diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
Odgovornost za odkrivanje in identificiranje nadarjenih učencev pri nas torej sloni na
celotnem pedagoškem kadru, že od vrtca naprej. Biti moramo kar se da pozorni in dovzetni
do posebnega vedenja otrok, ki bi morebiti kazalo na njihovo nadarjenost, spremljati
otroke pri njihovih dejavnostih, aktivnostih, od igre do učenja. Učitelji, svetovalni delavci
in starši jim lahko, in so jim dolžni priskočiti na pomoč, ko to potrebujejo, jih spodbujati
pri učenju in njihovem celostnem razvoju.
2.3 Problemi in dileme pri identifikaciji nadarjenih učencev
Kot pri vsakem ocenjevanju in presojanju, se tudi pri procesu identifikacije lahko
pojavljajo težave in zapleti. Največja nevarnost ni toliko v napačno identificiranih
nadarjenih posameznikih, temveč v številu tistih, ki so resnično nadarjeni, pa jih ne
prepoznamo oziroma identificiramo kot nadarjene.
Po mnenju avtorjev Ferbežer in Kukanja (2008), so nekateri glavni problemi pri odkrivanju
in identifikaciji nadarjenih učencev v šolah:
- Napačno razumevanje in pomanjkljiva uporaba široke opredelitve nadarjenosti, ali pa
izhajanje iz zastarele opredelitve nadarjenosti. Posledično se lahko zgodi, da nam lahko
skozi sito padejo tudi nadarjeni posamezniki.
- Neustrezna raba psiholoških testov in nalog predstavlja velik problem v procesu
identifikacije nadarjenih posameznikov. Kot sem že omenila, mora teste umskih
sposobnosti in ustvarjalnosti izvesti in ovrednotiti za to strokovno usposobljena oseba na
šoli, to je šolski psiholog ali psihologi drugih svetovalnih inštitucij. Drugače lahko zelo
kmalu pride do neustrezne uporabe in interpretacije pridobljenih rezultatov.
- Kulturno pristranski testi in postopki kršijo enakopravnost v izobraževanju, in ne
zajamejo kulturno prikrajšanih nadarjenih posameznikov. Problem je torej uporaba
psiholoških testov, ki so bili pretežno normirani in standardizirani pri belcih, ki so
pripadali višjim socialno-ekonomskim slojem, v populaciji otrok različnih ras, ali za
napoved učnih uspehov manjšinskih ali kulturno prikrajšanih populacij. V tem primeru je
lahko hitro prišlo do 'diskriminacije', saj standardizacija inteligentnostnih testov ni bila
primerno izpeljana. Nevarnost, ki se je pri tem pojavila, je bila poleg neustrezne uporabe
testov, oziroma neustreznih testov samih tudi to, da so lahko zaradi tega veliko nadarjenih
otrok, ki testa bodisi zaradi kulturnih, socialnih in podobnih razlik, niso uspeli 'ustrezno'
36