presoja vplivov na okolje in vodnogospodarska dokumentacija ...

mag. S. Juvan, A. Kovačič , V. Bauman
. 51 . UREJENOST VODA .
OSNOVA ALI OMEJITEV
mag. Smiljan JUVAN·
Alenka KOVAČIČ··
•
Vesna BAUMAN
PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE IN VODNOGOSPODARSKA
DOKUMENTACIJA NAMAKALNIH SISTEMOV
ZA VEČNAMENSKO RABO AKUMULACIJE POŽEG
POVZETEK
Presoja vplivov namakanja na okolje ter Vodnogospodarska dokumentacija namakalnih
objektov predstavljata eno od strokovnih podlog pri presoji možnosti uvedbe
namakanja.
Na primeru projekta namakalnega sistema z rabo vode večnamenske akumulacije
Požeg je prikazana obdelava s povdarkom na presoji vplivov načrtovanega namakanja
na tla, vodo in vodno okolje.
1. UVOD
Varstvo vodnih količin in varstvo kvalitete vode ter vodnega okolja predstavljajo eno
od osnovnih nalog vodnega gospodarstva.
Namakanje kmetijskih zemljišč lahko štejemo med največje porabnike vode, ki je v
vodni bilanci vodnega vira praktično nepovratno odvzeta.
Nestrokovno načrtovano in izvajano namakanje, ki je povezano z intenzivno kmetijsko
pridelavo, lahko na površinah nad vodonosniki, predstavlja potencialno nevarnost
onesnaženja podtalnice.
Obstaja tudi nevarnost onesnaženja površinskih vod zaradi spiranja hranil in zaščitnih
sredstev s kmetijskih površin.
Intenziviranje kmetijske pridelave lahko močno poruši naravno ravnotežje v danem
okolju in močno spremeni krajinsko podobo prostora.
Sprevelikimi namakalnimi obroki lahko poslabšamo strukturo tal, namakanje z vodo
neustrezne kvalitete lahko med drugim povzroči zasoljevanje tal.
Za izvedbo presoje možnosti uvedbe namakanja, v smislu varstva vodnih količin in
kvalitete vode je bil izdelan predlog metodologije vodnogospodarske dokumentacije, za
določ i tev pogojev k namakanju v koncesijah oz. dovoljenjih ministra.
Celovita proučitev vplivov namakanja na okolje pa je možna skupaj s presojo vplivov
po metodologiji, ki se uporablja pri drugih posegih v prostor in okolje s poudarkom
na obdelavi pričakovanih vplivov zaradi uvedbe namakanja.
* mag. Smiljan JUVAN, dipl. ing. gradb., ·Vesna BAUMAN dipl. prostorski planer, Vodnogospodarski biro
Maribor, Glavni trg 19c, Maribor, ··Alenka KOVAČiČ . dipl.bioll., Grin d.o.o. Glavni trg 19c, Maribor
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

mag. S. Juvan, A. Kovačič,
V. Bauman
· 52 .
UREJENOST VODA •
OSNOVA ALI OMEJITEV
V okviru priprave dokumentacije za namakalni sistem Ješenca - Požeg z načrtovano
rabo vode iz obstoječe večnamenske akumulacije Požeg, je bila izdelana Presoja
vplivov na okolje (PVO) in Vodnogospdarska dokumentacija (VGD) , kot je prikazano v
prispevku.
2. OPIS ZNAČiLNOSTI POSEGA V OKOLJE
Površine predvidene za namakanje v velikosti 200 ha, na katerih je že sedaj
prioritetna dejavnost kmetijstvo, ležijo severno od AK Požeg, med avtocesto na zahodu
in železnico na vzhodu. Odvzem vode z električnim črpališčem je načrtovan ob
pregradnem nasipu akumulacije. Dovod vode do namakalnih površin je predviden po
vkopanih cevovodih s hidranti, na katere se priključi namakaina oprema.
\
1,
Mej. n.m.k.ln.ga območ jo
ooyovod
(: O erpallte.
naravna dedIel".
I

