diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije besednih in slikovnih testov ustvarjalnosti. Temeljijo na Torranceovem konceptu ustvarjalnega mišljenja (Torranceovi testi… 2009). Jellen-Urbanov test ustvarjalnega mišljenja (TCT-DP): Test je bil sestavljen z namenom, da bi z bolj holističnim pristopom k pojmu ustvarjalnosti osvetlil koncept ustvarjalnega mišljenja, ter da bi z njim ugotavljali stopnjo ustvarjalnosti pri (nadarjenih) posameznikih. Da bi test lahko uporabljali na širši populaciji posameznikov, torej tudi na mlajših otrocih, sta avtorja le tega zasnovala kot risanje. Namesto izdelanih risbic in podob, sta uporabila le delčke nedokončane oblike z nerazločnimi oziroma nejasnimi pomeni, ki sta jih podala narisane v velikem kvadratu. Testirance se nato pozove, da nedovršeno sliko dokončajo, kakor sami želijo. Po končnem izdelku, ki se evalvira po točno določenih kriterijih (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija), se nato oceni stopnja ustvarjalnosti posameznika. Z omejitvami in težavami, ki pestijo vse podobne teste, moramo tudi ta test ustvarjalnega mišljenja uporabljati v povezavi še z drugimi informacijami o posamezniku (drugi testi, mnenja učiteljev, staršev,…), da bi tako minimizirali negativne učinke oziroma posledice ocenjevanja ustvarjalnosti, in se izognili temu, da bi prezrli tiste posameznike, ki so morebiti ustvarjalni na drugačne načine, kot jih meri ta test (Urban 2004). Na koncu so kot nadarjeni identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat, torej je bil na testu inteligentnosti njegov IQ enak ali večji od 120, na testu ustvarjalnosti je bil njegov rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti (ustreznost ocene skupaj z učiteljem, ki je učenca ocenil, presodi šolska svetovalna služba) (Odkrivanje in delo…1999). 2.1.3 Seznanitev in mnenje staršev To je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih učencev. Svetovalna služba na šoli skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega, in pridobi tudi njihovo mnenje. »Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne osnovne 34

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije šole. V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka (evidentiranje ter seznanitev in mnenje staršev). V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka (identifikacija), ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi« (Odkrivanje in delo…1999). 2.2 Šolska svetovalna služba in odkrivanje ter identifikacija nadarjenih učencev Da so šolski svetovalni delavci pri procesu identifikacije nadarjenih in talentiranih učencev izjemno pomemben člen, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Ferbežer in Kukanja (2008, str. 35) omenjata svetovalne delavce kot »…ključne akterje pri nadaljnjem procesu identifikacije nadarjenih oz. talentiranih učencev. Njihova vloga je namreč nepogrešljiva in ponekod tudi bistvena, saj lahko v veliki meri prispevajo k optimalnemu razvoju slehernega nadarjenega otroka. Z razumevanjem in poznavanjem različnih instrumentov in strategij ter področij nadarjenosti, lahko šolski svetovalni delavci veliko prispevajo pri razvoju nadarjenih v šoli.« Šolski svetovalni delavci imajo torej za to delo psihometrično in strokovno znanje, ki ga pridobijo v času svojega šolanja, in igrajo pomembno vlogo v procesu evidentiranja nadarjenih učencev, saj lahko učiteljem pomagajo, svetujejo in jih osveščajo o tem, kdo so nadarjeni učenci in kako jih najbolje prepoznati in odkriti. Dobnik (1992) za svetovalnega delavca govori, da mora kot koordinator dela z nadarjenimi učenci obvladati postopke za identifikacijo le teh, jasno opredeliti cilje programa za nadarjene učence, in sodelovati z ostalim pedagoškim kadrom na šoli pri doseganju teh ciljev. Prav tako mora organizirati interne programe usposabljanja za delo z nadarjenimi za učitelje in drugo šolsko osebje. »Poleg tega je odgovoren tudi za evalvacijo programa za nadarjene, ki kaže na učinkovitost dela z njimi v določenem časovnem obdobju, in za sporočanje informacij o potrebah nadarjenih staršem in zunanjim sodelavcem, ki sodelujejo pri izpeljavi programa. Hkrati pa mora biti tudi sam specialist na področju nadarjenosti« (Dobnik 1992, str. 108, 109). 35

Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />

besednih in slikovnih testov ustvarjalnosti. Temeljijo na Torranceovem konceptu<br />

ustvarjalnega mišljenja (Torranceovi testi… 2009).<br />

Jellen-Urbanov test ustvarjalnega mišljenja (TCT-DP): Test je bil sestavljen z namenom,<br />

da bi z bolj holističnim pristopom k pojmu ustvarjalnosti osvetlil koncept ustvarjalnega<br />

mišljenja, ter da bi z njim ugotavljali stopnjo ustvarjalnosti pri (nadarjenih) posameznikih.<br />

Da bi test lahko uporabljali na širši populaciji posameznikov, torej tudi na mlajših otrocih,<br />

sta avtorja le tega zasnovala kot risanje. Namesto izdelanih risbic in podob, sta uporabila<br />

le delčke nedokončane oblike z nerazločnimi oziroma nejasnimi pomeni, ki sta jih podala<br />

narisane v velikem kvadratu. Testirance se nato pozove, da nedovršeno sliko dokončajo,<br />

kakor sami želijo. Po končnem izdelku, ki se evalvira po točno določenih kriterijih<br />

(fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija), se nato oceni stopnja ustvarjalnosti<br />

posameznika. Z omejitvami in težavami, ki pestijo vse podobne teste, moramo tudi ta test<br />

ustvarjalnega mišljenja uporabljati v povezavi še z drugimi informacijami o posamezniku<br />

(drugi testi, mnenja učiteljev, staršev,…), da bi tako minimizirali negativne učinke oziroma<br />

posledice ocenjevanja ustvarjalnosti, in se izognili temu, da bi prezrli tiste posameznike, ki<br />

so morebiti ustvarjalni na drugačne načine, kot jih meri ta test (Urban 2004).<br />

Na koncu so kot nadarjeni identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev<br />

dosegli nadpovprečen rezultat, torej je bil na testu inteligentnosti njegov IQ enak ali večji<br />

od 120, na testu ustvarjalnosti je bil njegov rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov<br />

evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno<br />

oceno na posameznem področju nadarjenosti (ustreznost ocene skupaj z učiteljem, ki je<br />

učenca ocenil, presodi šolska svetovalna služba) (Odkrivanje in <strong>delo</strong>…1999).<br />

2.1.3 Seznanitev in mnenje staršev<br />

To je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih učencev. Svetovalna služba na šoli skupaj z<br />

razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega, in pridobi tudi<br />

njihovo mnenje.<br />

»Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne osnovne<br />

34

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!