TISKARSKI STROJI ZA OFSET TISK NA POLE - Student Info

Standardizacija grafičnih procesov 1 11 

Univerza v Ljubljani, 2004/05 

TISKARSKI STROJI ZA OFSET TISK NA POLE 

Tiskarski stroj kot sistem. 

Tiskanje kot proces. 

1. tiskarski stroj je izdelal Gutemberg: - stiskalnice za stiskanje grozdja, 

Leonardo Da Vinchi 

- izdelal svojo konstrukcijo, 

- leseni vijak, omejena površina (tiskali so lahko od 2 do 4 strani 

naenkrat), papir so delali ročno s sitom (majhnega formata). 

V 18. stoletju so nastale odtisovalnice iz železa. 

Prvi pravi tiskarski stroj je nastal leta 1812; izumila, izdelala in patentirala sta ga dva 

Nemca. 

Leta 1812 se začne gradnja tiskarskega stroja; prej so bile le odtisovalnice. 

Hitrost tiska se poveča (nemško podjetje Keminbut-Faüer; KBA). 

1. tiskarski stroj za posredni tisk (1875; Anglija) –za tiskanje pločevine (visoki tisk). 

1. ofsetni stroji – posredni tisk (začetek – razvijanje tiskarskih strojev, 20. stoletje). 

Bistvo tiskarskega stroja: 

To je sistem, ki omogoča nabarvanje tiskovne forme in prenos 

tiskarske barve iz tiskovne forme na tiskovni material. 

Poznamo: 

- odprte sisteme (stalno pod vplivom okolja) in 

- zaprte sisteme –možica sestavnih delov stroja (so izolirani pred zunanjimi vplivi 

okolja – obvladovati je potrebno majhno število dejavnikov. 

Bolj,kot je sistem izoliran od okolja, bolj ga obvladujemo. 

Tiskanje – prenos pole mora teči brez motenj in mora biti zavestno voden – kontroliran.



PROCES 

1. KRMILJENJE 

= vplivanje na proces po časovnem planu tako, da določene časovne impulze pretvorimo v 

izvajalne ukaze. 

2. REGULACIJA (merjenje) 

= potrebna zato, da ugotavljamo dejansko stanje v sistemu in na osnovi primerjave dejanske 

in želene vrednosti ukrepamo. 

Lahko je ročna (vodna pipa). 

Idealna regulacija – vključuje meritve, ukrepanje brez prisotnosti človeka. 

3. VODENJE 

= obvladovanje procesa, ki vključuje krmiljenje in regulacijo, ki vpliva na okolico in rezultate 

tega kompleksnega procesa. 

1. Primer: pralni stroj 

Proces krmiljenja je izveden ne glede na posledice (belo perilo,črna nogavica). 

Tiskarski stroj povežemo tako, da najprej sprožimo zvočni/svetlobni signal; zaženemo stroj 

(gibanje) – počakamo do delovne hitrosti tiskarskega stroja, nato vklopimo vlažilni sistem, 

navlažimo tiskovno formo; nato se vklopi še barvni sistem, ki nabarva tiskovno formo, 

kompresor stisne zrak, tako da nastane tiskovni tlak; ko pride pola v sistem se prične 

tiskanje. 

Krmiljenje lahko poteka ročno (zaporedje ukazov), lahko pa ga nadzira mikroprocesor ali PC. 

2. Primer: grelnik vode (bojler) 

Termostat, da nastavimo temperaturo. 

Tiskarski stroj uporablja temperaturo za vlažilni sistem in barvni sistem. Merjenje skladja 

tiskarske barve (avtomatska reguacija); ročna regulacija – denzitometer,



3. Primer: avto (vožnja zahteva tudi voznika) 

V predvidevanju dogodkov, ustrezno ukrepamo. 

Tiskarski stroj za tiskanje potrebuje tudi tiskarja, ki vodi proces tiskanja. Enostavna 

regulacija ni vedno možna (vzrokov za napake – odstopanja je veliko). 

NOVE KONSRUKCIJE 

KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI SODOBNIH TISKARSKIH 

STROJEV ZAOFSET TISK 

1. Heidelberg – največji proizvajalec tiskarskih strojev na svetu. 

Stroje za visoki tisk od 60, 70 let naprej; takrat so začeli razvijati tudi skenerje. 