mag. S. Juvan, A. Kovačič ,
V. Bauman
- 53 -
UREJENOST VODA -
OSNOVA ALI OMEJITEV
V okviru upravnega postopka za izgradnjo AK Požeg je bila v vodnogospodarskem
soglasju definirana možna večnamenska raba vode iz akumulacije glede na kote
gladine:
Pri nastavitvi stalne gladine na koti 259,00 je možno s črpanjem vode za namakanje
gladino znižati do kote 258,00, kar predstavlja zadosten volumen vode za namakanje -
cca 300.000 m3.
Minimalna ojezeritev na koti 258,00 je potrebna za ohranitev na vodo vezanega
ekosistema ter za ohranitev minimalnih pogojev za ribogojstvo.
Volumen do kote 261,70 je namenjen za zadrževanje visokih vod Framskega potoka.
V primeru avtomatizacije zapornice na prelivnem objektu je možno osnovno gladino
dvigniti do kote 260,00 kar predstavlja dodatno možnost rabe vode z volumnom cca.
180.000 m3.
3. ZATEČENO STANJE OKOLJA
Analizirane so bile bivalne kakovosti prostora (hrup, krajina), potenciali prostora
(kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacija, turizem), kulturne kakovosti prostora ter naravno
okolje. Akumulacija Požeg je zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih
znamenitosti* kot del krajinskega parka Rački ribniki - Požeg in kot ornitološki
naravni spomenik. Akumulacija predstavlja pomemben sekundarni vodni biotop,
življenjski prostor vodnih in obvodnih živali ter rastlin . Iz ornitološkega stališča je
pomembna kot preletna postaja ter prezimovališče ptic. Krajinski park Rački ribniki -
Požeg je po kategoriji IUCN v III. kategoriji.
Zelo detajlno je bilo analizirano naravno okolje (tla, vode) ter predvsem živi svet. Pri
izdelavi PVO so sodelovali tudi zunanji sodelavci predvsem pri botanični inventarizaciji
(doc. Dr. M. Kaligarič), inventarizaciji kačjih pastirjev (M. Kota rac) , dvoživk (N. Vogrin)
ter ptic (M. Vogrin). Pri naravovarstveni oceni AK Požeg je sodeloval tudi A. Sovinc.
Proučevana so bila predvsem območja akumulacije, kjer so pričakovane največje
spremembe zaradi znižanja gladine (slika 1).
4. OPIS IN OCENA PRiČAKOVANIH VPLIVOV NA OKOWE
Ocenjeni so bili pričakovani vplivi namakanja na elemente, ki so bili obdelani v
izvršeni analizi stanja okolja, s poudarkom na vplivih na naravno okolje.
,
Vplivi so bili vrednoteni s štiristopenjsko lestvico:
o
1
2
3
*
ni vpliva
vpliv je prisoten, a ni velik
vpliv je hud
vpliv je nedopusten
MUV, št. 17/92
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

mag. S. Juvan, A. Kovačič, V. Bauman
• 54 .
UREJENOST VODA •
OSNOVA ALI OMEJITEV
4.1 Tla
Negativni vplivi namakanja na tla in vode so lahko predvsem posledica nestrokovnega
namakanja z neustreznim doziranjem namakalnega obroka (preveliki odmerki) ali
posledica neustrezne kvalitete vode za namakanje.
V okviru izdelave Vodnogospodarske dokumentacije so bile na osnovi odvzetih talnih
vzorcev (HMZ Ljubljana, mag. 1. Matajc) izračunane hidropedološke značilnosti tal in
določen maksimalni namakalni obrok.
Kvaliteta vode iz AK Požeg je bila analizirana na osnovi odvzetega vzorca vode v
okviru izdelane VG dokumentacije (ZZV Novo Mesto). Na osnovi rezultatov analize so
bile izračunane
vrednosti SAR = 0,60 in elektroprevodnosti ECW = 204 mS/cm. PO
kriterijih FAO je takšna voda primerna za namakanje, ob pogoju dobro strukturnih tal,
da bi prišlo do zmanjšanja infiltracijske sposobnosti tal. Izračunana je bila tudi
vrednost irigacijskega koeficienta, ki je znašal ki = 224, kar je precej več kot znaša
mejna vrednost (Tomič) ki = 18, ko lahko znamakanjem povzročimo zasoljevanje tal.
Vpliv na tla je bil ocenjen z 1.
4.2 Vode
Namakanje z rabo akumulirane vode iz akumulacije Požeg ne bo imelo negativnega
vpliva na hidrološki režim .Framskega potoka. Volumen med stalno in minimalno
ojezeritvijo v akumulaciji je namenjen za rabo vode in ustreza na načrtovano
namakanje. Vpliv je bil ocenjen z 1.
4.3 Živi svet
Vpliv namakanja na rastlinstvo in živalstvo je vezan predvsem na območje znižanja
gladine zaradi odvzema za namakanje iz akumulacije. Na osnovi analiziranega
obstoječega stanja je bil predlagan omilitveni ukrep na delu akumulacije, kjer bi imelo
znižanje gladine največji vpliv na barjansko - močvirski tip vegetacije ter nanjo vezano
živalstvo na prehodu iz akvatičnega v terestični ekosistem. Predlagana je izvedba
nizkega zemeljskega nasipa, s krono na koti osnovne gladine, ki bo na jugozahodnem
delu akumulacije zagotovil ojezerjenost tudi pri znižanju gladine do minimalne gladine.
Jugozahodni del akumulacije je iz naravovarstvenega stališča najvrednejši.
Razen izvedbe nasipa bi bilo potrebno omejiti kapaCiteto ribogojstva v akumulaciji, ki
je že v sedanjem stanju ocenjena kot prevelika, ohraniti močvirsko vegetacijo in ptičja
gnezdišča, vezana na gladino vode ter zgraditi manjšo mlako (mrestišče za dvoživke)
brez stalnega stika z akumulacijo. Kot ukrep za ohranitev krajinske podobe
obravnavanega obmOČja bo potrebno natančno na namakal nem območju evidentirati in
ohraniti gozdne povrŠine ·ter drevesno in grmovno vegetacijo izven gozdov.
Poškodovano avtohtono lesno vegetacijo pa nadomestiti z novo. Ob navedenih ukrepih
je ocenjen vpliv namakanja na živi svet s stopnjo 1.
Za omilitev negativnih vplivov namakanja v fazi obratovanja bo potrebno izdelati
pravilnik o Obratovanju sistema z načrtom namakanja. Namakanje bo potrebno izvajati
na osnovi agrometeorološke prognoze, izvajati bo potrebno ustrezne agrotehnične
ukrepe, da se prepreči eventuelno poslabšanje strukture tal.
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

