pregled stanja zadrževalnikov na območju povodja reke soče

I. PODOBNIK
J. PONIKVAR
Igor PODOBNIK *
Janja PONIKVAR*
- 33 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN
OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV
PREGLED STANJA ZADRŽEVALNIKOV NA OBMOČJU
POVODJA REKE SOČE - VOGRŠČEK, PIKOLUD, PIKOL
POVZETEK
V članku je prikazano stanje treh ključnih objektov vodne infrastrukture na območju povodja reke Soče
kot rezultat dosedanjih aktivnosti upravljalca Ministrstva za okolje in prostor in izvajalca
koncesionirane javne službe s področja urejanja voda. Obravnava tri objekte vodne infrastrukture, ki
so bili zaradi svoje velikosti in vodnogospodarskega pomena poimensko uvrščeni v seznam obstoječe
vodne infrastrukture v lasti Republike Slovenije: visoko pregrado Vogršček in suha zadrževalnika
Pikolud in Pikol. Namen članka je opozoriti na nujnost zagotavljanja strokovnega upravljanja in
kontinuiranega vzdrževanja v vseh fazah življenjskega ciklusa obravnavanih objektov z ustrezno
intenzivnostjo in kvaliteto za doseganje optimalne funkcionalnosti objektov.
UVOD
Zakon o vodah opredeljuje vodni objekt in napravo oziroma vodno infrastrukturo kot objekt, napravo ali
ureditev, namenjeno urejanju voda ter izvajanju monitoringa voda. Med vodno infrastrukturo po teh
določilih lahko štejemo zlasti visokovodne nasipe, jezove, pragove, zadrževalnike in zbiralnike. Za
vodno infrastrukturo, poleg navedenih objektov šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve
naravnega vodotoka ali njegove ureditve, vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali
zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb po zakonu o vodah. Gradnja
vodne infrastrukture je v javnem interesu.
Glede statusa vodne infrastrukture je v Zakonu o vodah določeno, da objekt, naprava ali ureditev
pridobi status vodne infrastrukture z odločbo, ki jo izda ministrstvo po zaključenem posegu v prostor.
Izdaja odločbe po tem istem zakonu ni mogoča, če objekt, naprava ali ureditev predhodno nima
pridobljenega uporabnega dovoljenja, kadar je pridobitev takšnega upravnega dokumenta predpisana.
Investitor vodnega objekta, ki se gradi kot vodna infrastruktura, mora po izdanem uporabnem
dovoljenju oziroma, po prevzemu izvedenih del, kadar uporabno dovoljenje ni predpisano, predložiti
Agenciji Republike Slovenije za okolje, Ministrstva za okolje in prostor vso tehnično, finančno in
upravno dokumentacijo, zaradi izdaje odločbe o pridobitvi statusa vodne infrastrukture. Vodni objekt
se po pridobitvi statusa vodne infrastrukture na podlagi odločbe vpiše v vodni kataster po uradni
dolžnosti. Prenehanje vodne infrastrukture nastopi, ko objekt, naprava ali ureditev postane trajno
nepotrebna za izvajanje javnih služb po istem zakonu o čemer odloči odločba ministrstva.
Vzdrževanje in obratovanje objektov vodne infrastrukture se kot ena izmed nalog izvajalca obvezne
državne koncesionirane javne službe s področja urejanja voda izvaja na podlagi letnega programa
dela javne službe.
PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA OBJEKTOV
Vodno infrastrukturo podrobneje opredeljuje Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture iz katerega
izhaja, da med vodne objekte, naprave in ureditve, ki se štejejo za vodno infrastrukturo spadajo tudi
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženem območju torej tudi suhi in mokri
zadrževalniki. V seznamu obstoječe vodne infrastrukture so bili ti objekti poimensko navedeni.
