diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
Tabela 19: Izvedba ukrepa hitrejšega napredovanja (akceleracije) za nadarjene
učence
Izvedba ukrepa hitrejšega napredovanja
na posamezni osnovni šoli
f f%
Ne 51 96,2
Da 2 3,8
Skupaj 53 100,0
χ2 = 45,302 (α = 0,000, g = 1)
V tabeli 19 so prikazani odgovori na vprašanje, ali je bil na kateri osnovni šoli v štajerski
regiji izveden ukrep hitrejšega napredovanja za nadarjene učence. Kot sem pričakovala, se
tega ukrepa v osnovnih šolah štajerske regije ne poslužujejo pogosto, saj so ga izvedli v
zgolj dveh anketiranih šolah (3,8%), v veliki večini pa ne (96,2%).
Vrednost χ2-preizkusa hipoteze enake verjetnosti je statistično pomembna, na ravni α =
0,000. Ničelno hipotezo tako zavrnem in z 0,0% tveganja sprejmem nasprotno. Hipotezo
št. 6 sem potrdila, saj sem dokazala, da v večini osnovnih šol štajerske regije v šolskem
letu 2007/2008 niso izvedli ukrepa hitrejšega napredovanja (akceleracije) za identificirane
nadarjene učence.
Morda tiči vzrok v tem, da v šolah pri tem ukrepu vidijo več slabosti kot prednosti, in
nočejo tvegati težav, ki se lahko pojavijo, če nadarjen učenec za hitrejše napredovanje ne
bi bil dovolj zrel. Na morebitne čustvene in socialne neprilagojenosti ter strese, ki so lahko
posledica izvedbe tega ukrepa, opozarja več avtorjev. Med njimi so tudi Coleman (v
George 1997) in Ferbežer ter Kukanja (2008), ki v primeru neustrezne izvedbe in
nepripravljenosti nadarjenega učenca na ukrep hitrejšega napredovanja, svarijo pred
mogočim neprimernim čustvenim in socialnim razvojem nadarjenega učenca. Sicer pa
menim, da če osnovna šola ponuja dovolj raznolikih in bogatih oblik ter dejavnosti za
nadarjene učence, ki so kakovostno izvedene, ukrep hitrejšega napredovanja ni edina (ali
pa nujno najboljša) možnost, ki jo lahko nadarjenemu učencu za razvijanje in spodbujanje
njegove nadarjenosti ponudijo.
118