diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije besednih in slikovnih testov ustvarjalnosti. Temeljijo na Torranceovem konceptu ustvarjalnega mišljenja (Torranceovi testi… 2009). Jellen-Urbanov test ustvarjalnega mišljenja (TCT-DP): Test je bil sestavljen z namenom, da bi z bolj holističnim pristopom k pojmu ustvarjalnosti osvetlil koncept ustvarjalnega mišljenja, ter da bi z njim ugotavljali stopnjo ustvarjalnosti pri (nadarjenih) posameznikih. Da bi test lahko uporabljali na širši populaciji posameznikov, torej tudi na mlajših otrocih, sta avtorja le tega zasnovala kot risanje. Namesto izdelanih risbic in podob, sta uporabila le delčke nedokončane oblike z nerazločnimi oziroma nejasnimi pomeni, ki sta jih podala narisane v velikem kvadratu. Testirance se nato pozove, da nedovršeno sliko dokončajo, kakor sami želijo. Po končnem izdelku, ki se evalvira po točno določenih kriterijih (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija), se nato oceni stopnja ustvarjalnosti posameznika. Z omejitvami in težavami, ki pestijo vse podobne teste, moramo tudi ta test ustvarjalnega mišljenja uporabljati v povezavi še z drugimi informacijami o posamezniku (drugi testi, mnenja učiteljev, staršev,…), da bi tako minimizirali negativne učinke oziroma posledice ocenjevanja ustvarjalnosti, in se izognili temu, da bi prezrli tiste posameznike, ki so morebiti ustvarjalni na drugačne načine, kot jih meri ta test (Urban 2004). Na koncu so kot nadarjeni identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat, torej je bil na testu inteligentnosti njegov IQ enak ali večji od 120, na testu ustvarjalnosti je bil njegov rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti (ustreznost ocene skupaj z učiteljem, ki je učenca ocenil, presodi šolska svetovalna služba) (Odkrivanje in delo…1999). 2.1.3 Seznanitev in mnenje staršev To je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih učencev. Svetovalna služba na šoli skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega, in pridobi tudi njihovo mnenje. »Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne osnovne 34
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije šole. V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka (evidentiranje ter seznanitev in mnenje staršev). V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka (identifikacija), ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi« (Odkrivanje in delo…1999). 2.2 Šolska svetovalna služba in odkrivanje ter identifikacija nadarjenih učencev Da so šolski svetovalni delavci pri procesu identifikacije nadarjenih in talentiranih učencev izjemno pomemben člen, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Ferbežer in Kukanja (2008, str. 35) omenjata svetovalne delavce kot »…ključne akterje pri nadaljnjem procesu identifikacije nadarjenih oz. talentiranih učencev. Njihova vloga je namreč nepogrešljiva in ponekod tudi bistvena, saj lahko v veliki meri prispevajo k optimalnemu razvoju slehernega nadarjenega otroka. Z razumevanjem in poznavanjem različnih instrumentov in strategij ter področij nadarjenosti, lahko šolski svetovalni delavci veliko prispevajo pri razvoju nadarjenih v šoli.« Šolski svetovalni delavci imajo torej za to delo psihometrično in strokovno znanje, ki ga pridobijo v času svojega šolanja, in igrajo pomembno vlogo v procesu evidentiranja nadarjenih učencev, saj lahko učiteljem pomagajo, svetujejo in jih osveščajo o tem, kdo so nadarjeni učenci in kako jih najbolje prepoznati in odkriti. Dobnik (1992) za svetovalnega delavca govori, da mora kot koordinator dela z nadarjenimi učenci obvladati postopke za identifikacijo le teh, jasno opredeliti cilje programa za nadarjene učence, in sodelovati z ostalim pedagoškim kadrom na šoli pri doseganju teh ciljev. Prav tako mora organizirati interne programe usposabljanja za delo z nadarjenimi za učitelje in drugo šolsko osebje. »Poleg tega je odgovoren tudi za evalvacijo programa za nadarjene, ki kaže na učinkovitost dela z njimi v določenem časovnem obdobju, in za sporočanje informacij o potrebah nadarjenih staršem in zunanjim sodelavcem, ki sodelujejo pri izpeljavi programa. Hkrati pa mora biti tudi sam specialist na področju nadarjenosti« (Dobnik 1992, str. 108, 109). 35
- Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 7 and 8: ABSTRACT Dissertation deals with pr
- Page 9 and 10: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 11 and 12: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 13 and 14: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 15 and 16: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 17 and 18: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 19 and 20: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 21 and 22: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 23 and 24: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 25 and 26: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 27 and 28: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 29 and 30: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 31 and 32: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 33: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49 and 50: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 51 and 52: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 69 and 70: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 71 and 72: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 73 and 74: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 75 and 76: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 77 and 78: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 79 and 80: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 81 and 82: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 83 and 84: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
besednih in slikovnih testov ustvarjalnosti. Temeljijo na Torranceovem konceptu<br />
ustvarjalnega mišljenja (Torranceovi testi… 2009).<br />
Jellen-Urbanov test ustvarjalnega mišljenja (TCT-DP): Test je bil sestavljen z namenom,<br />
da bi z bolj holističnim pristopom k pojmu ustvarjalnosti osvetlil koncept ustvarjalnega<br />
mišljenja, ter da bi z njim ugotavljali stopnjo ustvarjalnosti pri (nadarjenih) posameznikih.<br />
Da bi test lahko uporabljali na širši populaciji posameznikov, torej tudi na mlajših otrocih,<br />
sta avtorja le tega zasnovala kot risanje. Namesto izdelanih risbic in podob, sta uporabila<br />
le delčke nedokončane oblike z nerazločnimi oziroma nejasnimi pomeni, ki sta jih podala<br />
narisane v velikem kvadratu. Testirance se nato pozove, da nedovršeno sliko dokončajo,<br />
kakor sami želijo. Po končnem izdelku, ki se evalvira po točno določenih kriterijih<br />
(fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija), se nato oceni stopnja ustvarjalnosti<br />
posameznika. Z omejitvami in težavami, ki pestijo vse podobne teste, moramo tudi ta test<br />
ustvarjalnega mišljenja uporabljati v povezavi še z drugimi informacijami o posamezniku<br />
(drugi testi, mnenja učiteljev, staršev,…), da bi tako minimizirali negativne učinke oziroma<br />
posledice ocenjevanja ustvarjalnosti, in se izognili temu, da bi prezrli tiste posameznike, ki<br />
so morebiti ustvarjalni na drugačne načine, kot jih meri ta test (Urban 2004).<br />
Na koncu so kot nadarjeni identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev<br />
dosegli nadpovprečen rezultat, torej je bil na testu inteligentnosti njegov IQ enak ali večji<br />
od 120, na testu ustvarjalnosti je bil njegov rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov<br />
evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno<br />
oceno na posameznem področju nadarjenosti (ustreznost ocene skupaj z učiteljem, ki je<br />
učenca ocenil, presodi šolska svetovalna služba) (Odkrivanje in <strong>delo</strong>…1999).<br />
2.1.3 Seznanitev in mnenje staršev<br />
To je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih učencev. Svetovalna služba na šoli skupaj z<br />
razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega, in pridobi tudi<br />
njihovo mnenje.<br />
»Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne osnovne<br />
34