diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije otrok uvrstil v zgornjih pet odstotkov populacije pri splošnih inteligentnostnih testih. Te opredelitve v največji meri izpostavljajo visok rezultat na IQ testu kot tisto potezo, ki je v prvi vrsti nujna in potrebna za to, da posameznika sploh lahko 'označimo', in smatramo za nadarjenega. Novejše opredelitve nadarjenosti tega dejavnika ne poudarjajo več toliko, ampak dodajajo še druga področja na katerih lahko posameznik prav tako dokazuje in dosega odlične in nadpovprečne uspehe. Strokovnjaki se trudijo in težijo k temu, da bi zapisali dovolj jasno, široko in uporabno opredelitev nadarjenosti, ki bi v resnici zajela vse nadarjene posameznike in njihove poteze, večina pa po mojem mnenju v svojih opredelitvah zajema zelo podobna področja nadarjenosti. Katero opredelitev torej vzeti za tisto najbolj ustrezno Katere poteze in področja izluščiti Enotne opredelitve nadarjenosti v literaturi, kot sem že zapisala, ni. Lahko pa poiščemo skupne značilnosti različnih opredelitev nadarjenosti. Po mojem mnenju je to dobro uspelo Georgu (1997, str. 29), katerega široka opredelitev nadarjenosti zajema naslednja področja nadarjenosti: - »splošna umska sposobnost, - specifična akademska sposobnost, - kreativno in ustvarjalno mišljenje 3 , - voditeljske sposobnosti in družbena zavest, - dar za vizualne in odrske umetnosti, - psihomotorične sposobnosti«. Nadarjeni so torej tisti posamezniki, ki imajo izredne sposobnosti in potenciale, ki jih v primerjavi z vrstniki izkazujejo na različnih področjih delovanja, (inteligentnosti, ustvarjalnosti, umetnosti, voditeljske sposobnosti,…) ter poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej njim prilagojene programe in aktivnosti bodisi v šoli ali izven nje. Najbolj pomembno pri vsem skupaj na koncu ni število opredelitev in mnenj o nadarjenosti, pač pa kako teorijo čim uspešneje prenesti v praktično delo z otroki, da bomo 3 Citat sem povzela po Georgu (1997, str. 29), vendar bi rada opozorila, da sta kreativnost in ustvarjalnost sopomenki, zato se mi zdi uporaba obeh besed hkrati v zgornjem stavku nepotrebna. Dovolj bi bilo zgolj 'ustvarjalno mišljenje'. 22
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije znali prepoznati nadarjene učence, in da bomo delali v njihovo korist, ter jim pomagali po naših najboljših močeh, da se bodo osebnostno kar najbolj razvili, in izpolnili dane potenciale. Zato je, kot poudarja George (1997) izjemno pomembno, da vsaka šola pri oblikovanju svoje politike v zvezi z nadarjenimi učenci, jasno opredeli ta pojem, saj je od tega odvisno, kateri učenci bodo kasneje izbrani za posebne programe, ki jih morebiti ponujajo. Od sprejete opredelitve in celostnega pogleda na pojem nadarjenost, torej zavisi, na kakšen način bodo na šolah sprejemali nadarjene v posebne programe, ter kaj jim bodo v njih pripravili in ponudili. 1.2 Kdo so nadarjeni »Vsakdo med nami ima kakšen dar. To je morda želvin dar vztrajnosti, lisičji dar zvitosti, pasji dar zvestobe, vrabčkov dar veselja ali labodov dar elegantnega gibanja.« (Haughes Mearns) Vsi ljudje se med sabo razlikujemo. Eni so višji, drugi imajo športno postavo, tretji zelene oči ipd.. Vendar pa se od drugih ne razlikujemo le po zunanjosti, temveč tudi po množici drugih osebnostnih lastnostih na različnih področjih. To kar nas dela, oziroma napravi individuume, je prav tako način mišljenja, čustvovanja, način reagiranja, zanimanja in interesi, pa tudi naše intelektualne in miselne sposobnosti. Katere so torej značilnosti nadarjenih posameznikov Ko začnemo podrobneje razmišljati o nadarjenih posameznikih, se nam v glavi kaj hitro pojavi vprašanje, ali se razlikujejo od večine prebivalstva, in če se, v čem. Kaj je tisto nekaj, kar premorejo, in zaradi česar so si prislužili 'nalepko' nadarjen Zakaj in v čem torej odstopajo od povprečja, kakor pravijo opredelitve nadarjenosti Na tem področju je bilo opravljenih mnogo raziskav, v katerih so strokovnjaki želeli dognati katere so te specifične lastnosti nadarjenih posameznikov, ki jih dvigujejo nad povprečje. Psihologi so ugotovili, da »…imajo nadarjeni otroci nekatere osebnostne značilnosti, ki jih ne najdemo pri drugih otrocih, ali pa so mnogo manj izrazite. Prvi znaki kasnejše nadarjenosti se lahko pojavijo že zelo zgodaj, kmalu po rojstvu« (Glogovec 1990, str. 10). 23
- Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 7 and 8: ABSTRACT Dissertation deals with pr
- Page 9 and 10: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 11 and 12: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 13 and 14: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 15 and 16: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 17 and 18: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 19 and 20: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 21: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 25 and 26: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 27 and 28: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 29 and 30: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 31 and 32: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 33 and 34: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 35 and 36: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49 and 50: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 51 and 52: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 69 and 70: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 71 and 72: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
otrok uvrstil v zgornjih pet odstotkov populacije pri splošnih inteligentnostnih testih. Te<br />
opredelitve v največji meri izpostavljajo visok rezultat na IQ testu kot tisto potezo, ki je v<br />
prvi vrsti nujna in potrebna za to, da posameznika sploh lahko 'označimo', in smatramo za<br />
nadarjenega. Novejše opredelitve nadarjenosti tega dejavnika ne poudarjajo več toliko,<br />
ampak dodajajo še druga področja na katerih lahko posameznik prav tako dokazuje in<br />
dosega odlične in nadpovprečne uspehe.<br />
Strokovnjaki se trudijo in težijo k temu, da bi zapisali dovolj jasno, široko in uporabno<br />
opredelitev nadarjenosti, ki bi v resnici zajela vse nadarjene posameznike in njihove<br />
poteze, večina pa po mojem mnenju v svojih opredelitvah zajema zelo podobna področja<br />
nadarjenosti.<br />
Katero opredelitev torej vzeti za tisto najbolj ustrezno Katere poteze in področja izluščiti<br />
Enotne opredelitve nadarjenosti v literaturi, kot sem že zapisala, ni. Lahko pa poiščemo<br />
skupne značilnosti različnih opredelitev nadarjenosti. Po mojem mnenju je to dobro uspelo<br />
Georgu (1997, str. 29), katerega široka opredelitev nadarjenosti zajema naslednja področja<br />
nadarjenosti:<br />
- »splošna umska sposobnost,<br />
- specifična akademska sposobnost,<br />
- kreativno in ustvarjalno mišljenje 3 ,<br />
- voditeljske sposobnosti in družbena zavest,<br />
- dar za vizualne in odrske umetnosti,<br />
- psihomotorične sposobnosti«.<br />
Nadarjeni so torej tisti posamezniki, ki imajo izredne sposobnosti in potenciale, ki jih v<br />
primerjavi z vrstniki izkazujejo na različnih področjih <strong>delo</strong>vanja, (inteligentnosti,<br />
ustvarjalnosti, umetnosti, voditeljske sposobnosti,…) ter poleg rednega šolskega programa<br />
potrebujejo posebej njim prilagojene programe in aktivnosti bodisi v šoli ali izven nje.<br />
Najbolj pomembno pri vsem skupaj na koncu ni število opredelitev in mnenj o<br />
nadarjenosti, pač pa kako teorijo čim uspešneje prenesti v praktično <strong>delo</strong> z otroki, da bomo<br />
3 Citat sem povzela po Georgu (1997, str. 29), vendar bi rada opozorila, da sta kreativnost in ustvarjalnost<br />
sopomenki, zato se mi zdi uporaba obeh besed hkrati v zgornjem stavku nepotrebna. Dovolj bi bilo zgolj<br />
'ustvarjalno mišljenje'.<br />
22
Change language