* Igor PODOBNIK , univ. dipl. inž. gradb., *Janja PONIKVAR, univ. dipl. inž. gradb, Agencija RS za okolje, Vojkova 1B, 1000
Ljubljana
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

I. PODOBNIK
J. PONIKVAR
- 34 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN
OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV
Obravnavani objekti so po svojem stanju oziroma statusu in po funkciji raznoliki. Objekta Pikolud in
Pikol sta suha zadrževalnika z zemeljskima pregradama in zadrževalnim prostorom. Oba se nahajata
na urbanem območju mesta Nova Gorica, njuna funkcija je obramba naselja pred poplavami. Suhi
zadrževalnik Pikolud je v funkciji že več kot dve desetletji medtem, ko zadrževalnik Pikol še ni
dokončan. Zadrževalnik Vogršček je objekt v dvojni rabi (namakanje, varstvo pred škodljivim
delovanjem voda) in po svojih karakteristikah spada med visoke pregrade.
Zadrževalniki so bili zgrajeni na podlagi lokacijskih in gradbenih dovoljenj, zanje so se pridobila
uporabna dovoljenja in izdelala dokumentacija na podlagi tedaj veljavne regulative z izjemo
zadrževalnika Pikol, ki še ni dokončan. V praksi se je izkazalo, da razpoložljiva dokumentacija ne
podaja celovite in popolne informacije o izvedenem dejanskem stanju in kvaliteti vgrajenih materialov.
V letih po sprejetju novega Zakona o vodah je koncesionar v sklopu ene izmed strokovnih nalog t.j.
novelacija in izdelava manjkajočih obratovalnih pravilnikov vodne infrastrukture pregledal vso
obstoječo dokumentacijo in dopolnil poslovnike obratovanja in vzdrževanja zadrževalnikov v skladu z
novimi spoznanji in veljavno zakonodajo s področja upravljanja voda. V letu 2008 so bili poslovniki
formalno potrjeni s strani Urada za upravljanje z vodami in predstavljajo osnovo za letno planiranje
vzdrževalnih del s področja upravljanja z vodami.
Kot upravljalci zaznavamo težave pri usmerjanju posegov v prostor, ker veljavna zakonodaja ne
omogoča popolne prepovedi poseganja v zadrževalni prostor suhih zadrževalnikov, ki v zakonu o
vodah niso opredeljeni kot naravno vodno javno dobro. Lokaciji obeh suhih zadrževalnikov se
nahajata v samem urbanem območju, kjer so interesi za različne dejavnosti in posege v prostor, ki
ovirajo ali so v nasprotju s funkcijo zadrževalnika večji kot na območjih kjer se izvaja pretežno
kmetijska raba prostora. V pomoč bi bila sprememba zakonodaje v smeri opredelitve območij suhih
zadrževalnikov kot grajenega javnega dobra.
Pregrada Vogršček
Zemeljska težnostna pregrada Vogršček s skupnim volumnom 8 milijonov m3, ki je bila zgrajena leta
1988 z namenom zadrževanja vode iz potoka Vogršček za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč (6,8
milijonov kubičnih metrov) in zadrževanja visokovonega vala (1,25 milijonov kubičnih metrov) glede na
tehnične karakteristike spada med visoke pregrade. Razmerje volumnov (15,5%:84,5%) za
posamezno rabo je osnova za določitev razmerja sredstev, ki jih morata letno zagotoviti upravljalec, to
je Ministrstvo za okolje in prostor in uporabnik Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za
tehnično opazovanje, vzdrževanje in obratovanje, ki se kontinuirano izvaja v skladu z letnim
programom vzdrževanja in obratovanja. Letni program potrjen s strani upravljalcev je izdelan na
podlagi letnega poročila o rezultatih tehničnega opazovanja in zahtev, ki se pojavljajo tekom leta v
okviru razpoložljivih sredstev.
