diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije matematika, jeziki, umetniška področja, in sicer pri zahtevnih teoretičnih nalogah v nasprotju s praktičnimi, medtem ko pa talentiranost po Blažič (2001) pomeni visoko sposobnost na enem področju, npr. umetniškem, glasbenem,… Žagar (1987, str. 269) opredeli kot nadarjene tiste otroke, »…ki so v razvoju sposobnosti, posebnih ali splošnih, pred svojimi normalno razvijajočimi se vrstniki. To pomeni, da je nadarjenost lahko delna ali splošna. Otroci, ki so delno nadarjeni, dosegajo nadpovprečne rezultate samo na enem področju (npr. likovnem, glasbenem, matematičnem itd.), splošno nadarjeni pa so uspešni na več sorodnih področjih (pri vseh ali pri večini šolskih predmetov).« Prav tako pravi, da so nadarjeni učenci »…tisti učenci, ki glede na standarde okolja, v katerem živijo prekašajo večino svojih vrstnikov na enem ali več sorodnih področjih, ali pa imajo za to ustrezne potenciale« (Žagar 2001, str. 7). O nadarjenosti govorijo tudi v nacionalnih kurikulih in programih, saj je za korektno in uspešno delo s tovrstno populacijo učencev potrebno natančno poznati pojem nadarjenosti. Ena najbolj splošno sprejetih definicij o nadarjenosti je zapisana v nacionalnem kurikulu Velike Britanije, in pravi: »Nadarjeni in talentirani učenci so tisti učenci, ki delujejo vsaj v zgornjih mejah ali nad mejami določenih osnovnih stopenj, torej otroci, ki imajo sposobnosti tako zelo razvite ali pa tako zelo prekašajo vrstnike, da mora šola zanje pripraviti posebne dejavnosti, ki jim razvijajo, večajo in širijo opažene sposobnosti. To definicijo mora spremljati še osebnostni profil otroka, ki bo učitelju pomagal pri odločitvi na prvi stopnji prepoznavanja nadarjenega otroka. Šola mora ob tem pretehtati, če ima takšne otroke in kako zadovoljuje njihove potrebe« (George 1997, str. 156). Po opredelitvi zapisani v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978, pa so »…nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli, pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju, in kateri poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti« (Odkrivanje in delo…1999). Tukaj bi omenila tudi Renzullijevo opredelitev oziroma koncepcijo nadarjenosti, ki jo mnogi strokovnjaki na tem področju smatrajo kot eno najbolj doslednih in najbolj razdelanih. Renzulli (v George 1997, str. 17) pravi, da je »…nadarjeno vedenje odraz 20
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije interakcije med tremi osnovnimi sestavinami človekove sposobnosti; to so nadpovprečnost v splošnih ali specifičnih sposobnostih, visoka stopnja zanimanja za naloge (motiviranost) in visoka kreativnost.« Vse tri lastnosti so nujne za nadarjeno vedenje na kateremkoli področju. Poleg vrste opredelitev pojma nadarjenosti, ki so jih različni avtorji podali, pa le ti govorijo tudi o pomanjkljivostih, ki spremljajo opredelitve tega pojma. Armstrong (1999, str. 150) zapiše: »Pomanjkljivost sedanjega pojmovanja nadarjenosti v šolah je, da sloni predvsem na testih – ponavadi jo preverjajo z inteligenčnimi testi - čeprav je Ameriški urad za izobraževanje opredelil nadarjenost precej širše. Joseph Renzulli /…/ imenuje tisto prvo obliko inteligence 1 nadarjenost za šolo. Ker je to obliko inteligence 2 najlažje meriti z inteligenčnim testom ali z drugimi testi kognitivnih sposobnosti, na njej najpogosteje temelji izbor učencev za vključitev v programe za nadarjene. Takšno omejeno pojmovanje nadarjenosti zapostavlja otroke, ki jim reševanje testov morda ne gre od rok, vendar se odlikujejo z drugimi talenti in osebnostnimi lastnostmi, kot so ustvarjalnost, sposobnost za vodenje ali nadarjenost za reševanje problemov.« Žagar (2001) piše tudi o tem, da je komaj pred kratkim prišlo v zavest strokovnjakom, ki se ukvarjajo z nadarjenostjo, da le ta ni neka stalna ali absolutna človekova značilnost, da je lahko posameznik nadarjen, če ima ustrezne pogoje za nadarjeno vedenje, oziroma, če poleg nadpovprečnih sposobnosti in ustvarjalnosti, ki jih ima, dobi tudi priložnost in spodbude iz okolja, da le te na ustrezen način tudi izkaže. Zato Žagar poudari, da bi bilo morda bolje govoriti o posameznikih, ki kažejo nadarjeno vedenje kot pa o nadarjenih. Razvidno je, da obstaja vse prej kot ena dokončna, splošno sprejeta opredelitev pojma nadarjenosti. Včasih se le stežka prebijemo skozi tovrstne opredelitve ravno zaradi velikega števila le teh. Lahko pa rečemo, da se novejše opredelitve nadarjenosti na splošno v svojem bistvu med sabo ne razlikujejo tako zelo močno, in imajo neke skupne značilnosti in poteze, ki jih lahko izluščimo, če se v njih malo bolj poglobimo. Najbolj od vseh izstopajo starejše opredelitve nadarjenosti, pri katerih je pomenilo biti nadarjen, da se je 1 Menim, da tukaj prevod ni ustrezen in bi namesto 'inteligence' bil ustreznejši izraz 'inteligentnosti', ki označuje umsko sposobnost. 2 Glej opombo št. 1. Pravilen izraz bi bil 'inteligentnosti'. 21
- Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 7 and 8: ABSTRACT Dissertation deals with pr
- Page 9 and 10: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 11 and 12: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 13 and 14: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 15 and 16: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 17 and 18: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 19: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 23 and 24: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 25 and 26: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 27 and 28: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 29 and 30: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 31 and 32: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 33 and 34: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 35 and 36: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49 and 50: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 51 and 52: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 69 and 70: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
matematika, jeziki, umetniška področja, in sicer pri zahtevnih teoretičnih nalogah v<br />
nasprotju s praktičnimi, medtem ko pa talentiranost po Blažič (2001) pomeni visoko<br />
sposobnost na enem področju, npr. umetniškem, glasbenem,…<br />
Žagar (1987, str. 269) opredeli kot nadarjene tiste otroke, »…ki so v razvoju sposobnosti,<br />
posebnih ali splošnih, pred svojimi normalno razvijajočimi se vrstniki. To pomeni, da je<br />
nadarjenost lahko delna ali splošna. Otroci, ki so delno nadarjeni, dosegajo nadpovprečne<br />
rezultate samo na enem področju (npr. likovnem, glasbenem, matematičnem itd.), splošno<br />
nadarjeni pa so uspešni na več sorodnih področjih (pri vseh ali pri večini šolskih<br />
predmetov).« Prav tako pravi, da so nadarjeni učenci »…tisti učenci, ki glede na standarde<br />
okolja, v katerem živijo prekašajo večino svojih vrstnikov na enem ali več sorodnih<br />
področjih, ali pa imajo za to ustrezne potenciale« (Žagar 2001, str. 7).<br />
O nadarjenosti govorijo tudi v nacionalnih kurikulih in programih, saj je za korektno in<br />
uspešno <strong>delo</strong> s tovrstno populacijo učencev potrebno natančno poznati pojem nadarjenosti.<br />
Ena najbolj splošno sprejetih definicij o nadarjenosti je zapisana v nacionalnem kurikulu<br />
Velike Britanije, in pravi: »Nadarjeni in talentirani učenci so tisti učenci, ki delujejo vsaj v<br />
zgornjih mejah ali nad mejami določenih osnovnih stopenj, torej otroci, ki imajo<br />
sposobnosti tako zelo razvite ali pa tako zelo prekašajo vrstnike, da mora šola zanje<br />
pripraviti posebne dejavnosti, ki jim razvijajo, večajo in širijo opažene sposobnosti. To<br />
definicijo mora spremljati še osebnostni profil otroka, ki bo učitelju pomagal pri odločitvi<br />
na prvi stopnji prepoznavanja nadarjenega otroka. Šola mora ob tem pretehtati, če ima<br />
takšne otroke in kako zadovoljuje njihove potrebe« (George 1997, str. 156).<br />
Po opredelitvi zapisani v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978, pa so<br />
»…nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v<br />
osnovni ali srednji šoli, pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem,<br />
ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju, in kateri<br />
poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti«<br />
(Odkrivanje in <strong>delo</strong>…1999).<br />
Tukaj bi omenila tudi Renzullijevo opredelitev oziroma koncepcijo nadarjenosti, ki jo<br />
mnogi strokovnjaki na tem področju smatrajo kot eno najbolj doslednih in najbolj<br />
razdelanih. Renzulli (v George 1997, str. 17) pravi, da je »…nadarjeno vedenje odraz<br />
20