diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ... diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi uÄenci v ...
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije II TEORETIČNI DEL 1 KAJ JE NADARJENOST Kaj sploh je nadarjenost Kaj pomeni biti nadarjen Kljub temu, da sta zastavljeni vprašanji popolnoma jasni in enostavni, je odgovor nanju vse prej kot to. Zelo dolgo časa so si ljudje nadarjenost razlagali kot dar od Boga, dar neba, dokler dobrih sto let nazaj niso pričeli tega pojma natančneje znanstveno raziskovati, kar je porodilo ogromno opredelitev, ki vsaka zase v ospredje postavlja kak drug vidik nadarjenosti (Ferbežer 2008). V sodobni strokovni literaturi najdemo veliko različnih opredelitev pojma nadarjenosti. Nekatere opredelitve se v osnovi naslanjajo zgolj na goli intelekt, inteligentnost oziroma umsko sposobnost posameznika, druge poudarjajo pomembnost raznolikih in bogatih zunanjih vplivov na posameznika, tretje izpostavljajo samoaktivnost osebe in podobno. Vse, kar nam je zagotovo znano po prebiranju literature o tej temi je, da enoznačne oziroma univerzalne opredelitve nadarjenosti, ravno zaradi njene kompleksne narave same, ni. Kdo je nadarjen, kako ga opredeliti, kaj sploh pomeni nadarjenost, biti nadarjen in podobna vprašanja porajajo nešteto misli in odgovorov. Vsak posameznik lahko ob besedi nadarjenost oziroma nadarjena oseba pomisli na nekaj drugega, neko lastnost, zmogljivost, potencial. Kljub temu pa v vsem skupaj le lahko najdemo skupni imenovalec. S tem se strinja tudi Galbraith (1992, str. 19), ki to misel lepo povzame z besedami: »Oznaka 'nadarjen otrok' vsem ljudem ne pomeni isto. /…/ O nečem pa večina ljudi takrat, ko imamo opraviti z nadarjenim otrokom, vendarle soglaša – in sicer o potencialu, zmogljivosti«. Pa si poglejmo nekaj primerov opredelitve nadarjenosti. 18
Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije 1.1 Opredelitve pojma nadarjenosti Strokovnjaki se zelo razhajajo v tem, kako najbolje opredeliti nadarjenost; kako podati čim natančnejšo opredelitev, ki bo zajela večino pokazateljev in lastnosti nadarjenih posameznikov. Vendar pa v splošnem opisu nadarjenosti nekako vsi soglašajo s tem, da »so nadarjeni otroci tisti, ki v določenem pogledu prekašajo primerjalno skupino enako starih otrok« (Žagar 2001, str. 4). Težave in razhajanja se pričnejo, ko skušajo ta pojem opredeliti natančneje. Starejše opredelitve pojma nadarjenosti le tega pogosto reducirajo na inteligentnost. Menijo torej, da je nadarjenost posledica visoke inteligentnosti oziroma, da je visok rezultat na IQ testu edini pogoj, da lahko posameznika označimo kot nadarjenega. Puhan (2002) povzema avtorja Thermana, ki pravi, da so nadarjeni tisti posamezniki, ki po Stanford-Binetovem IQ testu presežejo 135 točk. To opredelitev nadarjenosti so dolgo časa uporabljali pri vključevanju otrok v programe za nadarjene, vendar pa je kazala veliko pomanjkljivosti. Najizrazitejše so neupoštevanje ustvarjalnosti in umetniške nadarjenosti, nadarjenosti na posebnih področjih, ter zapostavljanje nadarjenih otrok iz drugačnega kulturnega okolja in nižjega socialno-ekonomskega statusa. Poleg tega pa so lahko otroci, ki ne dosegajo zahtevanega IQ tudi visoko ustvarjalni, ter visoko motivirani za sodelovanje v raznih programih za nadarjene. Strokovnjaki so tako ugotovili, da bo potrebna veliko širša opredelitev nadarjenosti, kot je zgolj upoštevanje višine IQ, da bi zaobjeli široko in heterogeno množico nadarjenih posameznikov ter njihovih (posebnih) lastnosti, ki jih napravljajo nadarjene. V strokovni literaturi se v zvezi z nadarjenimi pojavljata dva izraza, ki pa imata različna pomena. To sta nadarjenost in talentiranost. Ferbežer in Kukanja (2008, str. 5) ta dva pojma opredelita takole: »Nadarjeni so tisti otroci, ki imajo izredne sposobnosti na različnih področjih; inteligence, kreativnosti in drugih človeških prizadevanj. Nadarjeni otroci torej dosegajo visoke dosežke na različnih akademskih področjih. Talentiranost pa je pojem, ki se nanaša na ožjo in specifično sposobnost otroka. Takšni otroci dosegajo izredne dosežke na določenem akademskem področju.« Prav tako Heller (1992) nadarjenost označuje kot visoko sposobnost dosežkov na enem ali več področjih, kot so 19
- Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 7 and 8: ABSTRACT Dissertation deals with pr
- Page 9 and 10: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 11 and 12: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 13 and 14: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 15 and 16: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 17: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 21 and 22: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 23 and 24: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 25 and 26: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 27 and 28: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 29 and 30: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 31 and 32: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 33 and 34: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 35 and 36: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 37 and 38: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 39 and 40: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 41 and 42: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 43 and 44: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 45 and 46: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 47 and 48: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 49 and 50: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 51 and 52: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 53 and 54: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 55 and 56: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 57 and 58: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 59 and 60: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 61 and 62: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 63 and 64: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 65 and 66: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
- Page 67 and 68: Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževa
Diplomsko <strong>delo</strong>: Vzgojno-izobraževalno <strong>delo</strong> z <strong>nadarjenimi</strong> učenci v osnovnih šolah štajerske regije<br />
II TEORETIČNI DEL<br />
1 KAJ JE NADARJENOST<br />
Kaj sploh je nadarjenost Kaj pomeni biti nadarjen Kljub temu, da sta zastavljeni<br />
vprašanji popolnoma jasni in enostavni, je odgovor nanju vse prej kot to.<br />
Zelo dolgo časa so si ljudje nadarjenost razlagali kot dar od Boga, dar neba, dokler dobrih<br />
sto let nazaj niso pričeli tega pojma natančneje znanstveno raziskovati, kar je porodilo<br />
ogromno opredelitev, ki vsaka zase v ospredje postavlja kak drug vidik nadarjenosti<br />
(Ferbežer 2008). V sodobni strokovni literaturi najdemo veliko različnih opredelitev pojma<br />
nadarjenosti. Nekatere opredelitve se v osnovi naslanjajo zgolj na goli intelekt,<br />
inteligentnost oziroma umsko sposobnost posameznika, druge poudarjajo pomembnost<br />
raznolikih in bogatih zunanjih vplivov na posameznika, tretje izpostavljajo samoaktivnost<br />
osebe in podobno.<br />
Vse, kar nam je zagotovo znano po prebiranju literature o tej temi je, da enoznačne<br />
oziroma univerzalne opredelitve nadarjenosti, ravno zaradi njene kompleksne narave same,<br />
ni. Kdo je nadarjen, kako ga opredeliti, kaj sploh pomeni nadarjenost, biti nadarjen in<br />
podobna vprašanja porajajo nešteto misli in odgovorov. Vsak posameznik lahko ob besedi<br />
nadarjenost oziroma nadarjena oseba pomisli na nekaj drugega, neko lastnost, zmogljivost,<br />
potencial. Kljub temu pa v vsem skupaj le lahko najdemo skupni imenovalec. S tem se<br />
strinja tudi Galbraith (1992, str. 19), ki to misel lepo povzame z besedami: »Oznaka<br />
'nadarjen otrok' vsem ljudem ne pomeni isto. /…/ O nečem pa večina ljudi takrat, ko<br />
imamo opraviti z nadarjenim otrokom, vendarle soglaša – in sicer o potencialu,<br />
zmogljivosti«.<br />
Pa si poglejmo nekaj primerov opredelitve nadarjenosti.<br />
18