diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije jeziku in tujem jeziku, in to v obsegu največ do 1/4 vseh ur namenjenih tem predmetom. Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pa na dveh ali več ravneh. 4.3.3 Zunanja diferenciacija in individualizacija Z zunanjo diferenciacijo označujemo »…táko šolsko ali učno organizacijo, pri kateri so učenci običajno po storilnostnih merilih, se pravi po učnih sposobnostih in tempu napredovanja, bolj ali manj administrativno razdeljeni v relativno homogene, prostorsko trajno ločene skupine z neenotnimi vzgojno-izobraževalnimi cilji in vsebinami, z običajno ločenimi učiteljskimi zbori in šolskimi upravami ter z neenakimi nadaljnjimi izobraževalnimi možnostmi. /…/ Glede na obliko je zunanja diferenciacija lahko medšolska, kjer gre za samostojne šolske smeri /…/ in znotrajšolska, ko so ločitve učencev izpeljane pod skupno šolsko streho. Ta ločitev je lahko popolna (totalna), torej pri vseh učnih predmetih (nivojske paralelke, 'streaming'), ali delna (parcialna), le pri nekaterih učnih predmetih ('setting')« (Strmčnik 2001, str. 384). 4.3.4 Individualno učenje Pri diferenciranem in individualiziranem pouku moramo omeniti še individualno učenje. Ta oblika dela v šoli omogoča »…prilagoditev kurikula učenčevim lastnim interesom, saj je povsem jasno, da so otroci bolj motivirani za tiste teme, ki si jih izberejo sami. To jim hkrati omogoča, da proces učenja vzamejo v svoje roke, se zavzeto lotijo raziskovanja in se naučijo dobro uporabljati knjižnice. /…/ Drug pomemben dejavnik je dejstvo, da imajo učenci pri tem možnost sodelovanja z ljudmi, ki se navdušujejo za podobne reči in imajo potrebno znanje v zvezi z izbrano temo. To pomeni, da mora učitelj biti pripravljen stopiti iz svoje vsevedne vloge in povabiti k sodelovanju šolskega ali zunanjega strokovnjaka, ki bo učencu mentor. Takšno sodelovanje moramo spodbujati, kajti ob hitrem in nepreglednem povečevanju razpoložljivega znanja, noben učitelj ne more vedeti vsega o določenem področju, nadarjeni otroci pa pogosto potrebujejo prav izziv strokovnjaka s tako poglobljenim znanjem, kot ga povprečen učitelj nikakor ne more imeti« (George 1997, str. 81, 82). 50
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Z vnosom te oblike poučevanja v vzgojno-izobraževalni proces učencem pomagamo, da postanejo še bolj samostojni pri svojem učenju in bolj aktivni v vseh etapah poučevanja. Individualno učenje se v veliki meri povezuje s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi programi, ki so namenjeni posebej nadarjenim učencem. Te bom predstavila v sledečem poglavju. 4.4 Posebni vzgojno-izobraževalni programi za nadarjene učence »Če otroci občutijo, da njihova okolica spoštuje izvirnost, je večja verjetnost, da bodo svoji izvirnosti dali prosto pot.« (Dorothy Briggs) Nadarjene učence identificiramo z namenom, da bi z njimi lahko dodatno delali, ter jih spodbujali pri razvijanju in izpolnitvi njihovih potencialov. Zato pedagoški kader na naših šolah oblikuje posebne učne skupine nadarjenih učencev, v katerih z učenci delajo po posebnih metodah in njim namenjenih programih za nadarjene. To so pri nas razne letne šole, kolonije, tabori, krožki, idr. Gre za tematsko omejene, a intenzivnejše oblike dela, ki prinašajo najrazličnejše ustvarjalne dosežke (Nagel 1987). Katere so te posebne metode in pristopi, ter kakšna je ponudba programov za nadarjene je odvisno od vsake posamezne šole. O dodatnih izobraževalnih programih in možnostih Ferbežer in Kukanja (2008, str. 53) zapišeta, da morajo »…izobraževalne možnosti zadovoljiti intelektualne zahteve, ki zaznamujejo nadarjene učence kot celoto. Osrednji problem je namreč v zagotavljanju ustreznih intelektualnih izzivov. Obstajajo dokazi, da se nadarjeni učenci učijo najbolj učinkovito, če so pri tem ustrezno izzvani. In obratno, začnejo se dolgočasiti in postanejo frustrirani, kadar sta nivo zahtevnosti oziroma kompleksnosti in učni tempo pod njihovimi zmožnostmi«. Ferbežer (2002, str. 103) poudarja, da bi morali biti učni programi za nadarjene »…odprti v okolje, vključevati mentorje, izkušenjsko učenje izven razreda, izrabo lokalnih kadrov in virov, usmerjati nižje psihične procese (psihomotoriko, senzoriko) v višji kognitivni in kreativni razvoj«. 51
- Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 7 and 8: ABSTRACT Dissertation deals with pr
