diplomsko delo vzgojno-izobraÅ¾evalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...

More documents

Recommendations

Info

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Namen in cilji učnega programa za nadarjene in talentirane učence bi po mnenju Georga (1997) moral v ospredje postaviti razvoj osebnosti. »Odprte naloge spodbujajo učence v učnem procesu. Kurikulum naj pušča prostor tudi za cilje, ki jih oblikujejo učenci, saj se tako pripravljajo na samovodenje. /…/ Zagotoviti moramo, da bodo učenci lahko vplivali na kurikulum, kar je njihova pravica« (George 1997, str. 101). Za vsakega od identificiranih nadarjenih učencev se na šoli pripravi tudi posebni individualizirani program dela, pri načrtovanju katerega poleg učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, sodelujejo učenec in njegovi starši ter po potrebi tudi zunanji sodelavci. V programu se opredelijo cilji ter oblike in metode dela z nadarjenim učencem, pri pripravi pa se upoštevajo značilnosti učenčeve nadarjenosti ter učenčeve potrebe, želje in interesi. Oblike dela z nadarjenimi učenci, o katerih sem pisala že zgoraj, so lahko vse oblike diferenciacije, izbirni predmeti, seminarske naloge, raziskovalne naloge, športne in kulturne dejavnosti, interesne dejavnosti, kreativne delavnice, raziskovalni tabori, osebno svetovanje učencem in staršem, ter svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica ( Program za nadarjene…2009). Nosilec individualiziranega programa je učenčev razrednik, koordinator pa je šolska svetovalna služba. Individualizirani programi se v celoti hranijo v učenčevi osebni mapi pri šolski svetovalni službi, po en izvod brez podatkov, ki so obravnavani kot zaupni pa hranijo razrednik in starši. Za vse že identificirane učence se za novo šolsko leto po predhodno opravljenem pogovoru z učenci in starši, izdela nove individualizirane programe (Šolska svetovalna služba…2009). Naj se sliši še tako iluzorno, bi po mojem mnenju morala vsakemu posamezniku biti dana možnost, da izkaže svoje darove in potenciale. Potemtakem bi se moral pedagoški kader na šoli zavzeti za vsakega učenca posebej, in ga smatrati kot nadarjenega (vsaj) na določenem področju. Kot nam je namreč najbrž vsem jasno, nismo vsi nadarjeni za vse, na vseh področjih, lahko pa skoraj z gotovostjo trdim, da ima vsak posameznik svoja lastna zanimanja in interese, ki ga morebiti ženejo tako daleč, da bi ob pravilni pomoči in pristopu vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev ter seveda ob posebnih vzgojnoizobraževalnih dejavnostih in programih to svojo nadarjenost uspešno razvijal, in spopolnjeval tako sebe kot osebnost, kot tudi svoje stvaritve. 52
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Dobnik (1998) poudarja tudi, da je zmotno pričakovati, da bo za nadarjene narejeno dovolj, če jim ponudimo program, ki se bo odvijal zunaj pouka, in ga bo izvajal 'nekdo drug' (zunanji strokovnjaki, šolski svetovalni delavci). Kakovosten pouk namreč še vedno ostaja najpomembnejši način pospeševanja razvoja nadarjenih. Visoke kakovosti pouka ne morejo nadomestiti nobeni drugi ukrepi za pospeševanje razvoja nadarjenih. Aktivnost učencev pri pouku je namreč prvi pogoj, da učitelj sploh opazi nadarjenost pri učencu, in jo smiselno spodbuja. 4.5 Obogatitev kurikula in šolska akceleracija 4.5.1 Obogatitev kurikula Če hočemo nadarjenim učencem pomagati, da razvijejo svoje potenciale, in uresničijo lastna zanimanja in interese ter posledično nadarjenost, jim moramo ponuditi raznolike dejavnosti in ustrezne ter bogate vzgojno-izobraževalne programe. Zanje moramo imeti pripravljen ustrezen kurikul, ki bo služil v njihovo dobro. Ferbežer (2006, str. 96, 97) pravi, da »…se izobraževanje nadarjenih otrok še naprej bojuje z definicijami in pojmovnimi opredelitvami 'dobrega' kurikula za nadarjene otroke. Kurikul je namenjen temu, da uvede učence v proces, kjer se okoristijo predhodnega znanja, medtem ko se angažirajo v aktivnostih in izkušnjah, ki spodbujajo novo učenje«. Avtorica Van Tassel Baska (1997 v Ferbežer 2006, str. 99) pravi, da bi moral kurikul za nadarjene in talentirane učence označevati pet temeljnih značilnosti: - »optimalne ravni učenja, - prilagoditve kurikuluma 4 morajo biti zasnovane na učenčevih značilnostih oziroma psiholoških lastnostih, - kurikulum mora biti usmerjen k vsem razvojnim ravnem, - kurikulum mora načrtovati kombinacijo principov akceleracije in obogatitve, 4 Tukaj uporabljam besedo kurikulum, ker sem dobesedno povzemala po navedenem avtorju. V slovenskem jeziku se uporabljata obe obliki, kurikulum in kurikul (obe sta poslovenjeni tujki). Po posvetovanju z lektorico, sem se sama odločila uporabljati besedo kurikul, saj imamo nenazadnje tudi tvorjenke, npr. kurikularno prenovo, ki izhajajo iz kurikula. 53
Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 7 and 8: ABSTRACT Dissertation deals with pr
Page 9 and 10: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Page 51: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Page 103 and 104:
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149:
show all

diplomsko delo vzgojno-izobraÅ¾evalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

diplomsko delo vzgojno-izobraÅ¾evalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...