnogi starši in učitelji pri tem ne zavedajo dobrodejnega in koristnega vpliva, ki bi ga posebni programi za razvijanje kreativnosti in kreativnih darov utegnili imeti v njihovi skupnosti« (prav tam, str. 53). Posebni programi za nadarjene pa niso edini in največji kamen spotike, ko se pričnemo pogovarjati o elitizmu v šolstvu. Najhujši očitki glede elitizma letijo na posebne (elitne) šole, kamor so vključeni zgolj nadarjeni učenci. Gre za popolno zunanjo diferenciacijo, 66

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije torej te vrste šol obiskujejo le učenci, ki so spoznani za nadarjene, in seveda potemtakem dosegajo kriterije za vpis. Pri nas tako ekstremne zunanje diferenciacije, kar se tiče izobraževanja nadarjenih posameznikov, nimamo, so pa take 'elitne' šole kar pogoste v tujini (najbolj znane so npr. Harvard in Yale v ZDA, Cambridge in Oxford v Veliki Britaniji). Kaj torej izbrati Po kateri poti začrtati vzgojo in izobraževanje Egalitarnost ali elitizem Odgovor na ta vprašanja je vse prej kot enostaven, in po mojem mnenju karkoli od tega 'izberemo', ne bo popolnoma napačno, saj veliko ovisi tudi od naše kulture, mentalitete ljudstva, ekonomije… zakaj Poglejmo si dva primera, ki ju navaja Medved (2008). Šolski sistem v Skandinaviji, natančneje Finski, in šolski sistem Velike Britanije in ZDA. Finska je na splošno znana kot visoko kakovostna, egalitarna družba znanja. Ocenjuje se celo, da naj bi imela najboljši izobraževalni sistem na svetu, saj vse šole dosegajo dobre rezultate, učitelji pa so visoko izobraženi in usposobljeni. Pri njih je pomembno izobraževanje za vse, in vsak otrok je pomemben. Njihovo vodilo je, da morajo vsi otroci imeti enako dobro šolstvo, da ne bodo razdeljeni, da bodo vsi izobraženi, in tako lahko k razvoju družbe vsi prispevali svoj del. In Finski to uspeva. Razlike med najboljšimi in najslabšimi šolami so minimalne, ne glede na to, v kateri regiji so, ali kdo so njihovi učenci, vse šole pa dosegajo visoke rezultate na mednarodni ravni. Zgodba o šolstvu v Veliki Britaniji in ZDA je drugačna. Nobena od držav ni primer konsistentno visoke kakovosti šolstva, saj v mednarodnih primerjavah zaostajata za večino severnoevropskih in azijskih držav. Vendar pa dosegata drug fenomen, saj nekatere ameriške in britanske univerze stalno zasedajo svetovni vrh v akademskih rezultatih na mednarodni ravni. Britanski in ameriški sistem zasebnih šol tako dosegata enega najboljših rezultatov v posameznih kategorijah 'centrov odličnosti'. Njihova ideja temelji na selekciji najbolj sposobnih in nadarjenih, ki jih v zasebnem šolstvu skušajo pripeljati 'čim dlje, višje'. Medved (2008) ugotavlja, da »…konsistentno visoka uspešnost finskih šol ni samo posledica egalitarnega izobraževalnega sistema, temveč tudi stabilnosti nacionalnega konsenza o načelu enakosti celotne družbe. Prav tako razumljena egalitarnost je morda glavni razlog, da je finski šolski sistem težko prenesti v druge države. /…/ Na drugi strani pa intelektualne šole moči formirajo v elite, ki lahko vodijo podjetja in birokracije v izredno konkurenčnem (anglosaškem) svetu«. Veliko je torej odvisno od razvitosti in miselnosti družbe, njene ekonomije, načel, vrednot,… Vsekakor pa ne smemo pozabiti na to, da noben talent ne bi 67

Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />

6 ELITIZEM<br />

»V vsakem človeku je genij, le prebuditi ga je treba.« (Paul Lengrad)<br />

Ob vseh prilagojenih načinih dela in posebnih programih, ki jih pedagoška stroka<br />

pripravlja, uvaja in izvaja posebej za nadarjene učence, se marsikdo vpraša, ali morda s<br />

tem ne podpiramo neke vrste elito, prvi razred. Ali se preveč posvečamo nadarjenim,<br />

namesto, da bi skrb in razvoj pedagogike usmerili na celotno šolsko populacijo Ali<br />

posebni <strong>vzgojno</strong>-izobraževalni programi, ki so namenjeni zgolj nadarjenim učencem še<br />

večajo prepad in razlike med njimi in 'običajnimi' učenci Morda s takim ravnanjem tiho<br />

podpiramo privilegiranost (v tem primeru nadarjenih)<br />

»Zadrega med egalitarnostjo in elitnostjo v šolstvu kar kliče po razmisleku o tem kakšna<br />

'na znanju temelječa družba' želimo postati in biti: ali je bolj pomembno, da se<br />

osredotočimo na 'vse' v družbi tako, da bi vsakdo pridobil enako kakovostno izobrazbo ali<br />

pa bi morali dati prednost skrbi za izjemne talente in razvoj elite Iz tega sledi /…/<br />

najpomembnejše vprašanje: smo voljni narediti oboje« (Medved 2008).<br />

Kar nekaj avtorjev, ki se ukvarjajo z <strong>delo</strong>m in izobraževanjem nadarjenih učencev, se je<br />

srečevalo s podobnimi vprašanji in očitki. Med njimi Ferbežer in Kukanja (2008, str. 56)<br />

zapišeta, da je »…ena najpogostejših kritik izobraževanja nadarjenih zunaj strokovnih<br />

krogov obtožba, da diferencirano izobraževanje spodbuja med učenci, ki so bili deležni<br />

posebnih izobraževalnih možnosti, občutek elitizma«.<br />

Tudi George (1997, str. 53) izpostavi, da so »…danes posebni programi za nadarjene<br />

pogosto deležni ostrih napadov, češ da ustvarjajo elitizem«. Vendar pa, da se »…mnogi<br />

starši in učitelji pri tem ne zavedajo dobrodejnega in koristnega vpliva, ki bi ga posebni<br />

programi za razvijanje kreativnosti in kreativnih darov utegnili imeti v njihovi skupnosti«<br />

(prav tam, str. 53).<br />

Posebni programi za nadarjene pa niso edini in največji kamen spotike, ko se pričnemo<br />

pogovarjati o elitizmu v šolstvu. Najhujši očitki glede elitizma letijo na posebne (elitne)<br />

šole, kamor so vključeni zgolj nadarjeni učenci. Gre za popolno zunanjo diferenciacijo,<br />

66

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!