diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
- evalvacija kurikuluma mora imeti namen, da dokumentira maksimalni potencialni
učinek«.
Princip obogatitve kurikula po definiciji, ki jo je sprejel Oxfordski raziskovalni projekt
(George 1997, str. 119):
1. Je širjenje in poglabljanje učnih izkušenj.
2. Omogoča izkušnje in dejavnost, ki presegajo meje rednega kurikula.
3. Razvija nadarjenost in talentiranost najbolj sposobnih.
4. Bolj poudarja kakovosten razvoj miselnih sposobnosti, kot pa količinsko kopičenje
dejstev.
5. Bolj poudarja proces učenja kot pa vsebino.
6. Lahko je horizontalna 5 , tako da raziskuje področja, ki se jih splošno jedro šolskega
kurikula navadno ne dotakne.
7. Lahko je vertikalna 6 , tako da razvija sposobnost 'količinskega' razmišljanja, kar
vključuje osnovno temo, sposobnost razumevanja osnovnih pravil in sposobnost
posploševanja.
8. Na splošno bi morali otroci z malo dela pridobiti več znanja. Na splošno je bolje,
da tak učenec reši eno nalogo na tri različne načine, kot pa tri naloge reši na
podoben način.
V kaj mora biti usmerjen obogatitveni program Kričaj Korelc (2001, str. 31) zapiše, da v
to »…da se nadarjenim učencem ponudi širša in bolj poglobljena učna snov (obogatitevenrichment)«.
In kot pravi George (1997), bogatitev kurikula ne pomeni zgolj to, da šola
poskrbi za dodaten material. Bogatitev je veliko več in je odvisna tudi od učiteljeve
prožnosti, občutljivosti in individualnih potreb, občutka za pravi trenutek in dobrega
poznavanja obravnavane snovi, ter dodaja: »Da bi lahko izvajali bogatenje, širjenje in
diferencirani kurikulum si moramo zapomniti, da se učenci učijo na mnogo različnih
načinov. Širokemu razponu potreb učencem lahko ustrežemo le, če jim prilagajamo
metode oz. stil poučevanja« (prav tam, str. 131).
5 Nanaša se na splošen ali horizontalni transfer, pri katerem se učni učinki prenašajo širše, med predmeti,
med teorijo in prakso, med šolskim učenjem in življenjskimi situacijami, npr. znanje matematike se lahko
prenaša na reševanje kemijskih in fizikalnih nalog (Marentič Požarnik 2000).
6 Nanaša se na specifični ali vertikalni transfer, pri katerem se učni učinki prenašajo znotraj istega področja
znanja ali predmeta s prejšnjega na nadaljnje učenje. Določeno predznanje je tukaj nujen pogoj za nadaljnje
učenje (Marentič Požarnik 2000).
54