Monitoring pregrade predpisan s projektom o tehničnem opazovanju, ki se je izvajal v zadnjih dveh
dekadah ni pokazal večjih odstopanj v obnašanju pregrade vključno z rezultati meritev in tehničnega
opazovanja opravljenega v letu 2007, ko je bilo proti koncu leta pri rednem vzdrževanju opažen pojav
vode ob vznožju pregrade na zračni strani.
Dodatne preiskave in pregledi so odkrili puščanje namakalnega cevovoda pod pregrado, slabo stanje
odvzemnega objekta in namakalnega cevovoda zaradi dotrajanosti materialov. To dejstvo je sprožilo
pomisleke o stanju talnega izpusta oziroma potrebo, da se čimprej razišče tudi stopnja dotrajanosti
materiala talnega izpusta. Izvedena so bila interventna dela za zagotovitev možnosti namakanja v
sezoni 2008.
V teku so postopki za pridobitev vseh potrebnih informacij o stanju objekta in njegovih vitalnih delov.
Na podlagi rezultatov bo določen potreben obseg celovite sanacije oziroma obnove in posodobitve
objektov in dotrajane opreme (zamenjava elektroopreme, iztrošene hidromehanske opreme in
avtomatizacija) z namenom podaljšanja življenjske dobe pregrade, njene funkcionalnosti in ustrezne
stopnje varnosti objekta.
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

I. PODOBNIK
J. PONIKVAR
- 35 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN
OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV
Slika 1: Visoka pregrada Vogršček objekt v dvojni rabi (Foto: arhiv Oddelek povodja reke Soče)
Suhi zadrževalnik Pikolud
Suhi zadrževalnik Pikolud na potoku Koren je bil načrtovan za potrebe sploščitve visokovodnega vala
in zadrževanje vode za obrambo pred poplavami Mesta Nova Gorica in območja preko državne meje
z Italijo ter predstavlja izravnalni oziroma omiliteni ukrep. Za zadrževalni prostor Pikoluda se šteje
vodni prostor z zemljiščem, ki je v območju vodne površine zadrževalnika. Zunanja meja retenzijskega
prostora je bila določena na podlagi kote 100-letne vode in je povzeta v Vladni uredbi o določitvi
zunanje meje priobalnega zemljišča. Lastniška struktura zemljišč zadrževalnega prostora je
razdrobljena, interes za pozidavo je velik. Na območju je evidenten primer objekta, katerega je lokalna
skupnost v postopku investicije v zadrževalnik odkupila vendar v nadaljevanju ni bil odstranjen iz tega
prostora ampak je bil oddan v najem kljub vedenju, da leži na območju zadrževalnega prostora
suhega zadrževalnika.
Suhi zadrževalnik ima izdelan in potrjen poslovnik za obratovanje in vzdrževanje zadrževalnika
Pikolud vendar njegovo delovanje ob izrednih hidroloških stanjih ni optimalno zaradi ročnega
obratovanja in zajema podatkov. V času od izgradnje zadrževalnika so se zaradi pozidav spremenile
odtočne razmere iz mestnih površin, ki z iztoki tangirajo območje pod zadrževalnikom. Obratovanje je
zato prilagojeno tudi zagotavljanju odtoka padavinskih voda iz mestnih površin Nove Gorice pri čemer
pa so količine vod določene izkustveno.
Predlagana je bila uvrstitev izvedbe avtomatizacije in optimizacije delovanja zadrževalnika Pikolud v
plan investicij. Glede na to, da so se razmere v prostoru (nove pozidave v zaledju, sprememba
odtočnih koeficientov v mestnem območju pod pregrado, podnebne spremembe) od časa načrtovanja
in gradnje objekta do danes spremenile bi bilo predhodno potrebno izvesti hidrološko – hidravlično
preverbo delovanja zadrževalnika glede na današnje stanje in ob upoštevanju širitve mesta v
prihodnjih planskih obdobjih.