Izdelujejo stroje manjših in srednjih formatov. 

Digitalnega tiska in rotacij niso razvijali sami, ampak so jih prevzeli od drugih. Digitalni tisk 

je z njimi razvijal Kodak. 

2. MAN Roland (TS so začeli razvijati v 19. stoletju); so boljše kvalitete in zato tudi dražji. 

Razvijali so rotacijski tisk in tisk na pole. 

Je proizvajalec ofset tiskarskih strojev, osredotočeni so samo na rotacije. 

Uspešni so pri večjih formatih tiskarskega stroja. 

3. KBA 

Izdelujejo tiskarske stroje za časopisne rotacije, za globoki tisk in tisk na pole. 

Izdelujejo stroje velikih formatov, ki so zelo hitri (najhitrejši). 

Vsi trije imajo sedež v Nemčiji. 

4. KOMORI 

Vsi štirje izdelajo do 90 % tiskarskih strojev na Svetu.



Kaj je skupno vsem tem tiskarskim strojem: 

1. Formati 

Najbolj pogosti so srednji formati: B 2 – B 1 

B 3 



> B 1 veliki formati (embalaža, knjige,plakati) 

2 × B 0 (140 × 200 cm) največji formati (izjema) 

2. Število členov (barv) 

Dvo barvni tiskarski stroj (črno-beli) – ni več uporaben. 

Najpogostejši so > 4 barvni tiskarski stroji (CMYK). Pogosto dodamo še 5. ali 6.barvo. 

Obstajajo tiskarski stroji,ki imajo tudi 4, 5, ali 6 tiskovnih členov (za določene naročnike). 

5., 6. ali 7. barva je ponavadi neprocesna barva – posebna barva (Pantone, HKS,…). 

Štiri barvne obojestranske tiskovine – tiskarski stroj ima 8 členov (med 4. in 5. se tiskarski 

material obrne). 

Uporabljamo največ do 12 tiskovnih členov (več jih je težko obvladljivih, zato se pojavlja več 

napak pri tisku). 

Členi za lakiranje (1, 2, ali 3 člene) – tiskovino potiskamo nato pa še polakiramo lak. Uporaba 

za embalaže in etikete. 

3. Hitrost 

Ročno vlaganje TM v TS – do 1200 odtisov/h. 

Današnji stroji imajo hitrost tiskanja od 5000 do 7000 odtisov/h; hitrost 

≈ 4 m/s do 5 m/s. 

Maksimalna hitrost je do 20 000 odtisov/h (pojavi se problem obodne hitrosti – lepljivost 

tiskarske barve, stabilizacija TB, na istem mestu pride do sloja treh tiskarskih barv). 

Delovne hitrosti tiskarskega stroja so 15 000 odtisov/h; to je 4 pole/s. 

Hitrost je povezana s trendi, ki se pojavljajo v Svetu. Padanje naklad, tiskanje tiskovin, ki so 

si podobne, ampak se v določenih detajlih razlikujejo, zato tudi potrebe po hitrosti ni več. 

Tiskarski stroji za ofset tisk so dosegli svoj višek razvoja (90 leta), deležen je le še optične 

(lepotne) obdelave.



Pojavi se digitalni tisk → konkurenca ofset tiska. 

Novi tiskarski stroji so manjšega formata in ne dosegajo velikih hitrosti in so zato bolj 

kompaktni. 

- avtomatizacija in digitalizacija –kratka priprava tiskarskega stroja (10 – 15 minut). 

- Ctp tehnologija (computer to plate) – upodabljanje tonov na TF, izdelava TF na TS. 

TISKOVNI ČLENI NA TISKARSKEM STROJU 

- vlagalni in izlagalni sistem, 

- pogonska stran A, 

- krmilna stran B 

- ohišje (masivno), 

- trije glavni valji (ploščni, gumi in tiskovni valj), 

- debelina stene – ohišja je nekaj 10 cm, tako dosežemo ustrezno stabilnost. 

Položaj valjev PV 

→ GV → TV 

Gumi valj odmikamo in primikamo z delovnega položaja – uravnavamo tiskovni tlak med gumi valjem in 

tiskovnim valjem. 

