diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije »Identifikacija je strokovno ocenjevanje, ali so prepoznani signali res značilnosti razvitejših sposobnosti, in prognoziranje, ali bo nadarjen otrok res pridobil v posebnem programu za talente« (Ferbežer 1998, str. 35). »Proces identifikacije je pravzaprav sestavljen iz ocenjevanja in presojanja, zato ima nujno svojo subjektivno in objektivno stran. Vsaka oblika identifikacije je nekje med tema dvema skrajnostima« (George 1997, str. 40). Merila so: a) Ocena učiteljev Učitelji (predvsem na razredni stopnji pouka) z učenci preživijo veliko časa. V tem času imajo, če so pozorni, veliko priložnosti svoje učence spoznati, saj jih lahko opazujejo v zelo raznovrstnih aktivnostih, od igre, reagiranja v določenih situacijah, medsebojnih socialnih odnosih v razredu, do učenja in izražanja njihovih sposobnosti, talentov in zanimanj. Po mnenju Georga (1997, str. 39), »…pri identifikaciji nadarjenih in talentiranih učencev prav oni igrajo največjo vlogo«. Učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka, ki zajema naslednja področja (Odkrivanje in delo…1999): - razumevanje in pomnjenje snovi, - sposobnost sklepanja, - ustvarjalnost (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija), - motiviranost in interesi, - vodstvene sposobnosti, - telesno-gibalne sposobnosti, - izjemni dosežki na različnih področjih (umetniškem, praktično tehničnem in drugih področjih). Kaj torej učitelji na šoli upoštevajo, ko izbirajo nadarjene otroke za posebne, njim namenjene, programe in delavnice Gorše (2007) zapiše, da je najbolj pomembno, da učitelj posebne, visoke sposobnosti pri učencu čim prej prepozna in odkrije, ter pomaga otroku, da jih razvija in učinkovito uporablja v stvarnih življenjskih situacijah. Nemalokrat se namreč zgodi, da predvsem učno neuspešne nadarjene učence nehote spregledamo. Zato je pomembno, da so učitelji na 32
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije skupino nadarjenih otrok pozorni, dobro poznajo njihove značilnosti, in da se na tem področju stalno strokovno izobražujejo in spopolnjujejo. b) Test umskih sposobnosti »Najbolj pogosti instrumenti, ki se uporabljajo pri identifikaciji nadarjenih učencev, so individualni inteligentnostni testi. Nedavni pregled šolskih psihologov je pokazal tri najpogostejše uporabe inteligentnostnih testov: - Wechslerjeva inteligentnostna lestvica za otroke (WISC-R, 1974), - Stanford-Binetova inteligentnostna lestvica in - Kaufmanova ocenjevalna baterija za otroke (K-ABC, 1983)« (Ferbežer, Kukanja 2008, str. 29). Testi inteligentnosti so ena izmed preizkušenj, ki jo psihologi pri identifikaciji nadarjenih učencev najpogosteje uporabljajo in izvajajo. »Otroci, ki dosežejo na teh testih ustrezno visok rezultat, so označeni kot nadarjeni. Ponavadi jemljejo za kriterij nadarjenosti inteligenčni količnik 130 in več. /…/ Toda nadarjenosti ne moremo zanesljivo odkriti samo s pomočjo testov inteligentnosti. /…/ Ameriški psiholog Torrance je ugotovil, da bi zgrešili kar 70% ustvarjalnih otrok, če bi upoštevali samo njihove rezultate pri testih inteligentnosti. Zato danes vedno pogosteje uporabljajo pri identifikaciji nadarjenih poleg tradicionalnih testov inteligentnosti tudi novejše teste ustvarjalnosti« (Glogovec 1990, str. 14). Glogovec (1990, str. 15) opozarja, da včasih tudi testne preizkušnje niso dovolj, in da lahko določene sposobnosti, ki jih imajo otroci, spoznamo le pri konkretnem vzgojnem delu z njimi. »Pomemben vir informacij so tudi razne opazovalne tehnike. Uveljavile so se zlasti tako imenovane 'Check' liste. Gre za opise tipičnih intelektualnih in nekaterih drugih osebnostnih lastnosti nadarjenih otrok, opazovalec pa mora za vsakega otroka posebej zabeležiti, kaj je zanj značilno«. c) Testi ustvarjalnosti Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja: Z besedno obliko Torranceovih testov ustvarjalnega mišljenja (TTCT-BS) merimo besedno ustvarjalnost. Besedna oblika A Torranceovih testov ustvarjalnega mišljenja (TTCT) je del večje družine Torranceovih 33
- Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 7 and 8: ABSTRACT Dissertation deals with pr
- Page 9 and 10: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 11 and 12: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 13 and 14: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 15 and 16: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 17 and 18: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 19 and 20: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 21 and 22: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 23 and 24: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 25 and 26: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 27 and 28: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 29 and 30: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 31: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 35 and 36: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49 and 50: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 51 and 52: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 69 and 70: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 71 and 72: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 73 and 74: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 75 and 76: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 77 and 78: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 79 and 80: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 81 and 82: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
»Identifikacija je strokovno ocenjevanje, ali so prepoznani signali res značilnosti<br />
razvitejših sposobnosti, in prognoziranje, ali bo nadarjen otrok res pridobil v posebnem<br />
programu za talente« (Ferbežer 1998, str. 35).<br />
»Proces identifikacije je pravzaprav sestavljen iz ocenjevanja in presojanja, zato ima nujno<br />
svojo subjektivno in objektivno stran. Vsaka oblika identifikacije je nekje med tema dvema<br />
skrajnostima« (George 1997, str. 40).<br />
Merila so:<br />
a) Ocena učiteljev<br />
Učitelji (predvsem na razredni stopnji pouka) z učenci preživijo veliko časa. V tem času<br />
imajo, če so pozorni, veliko priložnosti svoje učence spoznati, saj jih lahko opazujejo v<br />
zelo raznovrstnih aktivnostih, od igre, reagiranja v določenih situacijah, medsebojnih<br />
socialnih odnosih v razredu, do učenja in izražanja njihovih sposobnosti, talentov in<br />
zanimanj. Po mnenju Georga (1997, str. 39), »…pri identifikaciji nadarjenih in talentiranih<br />
učencev prav oni igrajo največjo vlogo«.<br />
Učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo posebnega ocenjevalnega<br />
pripomočka, ki zajema naslednja področja (Odkrivanje in <strong>delo</strong>…1999):<br />
- razumevanje in pomnjenje snovi,<br />
- sposobnost sklepanja,<br />
- ustvarjalnost (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),<br />
- motiviranost in interesi,<br />
- vodstvene sposobnosti,<br />
- telesno-gibalne sposobnosti,<br />
- izjemni dosežki na različnih področjih (umetniškem, praktično tehničnem in drugih<br />
področjih).<br />
Kaj torej učitelji na šoli upoštevajo, ko izbirajo nadarjene otroke za posebne, njim<br />
namenjene, programe in delavnice<br />
Gorše (2007) zapiše, da je najbolj pomembno, da učitelj posebne, visoke sposobnosti pri<br />
učencu čim prej prepozna in odkrije, ter pomaga otroku, da jih razvija in učinkovito<br />
uporablja v stvarnih življenjskih situacijah. Nemalokrat se namreč zgodi, da predvsem<br />
učno neuspešne nadarjene učence nehote spregledamo. Zato je pomembno, da so učitelji na<br />
32
Change language