Hkrati s posodobitvijo objekta je bila podana pobuda, da država pristopiti k odkupu zemljišč v
zadrževalnem prostoru, ki bi postal del vodne infrastrukture kar je glede na to, da gre za prostor
znotraj zazidalnega območja mesta smiselno.
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

I. PODOBNIK
J. PONIKVAR
- 36 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN
OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV
Slika 2: Obratovanje zadrževalnik Pikolud omogoča zadrževanje visokih vod iz zaledja in omogoča odtok meteorne kanalizacije iz
mestnega območja dolvodno (Foto: arhiv Oddelek povodja reke Soče)
Suhi zadrževalnik Pikol
Suhi zadrževalnik Pikol na Vrtojbici v Rožni Dolini je bil načrtovan z lokacijskim načrtom v letu 1995 z
namenom, da se poveča poplavna varnost dela Nove Gorice to je Rožne doline in delno tudi sosednje
občine Šempeter-Vrtojba. Prostorski izvedbeni akt je določil meje območja, opredelil kmetijsko
namensko rabo površin v zadrževalnem prostoru in izvedbo sanacijskih ukrepov. V nadaljevanju je bil
sklenjen sporazum med Ministrstvom za okolje in prostor in pristojno lokalno skupnostjo o razmejitvi v
PIA določenih obveznosti. Trenutno je objekt v izgradnji s pridobljenim gradbenim dovoljenjem in ne
opravlja svoje funkcije - zadrževanja visokovodnega vala Vrtojbice.
Glede na to, da objekt ni dokončan tudi ni predan v upravljanje. Izvajalec koncesionirane javne službe
s področja urejanja voda na najvitalnejših delih objekta izvaja zgolj osnovna vzdrževalna dela (kot na
vseh ostalih vodnih in priobalnih zemljiščih: košnje, sečnje, čiščenje plavja in naplavin) in z njim ne
obratuje. Ob izrednih razmerah pristojna Civilna zaščita skladno s svojimi pooblastili in pristojnostmi
uporablja ta objekt za regulacijo vodnega režima po lastni presoji in vedenju. Optimalno obratovanje
lahko zagotavlja samo strokovno usposobljeni subjekt, ki je v tem primeru koncesionirana
gospodarska služba s področja urejanja voda. Neustrezno obratovanje z zapornicami ob izrednih
razmerah ima lahko za posledico prehitro napolnitev zadrževalnega volumna (to je še pred nastopom
visokovodne konjice) z prelivanjem preko krone in porušitev pregradnega objekta. Objekt je potrebno
čimprej dokončati in ga z dokumentacijo predati v strokovno upravljanje in vzdrževanje v obsegu, ki bo
objekt ohranjal v ustrezni kondiciji.
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

I. PODOBNIK
J. PONIKVAR
- 37 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN
OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV
Slika 3: Zadrževalnik Pikol ob visoki vodi 30.03.2009 (Foto: arhiv Oddelek povodja reke Soče)
Redno vzdrževanje in obratovanje
Osnovno vzdrževanje suhih zadrževalnikov obsega košnjo in sečnjo brežin v zadrževalnem prostoru,
odstranjevanje plavin izpred zapornic, vzdrževanje dostopnih poti, jarkov in propustov v zadrževalnem
prostoru, vzdrževanje hidromehanske opreme z elektro sklopi. Poleg osnovnega vzdrževanja se
zagotavlja tudi obratovanje, ki obsega manipulacijo s hidromehansko oprema, redne kontrolne
preglede stanja objekta in opreme, beleženje stanja na objektih in opremi in poročanje o vseh
dogodkih, ki lahko vplivajo na funkcionalnost vodne infrastrukture vključno z obratovanjem v izrednih
razmerah.
