diplomsko delo vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v ...

Diplomsko delo: Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
Kot težavo, s katero se pri delu z nadarjenimi učenci v osnovnih šolah štajerske regije
najpogosteje srečujejo, so anketiranci navedli časovne omejiteve/(pre)obremeniteve
(14,5%). Zanemarljivi nista tudi nemotiviranost nadarjenih učencev (12,8%) in
nemotiviranost učiteljev (10,3%). Kot težave pri delu z nadarjenimi učenci svetovalni
delavci navajajo še finančne in materialne težave (11,1%), preobremenjenost nadarjenih
učencev (10,3%), problem usklajevanja časa/urnikov (9,4%) in problem odkrivanja in
testiranja nadarjenih učencev (7,7%). Kot težava se je na tem področju dela pokazal tudi
problem usposobljenosti in pridobitve ustreznega kadra za delo z nadarjenimi učenci
(6,8%), neustrezno število nadarjenih učencev v delovnih skupinah (3,4%), problem
količine administrativnega dela pri identifikaciji nadarjenih (2,6%) in dodatno delo (2,6%),
ki ga pedagoškemu kadru predstavlja ukvarjanje z nadarjenimi. Anketirani svetovalni
delavci so opozorili še na težave s sodelovanjem s starši nadarjenih učencev (1,7%), dva
(1,7%) pa sta zapisala, da se v njunih osnovnih šolah s posebnimi problemi glede
nadarjenih učencev ne soočajo. Pod kategorijo drugo sem uvrstila podane odgovore, ki so
se pojavili enkrat. Ti so: razpršenost interesa pri nadarjenem otroku, premalo
sistematiziranih ur za nadarjene, ni ustreznih programov, slaba podpora in interes vodstva
šole, učencem včasih stopi v glavo dejstvo, da so identificirani kot nadarjeni ter problem
informiranja in obveščanja učiteljev. Dva anketirana svetovalna delavca odgovora nista
podala.
Po rezultatih sodeč, materialne in finančne težave v osnovnih šolah niso največji trn v peti
pri skrbi za nadarjene učence, saj ta odgovor po številnosti presegata časovne omejitve in
(pre)obremenitve učiteljev ter nemotiviranost nadarjenih učencev. Hipoteze št. 5 tako ne
morem sprejeti. Problem obremenitve in motivacije nadarjenih učencev ter pedagoškega
kadra, ki z njimi dela, vsekakor ni zanemarljiv in bi ga bilo potrebno izpostaviti ter
podrobneje raziskati. Brez motiviranih in neobremenjenih akterjev v vzgojnoizobraževalnem
procesu le ta ne more biti kakovostno izpeljan in tako zagotavljati
vsestranske rasti in razvoja učencev in učiteljev. Pa naj se gre za posebne programe in
dejavnosti za nadarjene učence ali 'običajen' pouk v razredu. Domisliti bi se morali rešitev,
kako razbremeniti pedagoški kader, ki dela z nadarjenimi učenci, učence pa uspešno
motivirati, da bi se z veseljem udeleževali dejavnosti in programov, ki so namenjeni
razvijanju in negovanju njihove nadarjenosti. Pedagoškemu kadru, ki dela z nadarjenimi
učenci, bi lahko pomagali tudi tako, da bi jim pripravili primerna usposabljanja in
izobraževanja ter delavnice, na katerih bi jih seznanili z značilnostmi nadarjenih učencev
116