diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
interakcije med tremi osnovnimi sestavinami človekove sposobnosti; to so nadpovprečnost
v splošnih ali specifičnih sposobnostih, visoka stopnja zanimanja za naloge (motiviranost)
in visoka kreativnost.« Vse tri lastnosti so nujne za nadarjeno vedenje na kateremkoli
področju.
Poleg vrste opredelitev pojma nadarjenosti, ki so jih različni avtorji podali, pa le ti govorijo
tudi o pomanjkljivostih, ki spremljajo opredelitve tega pojma. Armstrong (1999, str. 150)
zapiše: »Pomanjkljivost sedanjega pojmovanja nadarjenosti v šolah je, da sloni predvsem
na testih – ponavadi jo preverjajo z inteligenčnimi testi - čeprav je Ameriški urad za
izobraževanje opredelil nadarjenost precej širše. Joseph Renzulli /…/ imenuje tisto prvo
obliko inteligence 1 nadarjenost za šolo. Ker je to obliko inteligence 2 najlažje meriti z
inteligenčnim testom ali z drugimi testi kognitivnih sposobnosti, na njej najpogosteje
temelji izbor učencev za vključitev v programe za nadarjene. Takšno omejeno pojmovanje
nadarjenosti zapostavlja otroke, ki jim reševanje testov morda ne gre od rok, vendar se
odlikujejo z drugimi talenti in osebnostnimi lastnostmi, kot so ustvarjalnost, sposobnost za
vodenje ali nadarjenost za reševanje problemov.«
Žagar (2001) piše tudi o tem, da je komaj pred kratkim prišlo v zavest strokovnjakom, ki se
ukvarjajo z nadarjenostjo, da le ta ni neka stalna ali absolutna človekova značilnost, da je
lahko posameznik nadarjen, če ima ustrezne pogoje za nadarjeno vedenje, oziroma, če
poleg nadpovprečnih sposobnosti in ustvarjalnosti, ki jih ima, dobi tudi priložnost in
spodbude iz okolja, da le te na ustrezen način tudi izkaže. Zato Žagar poudari, da bi bilo
morda bolje govoriti o posameznikih, ki kažejo nadarjeno vedenje kot pa o nadarjenih.
Razvidno je, da obstaja vse prej kot ena dokončna, splošno sprejeta opredelitev pojma
nadarjenosti. Včasih se le stežka prebijemo skozi tovrstne opredelitve ravno zaradi
velikega števila le teh. Lahko pa rečemo, da se novejše opredelitve nadarjenosti na splošno
v svojem bistvu med sabo ne razlikujejo tako zelo močno, in imajo neke skupne značilnosti
in poteze, ki jih lahko izluščimo, če se v njih malo bolj poglobimo. Najbolj od vseh
izstopajo starejše opredelitve nadarjenosti, pri katerih je pomenilo biti nadarjen, da se je
1 Menim, da tukaj prevod ni ustrezen in bi namesto 'inteligence' bil ustreznejši izraz 'inteligentnosti', ki
označuje umsko sposobnost.
2 Glej opombo št. 1. Pravilen izraz bi bil 'inteligentnosti'.
21