diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
rešiti in izkazati svoje morebitne nadarjenosti in talentiranosti, enostavno prezrli. To pa
seveda v nobenem primeru ni dopustljivo.
- Psihološki identifikacijski instrumenti in postopki so bili uporabljeni v neustreznih
stopnjah identifikacije. Tukaj imamo v mislih prezgodnjo ali prepozno uporabo testov za
identificiranje učencev za učinkovit program izobraževanja nadarjenih. Večina rezultatov
testov inteligentnosti in dosežkov je do neke mere nestabilnih za otroke mlajše od 8 let.
Prezgodnja uporaba, ali samo ena uporaba psihološkega testa inteligentnosti, je neustrezno
merilo sposobnostih potencialov posameznika. Dilema se torej pojavlja tudi ob vprašanju,
kdaj je zaradi razvojnih sprememb pri otrocih pravi čas za odkrivanje in identifikacijo
nadarjenih učencev. Je lahko kdaj prehitro, morda prepozno Tudi o tem, kako zgodaj
začeti z identifikacijo nadarjenih otrok, se snujejo različna mnenja strokovnjakov.
Na primer Strmčnik (1998) poudarja, da pri odkrivanju in spodbujanju nadarjenosti ne
obstaja nobena meja. Ne zgornja in ne spodnja. V glavnem je treba začeti čim prej, a tudi
nikoli ni prepozno, čeprav zamujanje pogosto slabi rezultate. Žagar (2001, str. 7) pa
poudarja, da »…če začnemo s postopkom odkrivanja prezgodaj, potem tvegamo večjo
možnost napake zaradi hitrega in težje predvidljivega razvoja pri mlajših otrocih, poleg
tega so pri nižji starosti tudi testne preizkušnje manj zanesljive. Če pa odkrivanje
nadarjenih preveč odložimo, se lahko zgodi, da bo pedagoška intervencija prepozna, kar bo
ogrozilo njihov optimalni razvoj. To dilemo lahko razrešimo z mehkejšim pristopom k
odkrivanju nadarjenih otrok na predšolski stopnji in v začetnih razredih osnovne šole, z
opazovanjem in upoštevanjem druge že obstoječe evidence o otrocih. Takšen pristop nam
sicer bolj omogoča evidentiranje otrok, ki bi bili lahko nadarjeni, vendar zadošča za
prilagajanje vsebin in oblik dela nadarjenim v okviru notranje diferenciacije, ki je edina
primerna za mlajše otroke. Nadarjenost starejših otrok pa je potrebno dodatno preveriti tudi
s testnimi in drugimi metodami«.
Kljub vsem strokovno izdelanim in dodelanim postopkom pri odkrivanju in identifikaciji
nadarjenih učencev, se vseeno lahko zgodi, da vseh nadarjenih ne odkrijemo. Vzrokov za
to je mnogo. Vsak otrok je individuum, s svojo lastno osebnostjo, skupkom lastnosti, ki ga
napravijo unikatnega. Eni so bolj odprti, ekstrovertirani, in do njih zaradi tega lažje
pristopamo, jih spoznavamo, ter posledično tudi lažje odkrijemo njihove izjemne talente in
darove. Spet drugi so lahko bolj introvertirani, zadržani ter zaprti vase, in moramo zato
vložiti veliko več truda, da bi jih bolje spoznali, jim pomagali, ter jih morda tudi
37