diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Odgovornost za odkrivanje in identificiranje nadarjenih učencev pri nas torej sloni na celotnem pedagoškem kadru, že od vrtca naprej. Biti moramo kar se da pozorni in dovzetni do posebnega vedenja otrok, ki bi morebiti kazalo na njihovo nadarjenost, spremljati otroke pri njihovih dejavnostih, aktivnostih, od igre do učenja. Učitelji, svetovalni delavci in starši jim lahko, in so jim dolžni priskočiti na pomoč, ko to potrebujejo, jih spodbujati pri učenju in njihovem celostnem razvoju. 2.3 Problemi in dileme pri identifikaciji nadarjenih učencev Kot pri vsakem ocenjevanju in presojanju, se tudi pri procesu identifikacije lahko pojavljajo težave in zapleti. Največja nevarnost ni toliko v napačno identificiranih nadarjenih posameznikih, temveč v številu tistih, ki so resnično nadarjeni, pa jih ne prepoznamo oziroma identificiramo kot nadarjene. Po mnenju avtorjev Ferbežer in Kukanja (2008), so nekateri glavni problemi pri odkrivanju in identifikaciji nadarjenih učencev v šolah: - Napačno razumevanje in pomanjkljiva uporaba široke opredelitve nadarjenosti, ali pa izhajanje iz zastarele opredelitve nadarjenosti. Posledično se lahko zgodi, da nam lahko skozi sito padejo tudi nadarjeni posamezniki. - Neustrezna raba psiholoških testov in nalog predstavlja velik problem v procesu identifikacije nadarjenih posameznikov. Kot sem že omenila, mora teste umskih sposobnosti in ustvarjalnosti izvesti in ovrednotiti za to strokovno usposobljena oseba na šoli, to je šolski psiholog ali psihologi drugih svetovalnih inštitucij. Drugače lahko zelo kmalu pride do neustrezne uporabe in interpretacije pridobljenih rezultatov. - Kulturno pristranski testi in postopki kršijo enakopravnost v izobraževanju, in ne zajamejo kulturno prikrajšanih nadarjenih posameznikov. Problem je torej uporaba psiholoških testov, ki so bili pretežno normirani in standardizirani pri belcih, ki so pripadali višjim socialno-ekonomskim slojem, v populaciji otrok različnih ras, ali za napoved učnih uspehov manjšinskih ali kulturno prikrajšanih populacij. V tem primeru je lahko hitro prišlo do 'diskriminacije', saj standardizacija inteligentnostnih testov ni bila primerno izpeljana. Nevarnost, ki se je pri tem pojavila, je bila poleg neustrezne uporabe testov, oziroma neustreznih testov samih tudi to, da so lahko zaradi tega veliko nadarjenih otrok, ki testa bodisi zaradi kulturnih, socialnih in podobnih razlik, niso uspeli 'ustrezno' 36

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije rešiti in izkazati svoje morebitne nadarjenosti in talentiranosti, enostavno prezrli. To pa seveda v nobenem primeru ni dopustljivo. - Psihološki identifikacijski instrumenti in postopki so bili uporabljeni v neustreznih stopnjah identifikacije. Tukaj imamo v mislih prezgodnjo ali prepozno uporabo testov za identificiranje učencev za učinkovit program izobraževanja nadarjenih. Večina rezultatov testov inteligentnosti in dosežkov je do neke mere nestabilnih za otroke mlajše od 8 let. Prezgodnja uporaba, ali samo ena uporaba psihološkega testa inteligentnosti, je neustrezno merilo sposobnostih potencialov posameznika. Dilema se torej pojavlja tudi ob vprašanju, kdaj je zaradi razvojnih sprememb pri otrocih pravi čas za odkrivanje in identifikacijo nadarjenih učencev. Je lahko kdaj prehitro, morda prepozno Tudi o tem, kako zgodaj začeti z identifikacijo nadarjenih otrok, se snujejo različna mnenja strokovnjakov. Na primer Strmčnik (1998) poudarja, da pri odkrivanju in spodbujanju nadarjenosti ne obstaja nobena meja. Ne zgornja in ne spodnja. V glavnem je treba začeti čim prej, a tudi nikoli ni prepozno, čeprav zamujanje pogosto slabi rezultate. Žagar (2001, str. 7) pa poudarja, da »…če začnemo s postopkom odkrivanja prezgodaj, potem tvegamo večjo možnost napake zaradi hitrega in težje predvidljivega razvoja pri mlajših otrocih, poleg tega so pri nižji starosti tudi testne preizkušnje manj zanesljive. Če pa odkrivanje nadarjenih preveč odložimo, se lahko zgodi, da bo pedagoška intervencija prepozna, kar bo ogrozilo njihov optimalni razvoj. To dilemo lahko razrešimo z mehkejšim pristopom k odkrivanju nadarjenih otrok na predšolski stopnji in v začetnih razredih osnovne šole, z opazovanjem in upoštevanjem druge že obstoječe evidence o otrocih. Takšen pristop nam sicer bolj omogoča evidentiranje otrok, ki bi bili lahko nadarjeni, vendar zadošča za prilagajanje vsebin in oblik dela nadarjenim v okviru notranje diferenciacije, ki je edina primerna za mlajše otroke. Nadarjenost starejših otrok pa je potrebno dodatno preveriti tudi s testnimi in drugimi metodami«. Kljub vsem strokovno izdelanim in dodelanim postopkom pri odkrivanju in identifikaciji nadarjenih učencev, se vseeno lahko zgodi, da vseh nadarjenih ne odkrijemo. Vzrokov za to je mnogo. Vsak otrok je individuum, s svojo lastno osebnostjo, skupkom lastnosti, ki ga napravijo unikatnega. Eni so bolj odprti, ekstrovertirani, in do njih zaradi tega lažje pristopamo, jih spoznavamo, ter posledično tudi lažje odkrijemo njihove izjemne talente in darove. Spet drugi so lahko bolj introvertirani, zadržani ter zaprti vase, in moramo zato vložiti veliko več truda, da bi jih bolje spoznali, jim pomagali, ter jih morda tudi 37

Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />

rešiti in izkazati svoje morebitne nadarjenosti in talentiranosti, enostavno prezrli. To pa<br />

seveda v nobenem primeru ni dopustljivo.<br />

- Psihološki identifikacijski instrumenti in postopki so bili uporabljeni v neustreznih<br />

stopnjah identifikacije. Tukaj imamo v mislih prezgodnjo ali prepozno uporabo testov za<br />

identificiranje učencev za učinkovit program izobraževanja nadarjenih. Večina rezultatov<br />

testov inteligentnosti in dosežkov je do neke mere nestabilnih za otroke mlajše od 8 let.<br />

Prezgodnja uporaba, ali samo ena uporaba psihološkega testa inteligentnosti, je neustrezno<br />

merilo sposobnostih potencialov posameznika. Dilema se torej pojavlja tudi ob vprašanju,<br />

kdaj je zaradi razvojnih sprememb pri otrocih pravi čas za odkrivanje in identifikacijo<br />

nadarjenih učencev. Je lahko kdaj prehitro, morda prepozno Tudi o tem, kako zgodaj<br />

začeti z identifikacijo nadarjenih otrok, se snujejo različna mnenja strokovnjakov.<br />

Na primer Strmčnik (1998) poudarja, da pri odkrivanju in spodbujanju nadarjenosti ne<br />

obstaja nobena meja. Ne zgornja in ne spodnja. V glavnem je treba začeti čim prej, a tudi<br />

nikoli ni prepozno, čeprav zamujanje pogosto slabi rezultate. Žagar (2001, str. 7) pa<br />

poudarja, da »…če začnemo s postopkom odkrivanja prezgodaj, potem tvegamo večjo<br />

možnost napake zaradi hitrega in težje predvidljivega razvoja pri mlajših otrocih, poleg<br />

tega so pri nižji starosti tudi testne preizkušnje manj zanesljive. Če pa odkrivanje<br />

nadarjenih preveč odložimo, se lahko zgodi, da bo pedagoška intervencija prepozna, kar bo<br />

ogrozilo njihov optimalni razvoj. To dilemo lahko razrešimo z mehkejšim pristopom k<br />

odkrivanju nadarjenih otrok na predšolski stopnji in v začetnih razredih osnovne šole, z<br />

opazovanjem in upoštevanjem druge že obstoječe evidence o otrocih. Takšen pristop nam<br />

sicer bolj omogoča evidentiranje otrok, ki bi bili lahko nadarjeni, vendar zadošča za<br />

prilagajanje vsebin in oblik dela nadarjenim v okviru notranje diferenciacije, ki je edina<br />

primerna za mlajše otroke. Nadarjenost starejših otrok pa je potrebno dodatno preveriti tudi<br />

s testnimi in drugimi metodami«.<br />

Kljub vsem strokovno izdelanim in dodelanim postopkom pri odkrivanju in identifikaciji<br />

nadarjenih učencev, se vseeno lahko zgodi, da vseh nadarjenih ne odkrijemo. Vzrokov za<br />

to je mnogo. Vsak otrok je individuum, s svojo lastno osebnostjo, skupkom lastnosti, ki ga<br />

napravijo unikatnega. Eni so bolj odprti, ekstrovertirani, in do njih zaradi tega lažje<br />

pristopamo, jih spoznavamo, ter posledično tudi lažje odkrijemo njihove izjemne talente in<br />

darove. Spet drugi so lahko bolj introvertirani, zadržani ter zaprti vase, in moramo zato<br />

vložiti veliko več truda, da bi jih bolje spoznali, jim pomagali, ter jih morda tudi<br />

37

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!