Pokončen tiskovni člen:



Iz enobarvnega tiskarskega stroja naredimo večbarvni tiskarski stroj na več načinov: 

1. Tiskovni člen s petimi valji: 

So problematični, zaradi navzemanja tiskarske barve. Tiskanje poteka v zelo kratkem 

časovnem intervalu. Ta metoda se opušča in se uporablja le še pri starih tiskarskih strojih in 

pri satelitskih členih. 

2. Satelitski tiskovni člen 

Tiskovni valj je razlika od gumi valja in ploščnega valja za cel 

mnogokratnik (1×, 2×, …). 

NOVI TISKARSKI STROJI 

Tiskarski stroji z toliko tiskovnimi členi, kot si jih lahko privoščimo (najmanj 4). 

Prednosti: 

- imamo relativno veliko razdaljo med posameznimi členi, 

- tiskovni členi so enaki (iz enakih delov), 

- pola je predana (iz enega valja na drugega), pojavljajo se težave s skladjem in 

dubliranjem – slabša kakovost odtisa.



VLAGALNI SISTEMI 

1. POSAMIČNO VLAGANJE 

Tiskovni material je lepo naložen na vlagalni mizi in hrbtno poravnan. 

Delovanje je zanesljivo, nastavitev pa enostavna. 

Tiskovni material je poravnan na vlagalni mizi. Na spodnjem robu posamezne pole papirja 

razpihamo z šobami. Na polo se spustijo sesalke in polo pomaknejo na delovni položaj. Nato 

jih primejo »ščipalke« in jih odvlečejo do sistema za poravnavanje pol. vlaga se 1 pola na 

enkrat. Imamo izgube časa, zato ni uporaben za hitre stroje. Omejitev hitrosti je 10000 

odtisov/h. 

Uporabljajo se formati do B 3 . 

Prednost je v tem, da lahko vložimo katerikoli material z robnim robom (že izsekan papir, 

itd.). 

Pomanjkljivost: 

- vlaga se samo ena pola naenkrat (velike izgube časa), sistem je 

neuporaben na hitrih strojih, 

- omejitev hitrosti max 10 000 odtisov/h, 

- omejitev formata do B 3 . 

Prednost: 

- lahko vložimo katerikoli material,ki ima raven sprednji rob 

(embalaže, kuverte, napol pripravljene izdelke) 

2. STOPNIČASTO VLAGANJE 

Ime je dobilo po tem, ker se pole na transportni mizi stopničasto prekrivajo. 

Pole so naložene na ravno površino, mehanizem se dviguje, polo razpihamo z zadnje strani.



Pridobimo dovolj časa, ker so izgube zelo majhne, vsi hitri tiskarski stroji imajo stopničasto 

vlaganje. Stroji so samo pravokotne oblike. 

Pole naložene na nalagalno mizo. Miza se dviguje, tako kot pri posamičnem vlaganju. Polo 

razpihavamo na zadnji strani, zato da ležijo na zračni blazini (držijo jih ročke). Sesalke 

dvigujejo polo z zadnje strani pole. 

Transportne sesalke potisnejo polo proti transportni mizi. Mehanizem prevzame polo in jo 

vodi naprej. Razdalja med začetkom in koncem pole je vedno konstantna. 

Za hitre stroje in za papirje lepih, navadnih oblik. 

PREDNJE NASLONKE 

- Zgornja 

- Spodnja vedno morajo biti nastavljene na 

- Posebne izvedbe debelino tiskovnega materiala 

Pola se pod naslonko ne sme zmečkati ali zgubati. 

Tipično je za srednje formate, ki uporablja od 4, 6 

ali 8 naslonk. 

Pola se poravna naprej na prednji naslonki, šele nato na 

stranskih. Stranska naslonka prisesa polo.



Fotoelektrični sistemi imajo pod polo izvor svetlobe, na vrhu pa senzor za oddaljenost (če je več pol 

ni signala): 

- kontrola pod naslonkami (npr. če pride do gubanja pole), 

- kontrola dvojnih pol. 

Nihajni prjemači polo prenesejo na valje. 