Obratovanje in vzdrževanja visoke pregrade akumulacije Vogršček je glede na njegovo dvojno rabo in
velikost bistveno zahtevnejše. Izvajanje monitoringa pregrade je predpisano s projektom o tehničnem
opazovanju, ki predvideva izvajanje kontrole vseh kritičnih parmetrov, ki vplivajo na stabilnost in
varnost pregrade (porni tlaki, piezometrske višine, geodetske meritve, meritve iztokov iz drenaž,
meritve upornosti vode) kot tudi meritve, ki so pomembne za koriščenje vode in določajo velikost
razpoložljivega volumna vode (nihanje vodne gladine) ter kvaliteto vode.
Na pregradi se izvajajo periodični pregledi pregrade in brežin zadrževalnega prostora, meritve
deformacij na površini pregrade in meritve horizontalnih premikov v vertikalnih inklinometrih ter detajlni
geološki pregled pregrade in brežin.
Vzdrževanje objekta obsega košnjo pregrade in okolice, čiščenje in vzdrževanje koritnic, iztočnih
jarkov, drenažnih in zaporničnih izpustov, redno vzdrževanje hidromehanske in elektro opreme,
vzdrževanje zelenic, grmovnic, tlakov, stopnic na pregradi, makadamskih poti, vzdrževanje stavbe
komandne zgradbe in ostalih objektov na pregradi.
V zadnjih dveh letih (2007-2008) so se poleg osnovnega vzdrževanja izvedla tudi nujna interventna
dela ob ugotovitvi puščanja namakalne cevi leta 2007 v višini 193.367,00 EUR in interventna
zamenjava poškodovanega dela povezovalnega cevovoda pod pregrado Vogršček (by-pass) za
zagotovitev možnosti namakanja.
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

I. PODOBNIK
J. PONIKVAR
- 38 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN
OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV
Vogršček Pikolud Pikol
(MKGP,
MOP)
2005 43.344,08 211,92 353,20
2006 46.349,80 13.018,67 1.638,54
2007 Vzdrževanje 73.436,46 4.948,14 1.986,66
2008 220.963,69 7.350,85 2.374,86
2009
48.008,00 7.455,01 4.931,88
2005 26.853,12 1.509,25 256,15
2006 35.512,67 62,19 62,19
2007 Obratovanje 36.553,35 1.126,97 602,32
2008 48.154.76 484,72 467,28
2009
42.297.67 515,77 482,54
Tabela 1: Vlaganje sredstev v EUR tri pomembnejše objekte vodne infrastrukture na območju povodja reke Soče v letih 2005-
2009
Kontinuiranost vlaganja sredstev za osnovno vzdrževanje in obratovanje v okviru rednega letnega
plana dela javne službe podaja Tabela 1. Na osnovi podatkov in informacij do katerih prihajamo preko
upravljanja se nakazujejo potrebe po investicijskem vzdrževanju in obnovah kakor tudi modernizaciji in
posodobitvi objektov in vgrajene opreme. V ta namen sta upravljalec in izvajalec koncesionirane javne
službe s področja urejanja voda podala podbudo v plan investicijskega vzdrževanja in plan investicij
kot izhaja iz Tabele 2.
Vogršček Pikolud Pikol
investicijsko
vzdrževanje
investicije
intervencijska izvedba
by passa v letu 2008
za zagotovitev
namakalne sezone
356.106,00 EUR
sanacija oziroma
obnova in
posodobitev objektov
in dotrajane opreme v
vrednosti
optimizacija in
avtomatizacija
delovanja
zadrževalnika PIkolud
dokončanje
zadrževanika Pikol II.,
III.faza
(v izvajanju)
strokovne
podlage
-
hidrološko
hidravlična
preverba
zadrževalnika
Pikolud
-
Tabela 2: Predlog investicij in strokovnih podlag
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

I. PODOBNIK
J. PONIKVAR
ZAKLJUČEK
- 39 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN
OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV
Pregled stanja treh ključnih objektov vodne infrastrukture na območju povodja reke Soče, ki se
razlikujejo tako po času v katerem so bili načrtovani in izvedeni, kakor tudi po namenu, velikosti in fazi
življenjskega cikla v kateri se trenutno nahajajo nakazuje nekatere skupne ugotovitve.