- Page 9 and 10: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 11 and 12: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 13 and 14: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 15 and 16: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 17 and 18: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 19 and 20: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 21 and 22: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 23 and 24: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 25 and 26: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 27 and 28: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 29 and 30: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 31 and 32: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 33 and 34: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 35 and 36: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 69 and 70: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 71 and 72: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 73 and 74: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 75 and 76: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 77 and 78: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 79 and 80: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 81 and 82: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 83 and 84: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 85 and 86: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 87 and 88: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 89 and 90: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 91 and 92: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 93 and 94: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 95 and 96: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 97 and 98: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 99 and 100: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
jeziku in tujem jeziku, in to v obsegu največ do 1/4 vseh ur namenjenih tem predmetom.<br />
Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pa na dveh ali več ravneh.<br />
4.3.3 Zunanja diferenciacija in individualizacija<br />
Z zunanjo diferenciacijo označujemo »…táko šolsko ali učno organizacijo, pri kateri so<br />
učenci običajno po storilnostnih merilih, se pravi po učnih sposobnostih in tempu<br />
napredovanja, bolj ali manj administrativno razdeljeni v relativno homogene, prostorsko<br />
trajno ločene skupine z neenotnimi <strong>vzgojno</strong>-izobraževalnimi cilji in vsebinami, z običajno<br />
ločenimi učiteljskimi zbori in šolskimi upravami ter z neenakimi nadaljnjimi<br />
izobraževalnimi možnostmi. /…/ Glede na obliko je zunanja diferenciacija lahko<br />
medšolska, kjer gre za samostojne šolske smeri /…/ in znotrajšolska, ko so ločitve učencev<br />
izpeljane pod skupno šolsko streho. Ta ločitev je lahko popolna (totalna), torej pri vseh<br />
učnih predmetih (nivojske paralelke, 'streaming'), ali delna (parcialna), le pri nekaterih<br />
učnih predmetih ('setting')« (Strmčnik 2001, str. 384).<br />
4.3.4 Individualno učenje<br />
Pri diferenciranem in individualiziranem pouku moramo omeniti še individualno učenje.<br />
Ta oblika dela v šoli omogoča »…prilagoditev kurikula učenčevim lastnim interesom, saj<br />
je povsem jasno, da so otroci bolj motivirani za tiste teme, ki si jih izberejo sami. To jim<br />
hkrati omogoča, da proces učenja vzamejo v svoje roke, se zavzeto lotijo raziskovanja in se<br />
naučijo dobro uporabljati knjižnice. /…/ Drug pomemben dejavnik je dejstvo, da imajo<br />
učenci pri tem možnost so<strong>delo</strong>vanja z ljudmi, ki se navdušujejo za podobne reči in imajo<br />
potrebno znanje v zvezi z izbrano temo. To pomeni, da mora učitelj biti pripravljen stopiti<br />
iz svoje vsevedne vloge in povabiti k so<strong>delo</strong>vanju šolskega ali zunanjega strokovnjaka, ki<br />
bo učencu mentor. Takšno so<strong>delo</strong>vanje moramo spodbujati, kajti ob hitrem in<br />
nepreglednem povečevanju razpoložljivega znanja, noben učitelj ne more vedeti vsega o<br />
določenem področju, nadarjeni otroci pa pogosto potrebujejo prav izziv strokovnjaka s<br />
tako poglobljenim znanjem, kot ga povprečen učitelj nikakor ne more imeti« (George<br />
1997, str. 81, 82).<br />
50
Change language