mag . S. Juvan, A. Kovačič, V. Bauman
· 55 . UREJENOST VODA·
OSNOVA ALI OMEJITEV
5. ZAKLJUČEK
Umno gospodarjenje z vodo iz večnamenskih akumulacij zahteva celovito presojo
vplivov načrtovanih aktivnosti na okolje. Določitev pogojev rabe vode za različne
namene predstavlja osnovo za optimiziranje dejavnosti in posegov v gospodarskem in
okoljevarstvenem pogledu.
VIRI:
1. Idejnotehnična zasnova namaknja Dravsko - Ptujskega polja,
študija, VGB Mb, marec 1991
2. Nacionalni program namakanja R Slovenije (BTF Ljubljana, 1994)
3. Idejnotehnična zasnov~ namakanja kmetijskih površin na območju
občine Maribor (VGB Maribor, 1995)
4. Vodnogospodarska dokumentacija namakalnih objektov
(VGB Maribor, 1996)
5. F. Tomič, Navodnjavanje (Borac, Zagreb 1988)
6. M. Ažnik, Vpliv namakanja na rastline, tla in okolje
(Ljubljana, 1994)
7. Breznik M., Zasnova uporabe prostora (Metodologija zaščite
podzemne pitne vode ter določitve varstvenih območij in pasov),
FAGG Ljubljana, 1976
8. Načrt rabe kmetijskih zemljišč 2. in 3. varstvenega območja
pitne vode na Dravskem polju
9. Klimatski prikaz SV Slovenije s posebnim poudarkom na padavinah,
HMZ R Slovenije, Ljubljana, 1980
10. Namakanje kmetijskih rastlin na območju Ješenca - Požeg,
Miklavž, Pohorski dvor (taina hidrologija, simulacija namakanja in
določitev potrebnih količin vode za rastline), HMZ RS, 1996
11 . M. Kaligarič, Botanična inventarizacija in naravovarstveno
vrednotenje območja vodnega zadrževalnika Požeg, Maribor,
junij 96, arhiv VGB
12. M. Kotarac, Namakaln,i sistem v Podravju, PVO akumulacija
Požeg - Kačji pastirji (Odonata), Miklavž 96, arhiv VGB
13. M. Vogrin, Ptice zadrževalnika Požeg na Dravskem polju s
predlogi rešitev v primeru namakanja, Maribor 96, arhiv VGB
14. N. in M. Vogrin, Dvoživke akumulacije Požeg in bližnje
okolice, Maribor 96, arhiv VGB
15. Albin Stritar - Krajina, krajinski sistemi, Raba in varstvo
tal v Sloveniji
16. J. Marušič, B. Bartol - Krajina - njeno varstvo ter razvoj v
okviru programov za razvoj podeželja
17. Gabrijelčič - Urejanje in varstvo kulturne krajine
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96