Prijemač se vrača po drugačni poti, zato da ne 

udari v vpeto polo na tiskovnem valju. 

TRANSPORTNI SISTEM 

Transportni valji v tiskarskem stroju. Vedno je liho število transportnih valjev in je odvisno od 

formata tiskarskega stroja. 

Vzdolžni segmenti 

Segmenti 

transportni boben omogoči, da se svež odtis prime – ne pride 

v stik z valjem. 

Čepi 

Zračne blazine 

Super blue (uporablja se za gaze) 

Brez plašča 

SISTEM ZA OBRAČANJE 

Ločimo sisteme z vrtljivimi prijemači, z dvojnimi prijemači in sesalke (polo prevzamejo takoj, ko 

pride iz tiskarskega stroja) in prijemače.



IZLAGALNI SISTEM 

Sistem za izlaganje odtisov. 

Delimo jih na: 

1. nizki oz. kratki in 

2. visoki oz. dolgi izlagalni sistemi. 

Problem izlaganja: 

Hitrost pole papirja (tiska) je 4 m/s. 

Pole izlagamo na izlagalno mizo, z verižnimi prijemači jo pripeljejo do izlagalne mize. Zaustavimo polo 

iz 4 m/s na 0, pri čemer se pola ne sme zmečkati ali zvijati, … pola se mora mehko spustiti navzdol 

na ostale pole, za to poskrbi zračna blazina.; iztisnemo zrak. Tiskarska barva na odtisu se stabilizira 

– sušenje tiskarske barve na odtisu; PRETISOVANJE. 

Vse skupaj se zgodi v zelo kratkem času; razmik med polama (vlaganje – izlaganje) je 10 – 20 cm. 

1. KRATKI oz. NIZKI IZLAGALNI SISTEMI 

- integrirani v zadnjem tiskovnem členu , so relativno nizki (višina ≈ 0,5 m) in so zelo kratki, 

Prednost: 

- prihranek prostora, 

- nizka kapaciteta (malo pol), kratka pot. 

Pomanjkljivost: 

- nizka kapaciteta (malo pol), 

- kratka pot, ki neomogoča sušenja tiskarske barve na poli. 

Uporaba pri strojih majhnega formata, izjema so srednji formati. 

Sodobni tiskarski stroji imajo praviloma vgrajene nizke/kratke izlagalne sisteme, tiskanje 

majhnih pol. 

2. VISOKI oz. DOLGI IZLAGALNI SISTEMI 

- izlagalni sistem je ločena enota na stroju, 

- dolga pot pole, 

- 12 verižnih prijemačev; 6 jih je stalno v funkciji,



Omogoča: 

- dobro stabilizacijo tiskarske barve, 

- začetek sušenja tiskarske barve iz vlagalnega do izlagalnega sistema. 

Višina tiskarskega stroja je od 1,20 – 1,50 m. 

Omogoča večjo kapaciteto – več pol naenkrat, omogoča visoke naklade – visok kup za 

izlaganje (kartonaža). 

Podaljševanje izlagalnega sistema: 

- dogradimo vmesen element med tiskalom in izlagalnim sistemom, tako pridobimo prostor 

za sušenje (UV, IR,…), 

- cena 0,5 m železa – vodila je zelo draga. 

Pojavlja se sistem za neprekinjeno vlaganje in izlaganje. Namesto, da pole izlagamo na 

izlagalno mizo, vstavimo poseben element (palica), ki jo zapeljemo pod polo. Brez zaustavitve 

stroja lahko zamenjamo izlagalno mizo (tiskarski stroj tiska z vso hitrostjo) v kombinaciji z 

vlagalnim sistemom. 

Za tiskanje visokih naklad – non stop sistem. 

Delovanje: 

- nastavitve nadzira računalnik, 

- stare tiskarske stroje pa nadzira človek. 

Ventilatorji – pihajo zrak 

navzdol, do 10 ventilatorjev in 

šob (zagotavljajo pravilno 

delovanje). 

Uporaba kombinacije zračne zavore in ventilatorjev usmerja zrak.



Poravnava pole – (mehansko); izloženi odtisi morajo biti tako poravnani, da lahko nadaljujejo 

različne procese. 

Zračna zavora – kombinacija z istimi (zičnica) – podobno. 

