diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

pedagogika.andragogika.com
from pedagogika.andragogika.com More from this publisher
06.02.2015 Views

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Metod odkrivanja in identificiranja nadarjenih učencev je več vrst. Pri nas za odkrivanje nadarjenosti uporabljamo različne inštrumente (ocenjevalne lestvice, standardizirane teste,…), ter druge vire od katerih pridobimo informacije o morebitni nadarjenosti posameznika; to so mnenja učiteljev, staršev, svetovalne službe,… Najbrž je odveč poudariti, kako zelo pomembno je, da razvijamo primerne identifikacijske tehnike in postopke, saj bomo le na ta način uspešni pri odkrivanju in identificiranju nadarjenih posameznikov. George (1997, str. 44, 45) zapiše, da bi morali v identifikacijski postopek vključiti naslednje elemente: - »inteligenčni test, - rezultate testov znanja, dosežke, - oceno staršev, - samooceno, - ocene učiteljev (kontrolni seznam), - učenčeve ocene (spričevala), - učenčeve izdelke, - subjektivna mnenja učiteljev«. V svetu torej ni enotne metodologije odkrivanja nadarjenih posameznikov. Zanimiv je prikaz uporabe in priporočanja različnih metod odkrivanja, in identifikacije nadarjenih s strani strokovnjakov v državi Illinois v ZDA v spodnji tabeli (Odkrivanje in delo…1999). Tabela 1: Odstotek uporabe in priporočila glede uporabe različnih metod identifikacije nadarjenih (vir: Odkrivanje in delo…1999) Metoda % uporabe % priporočanja Učiteljeva opazovanja in nominacije Skupinski testi šolskih dosežkov Skupinski testi inteligentnosti 93 87 87 75 74 65 Predhodni uspeh (vključno s šolskimi 56 65 ocenami) 23 90 Individualni testi inteligentnosti Testi ustvarjalnosti 14 74 30

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije Kot lahko razberemo iz razpredelnice, v šolah v ZDA, kot metode odkrivanja in identificiranja nadarjenih učencev, prednjačijo: učiteljevo opazovanje ter skupinski testi znanja in inteligentnosti. Najbrž zaradi tega, ker je to najlažje izvedljivo. To je na nek način razumljivo, saj so pri metodi učiteljevih opazovanj in nominacij prav učitelji tisti, ki z učenci preživijo največ časa, in jih tudi najbolje poznajo. Skupinski testi pa so v primerjavi z individualnimi preizkusi, ozirajoč se na trajanje in stroške, veliko bolj ekonomični. Velika škoda je, da po priporočilu stroke ne dajemo več poudarka individualnim preizkusom (inteligentnosti in ustvarjalnosti), in se zaradi ekonomičnosti še vedno v veliki meri opiramo na skupinske preizkuse. Pri vsem skupaj pa ni bistveno le, ali gre za skupinske ali individualne preizkuse, ampak je pomembno tudi, iz česa izvajamo preizkus (iz znanja, inteligentnosti, ustvarjalnosti,…). Na kaj bodo v šoli dali poudarek, pa je po eni strani še vedno odvisno od posamezne šole ter šolskega psihologa. Pri nas pa šolska zakonodaja določa, da naj bi vsi nadarjeni učenci pisali tako test inteligentnosti, kot test ustvarjalnosti. Odkrivanje nadarjenih učencev na naših osnovnih šolah poteka v treh stopnjah: evidentiranje, identifikacija ter seznanitev in mnenje staršev. 2.1.1 Evidentiranje nadarjenih učencev Ta postopek poteka na osnovi različnih kriterijev, brez testiranj ali uporabe kakšnih posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Predlagani kriteriji so »…učni uspeh, dosežki, učiteljevo mnenje - ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno-izobraževalnim procesom, tekmovanja, hobiji, mnenje šolske svetovalne službe. V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev. To je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni« (Odkrivanje in delo…1999). 2.1.2 Identifikacija nadarjenih učencev Semkaj sodi podrobnejša obravnava učencev, ki smo jih izbrali oziroma evidentirali v prejšnjem koraku. Torej učenci, ki izpolnjujejo in dosegajo katerega od zgoraj naštetih kriterijev, in kažejo nadpovprečne sposobnosti. 31

Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />

Metod odkrivanja in identificiranja nadarjenih učencev je več vrst. Pri nas za odkrivanje<br />

nadarjenosti uporabljamo različne inštrumente (ocenjevalne lestvice, standardizirane<br />

teste,…), ter druge vire od katerih pridobimo informacije o morebitni nadarjenosti<br />

posameznika; to so mnenja učiteljev, staršev, svetovalne službe,… Najbrž je odveč<br />

poudariti, kako zelo pomembno je, da razvijamo primerne identifikacijske tehnike in<br />

postopke, saj bomo le na ta način uspešni pri odkrivanju in identificiranju nadarjenih<br />

posameznikov.<br />

George (1997, str. 44, 45) zapiše, da bi morali v identifikacijski postopek vključiti<br />

naslednje elemente:<br />

- »inteligenčni test,<br />

- rezultate testov znanja, dosežke,<br />

- oceno staršev,<br />

- samooceno,<br />

- ocene učiteljev (kontrolni seznam),<br />

- učenčeve ocene (spričevala),<br />

- učenčeve izdelke,<br />

- subjektivna mnenja učiteljev«.<br />

V svetu torej ni enotne metodologije odkrivanja nadarjenih posameznikov. Zanimiv je<br />

prikaz uporabe in priporočanja različnih metod odkrivanja, in identifikacije nadarjenih s<br />

strani strokovnjakov v državi Illinois v ZDA v spodnji tabeli (Odkrivanje in <strong>delo</strong>…1999).<br />

Tabela 1: Odstotek uporabe in priporočila glede uporabe različnih metod<br />

identifikacije nadarjenih (vir: Odkrivanje in <strong>delo</strong>…1999)<br />

Metoda % uporabe % priporočanja<br />

Učiteljeva opazovanja in nominacije<br />

Skupinski testi šolskih dosežkov<br />

Skupinski testi inteligentnosti<br />

93<br />

87<br />

87<br />

75<br />

74<br />

65<br />

Predhodni uspeh (vključno s šolskimi 56<br />

65<br />

ocenami)<br />

23<br />

90<br />

Individualni testi inteligentnosti<br />

Testi ustvarjalnosti<br />

14<br />

74<br />

30

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!