Objekti zgrajeni v preteklosti imajo pridobljeno upravno dokumentacijo na podlagi tedaj veljavne
zakonodaje. Pri pripravi dokumentacije za obnovo, zamenjavo opreme oziroma večja vzdrževalna
dela je opaziti neusklajenost razpoložljive projektna dokumentacije z izvedenim dejanskim stanjem,
kar ima za posledico izdelavo posnetkov obstoječega stanja pred izdelavo projektne dokumentacije za
obnovo, kar pomeni dodatno porabo časa in dodatne stroške. Potrebo po dopolnitvi zakonodaje s
področja načrtovanja in planiranja pregradnih objektov in jezovnih zgradb in pomen kvalitetne izvedbe,
nadzora nad gradnjo in kakovostjo vgrajenih materialov za opravljanje funkcije pregrade in
zagotavljanje varnega obratovanja ter izdelava in hramba dokumentacije za samo spremljanje stanja
pregrade nakazujejo tudi drugi avtorji.
Ključna elementa za zagotavljanje varnega obratovanja pregrade in njenih vitalnih delov sta tehnično
opazovanje in vzdrževanje. Ustrezno zastavljen obseg vzdrževanja in rednega tehničnega opazovanja
sicer zmanjšujeta možnost nastanka poškodb predvsem pa destabilizacijo in porušitev pregrade,
vendar pa ne moreta preprečiti dotrajanosti vgrajenih materialov in opreme. Ob rednemu vzdrževanju
bi bilo potrebno izvajati tudi investicijsko vzdrževanje dotrajanih sklopov in elementov pregrade za
dosego izboljšav in posodobitev, ki sledijo napredku tehnike. Primer Vogrščka je pokazal, da je
strokovno upravljanje objektov vodne infrastrukture ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju
poškodb na pregradi oziroma pripadajočih objektih. V teku so postopki za pridobitev vseh potrebnih
informacij o stanju objekta in njegovih vitalnih delov. Na podlagi rezultatov bo določen obseg sanacija
oziroma obnove in posodobitve objektov in dotrajane opreme z namenom zagotavljanja trajnosti –
podaljšanja življenjske dobe pregrade, funkcionalnosti in ustrezne stopnje varnosti objekta.
Suhi zadrževalniki so glede na veljavno zakonodajo določeni kot objekti vodne infrastrukture. Zakon o
vodah v zvezi z zemljišči na območju suhih zadrževalnikov eksplicitno navaja, da se zemljišče,
namenjeno občasnemu zadrževanju visokih voda ne šteje za naravno vodno javno dobro. Na območju
zadrževalnega prostora je torej mogoča raba prostora, ki ne ovira ali onemogoča funkcije
zadrževalnika kar je v primeru, ko gre za kmetijska zemljišča tudi praksa. Zadrževalnik Pikolud je
lociran v urbaniziranem območju zato je interes za posege v zadrževalni prostor veliko večji kar se
odraža tudi skozi promet z zemljišči na območju zadrževalnega prostora. Smiselno bi bilo, da z
namenom zagotavljanja optimalne funkcije suhega zadrževalnika država uveljavi predkupno pravico
oziroma sistematično pristopi k odkupu zemljišč znotraj tega prostora.
Bistvenega pomena za doseganje optimalnega delovanja in varovanja je ob strokovnem upravljanju
(redno vzdrževanje in obratovanje) predvsem investicijsko vzdrževanje oziroma obnova objektov in
investiranje v smislu prilagajanja objekta spremembam v prostoru in času.
VIRI IN LITERATURA:
- foto arhiv Oddelka povodja reke Soče
- poročila izvajalca obvezne državne javne službe na področju urejanja voda Hidrotehnik d.d.
- Humar N., Ravnikar Turk M., Podobnik I. - 2009 - Vulnerability of Vogršček earth dam
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009