diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
Vendar pa akceleracija nima nujno zgolj negativnih učinkov. George (1997, str. 115)
navaja avtorja Vernona, ki dokazuje, da lahko različne negativne učinke ublažimo, če se
pri vsakem otroku držimo naslednjih kriterijev:
- »Otrok je psihološko dovolj zrel in pripravljen.
- Novi učitelji so dobro seznanjeni s primerom in pozorni.
- Otrok je tako čustveno kot fizično dovolj zrel.
- Otrok ne preskoči več kot enega leta.
- Otrok je zares sposoben bolj zahtevnega dela«.
Na koncu pa se vsekakor moramo zavedati dejstva, da otrokov razvoj ni enako hiter na
vseh področjih; to velja tudi za nadarjene učence. Tudi oni lahko preveč zaostajajo na
socialnem in emocionalnem področju, da bi ukrep akceleracije zanje bil ustrezen, kljub
temu, da morebiti zelo prednjačijo pred svojimi vrstniki na intelektualnem področju. Zato
moramo biti pri izvajanju akcerelracije zelo previdni,in jo omogočiti tistim nadarjenim
učencem, ki imajo poleg izjemno razvitega intelektualnega področja, dovolj razvito tudi
socialno in emocionalno, da bi lahko uspešno prenesli takšno spremembo.
Zagovorniki pristopa akceleracije med njene prednosti štejejo dejstvo, da lahko nadarjeni
učenci na takšen način prej zaključijo šolanje, in so zato posledično prej produktivni v
svojem poklicnem življenju.
4.6 Dodatni pouk
Dodatni pouk je oblika dela z nadarjenimi učenci, katerega izvajanje je predpisano tudi z
zakonom in se organizira za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene
standarde znanja. Posledično je zato tudi ena izmed najpogostejših oblik nadgradnje pouka
za nadarjene učence (Bela knjiga 1995).
V Beli knjigi (1995) je zapisano, da na predmetni stopnji organizira šola tudi dodatni pouk
za nadpovprečno sposobne in zainteresirane učence, kjer je poudarek predvsem na
njihovem samostojnem delu. Dodatni pouk pa se praviloma izvaja eno uro na teden,
izjemoma dve.
56