diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
izbranega dela, doživljanje učenja in dela kot osebne izbire, razvijanje notranje motivacije«
(prav tam, str. 47). Ta model lahko uporabljamo v posebnih izobraževalnih programih za
nadarjene učence, pa tudi v običajnih rednih razredih.
- Identifikacijski model vrtljivih vrat (Renzulli in sodelavci 1981 v George 1997)
Predlaga izbor talentiranega kroga (15-20% šolske populacije). Le ti so deležni 1. in 2.
načina obogatitve (glej prejšnjo točko), in se krožno izmenjujejo pri projektnem delu.
- Model avtonomnega učenca (Betts 1985 v George 1997)
Pomeni individualni razvoj na področju učnih spretnosti, osebnega razumevanja,
medosebnih spretnosti, obogatitvenih dejavnosti in poklicnega razvoja, zato je primeren
tudi za uporabo v razredu. Avtonomni učni model je razvil Betts »…kot srednješolski
model za izobraževanje nadarjenih učencev. Zasnoval ga je ne le za učno talentirane
učence, temveč tudi za učence, talentirane v ustvarjalnosti, voditeljstvu, v vizualnih in
oblikovalnih umetnostih. Te učence povezuje z vrsto učnih aktivnosti, namenjenih
oblikovanju 'avtonomnega učenca', to je učenca, ki je sposoben identificirati svoje lastne
učne izkušnje in jih uporabiti pri svojih učnih projektih. /…/ Model sestoji iz petih
komponent: 1. orientacija, 2. osebni razvoj, 3. obogatene aktivnosti, 4. seminarji, 5.
poglobljen študij« (Ferbežer, Kukanja 2008, str. 67).
Avtorja Ferbežer in Kukanja (2008) v svoji knjigi poleg edukacijskega modela obogatene
triade in identifikacijskega modela nihajnih vrat ter avtonomnega učnega modela, navajata
še:
- SMPY (študij matematično zgodaj zrele mladine) in model iskanja talentov
Julian Stanley je začel leta 1971 »…sistematično preučevati matematično zgodaj zrele
učence. Cilj te raziskave je bil identificirati mlajše učence, ki imajo nenavadno visoko
razvite matematične miselne sposobnosti, in jim pomagati najti prilagojene kurikularne
alternative za razvoj njihovih sposobnosti. /…/ Z uporabo tega modela se učence z
visokimi sposobnostmi pošlje na testiranja s standardiziranimi testi, s pomočjo katerih se z
analizo razkrijejo specifična vsebinska področja nižjih sposobnosti, ki nato zahtevajo
poseben pouk, prilagojen vsakemu posamezniku. Nadarjeni učenci so za tem usmerjeni na
učne strategije, ki se specifično nanašajo na področja, na katerih je potrebno dopolnilno
delo« (Ferbežer, Kukanja 2008, str. 60, 61).
60