Začetek tiska – pole nimajo ustrezne kakovosti, pri tisku se pojavljajo različne napake, te 

pole je potrebno izločiti – pregledovanje pol. 

Tiskar poskrbi zato, da se poškodovane pole izločijo. 

Vlagalni sistemi, ki sami izločijo poškodovane pole. 

Odtise prenesemo v koš za smeti, odvržemo pole, ki niso primerne kvalitete. 

ZRAČNA ZAVORA 

V 1 > V 2 

Polo zaviramo iz zadnje strani – jo drži napeto in jo zavre (zaustavi) – hitrost je manjša. 

Enostranski tisk – pola je nanašena na tisti strani, ki ni potiskana (zavora). 

Obe strani potiskani – ne moremo uporabiti take zavore (zdrsavanje pole – razmaz sveže TB). 

Drugi sistemi za zaviranje pol: 

- ventulirijeva cev (aerodinamika) 

Dogajanje v samem tiskovnem členu



OSNOVI TISKOVNI ČLEN 

Izdelava osnovnih valjev: 

Srce tiskarskega stroja – najbolj kakovostno izdelan, vzdrževan del; 

od tega je odvisen tiskovni tlak in kakovost tiska. 

MASIVNI VALJI 

So ustrezno uležajani, povezani so z zagonskim motorjem, sistem zobnikov. 

Ležaji teh valjev: 

- drsni ležaji, 

- kotalni ležaji. 

DRSNI LEŽAJI 

Konstrukcija 

Prisotno mora biti olje, zato ker je razmik med valjem in blazinico majhen. To je zelo zahtevno 

opravilo; v tovarni se izvede ročno. 

Tečaj objema ležajna blazinica. Če želimo, da se tečaj v ležaju vrti, mora biti med njim in ležajem 

določena zračnost. Kot mazalno sredstvo uporabljamo predvsem mazalno olje. Ko se gred zavrti, 

potegne tečaj olje za seboj, nastali oljni klin pa dviguje tečaj, tako, da le-ta plava v mazalnem 

sredstvu. S tem preprečimo drsenje kovine na kovini. 

Drsni ležaji zahtevajo zelo skrbno mazanje. Če ležaj teče na suho, se tečaj v ležaju v kratkemčasu 

močno segreje in ležaj poškoduje,prav tako tudi gred. Drsni ležaji manjših dimenzij, ki prenašajo 

minimalne obremenitve, so včasih opremljeni z specialnimi blazinicami (npr. teflon), ki ne zahtevajo



mazanja. Blazinice močno obremenjenih drsnih ležajev so iz litega železa, brona ali iz t. i. sintranih 

materialov. 

Prednost: 

- blažijo določene tresljaje na tiskarskem stroju tiste, ki so posledica 

delovanja zobnikov. 

Problem: značilnost, omejitve hitrosti. 

Ležaj je na obeh straneh valja. 

Zobnik pa le na eni strani (ob zagosnkem valju). 

KOTALNI LEŽAJI 

Konstrukcija 

Ležaji (kombinirani ležaji): 

- več kontrolnih elementov in več obročkov: - stožci, 

- valčki, 

- iglice, 

- sodčki. 

⇒ Kombinacije različnih elementov. 

Tiskarski stroj zahteva vrsto različnih gibanj, kot so npr. vrtenje ali nihajno gibanje, enakomerno in 

neenakomerno, stalno in občasno gibanje. Vsa ta gibanja dosežemo z različnimi strojnimi elementi, 

kot so zobniki, kolesa, koluti, kulise in z različnimi mehanizmi. 

Za primere navajamo najrazličnejša gibanja dvižnih in prenosnih sesalk kakor tudi razpihovalne tace 

na vlagalni glavi, da lahko ločimo polo za polo iz sklada in jih nato drugo za drugo nalagamo na 

prenašalno mizo. Tiskovni člen s tremi valji ter barvilni in vlažilni sistem tvorijo celoto, sestavljeno iz 

velike množice vrtečih se elementov z lastnim pogonom, ali pa se le vrtijo skupaj z ostlimi. Od vseh 

teh elementov zahtevamo visoko natančnost, ker le na ta način lahko dosežemo natančen prenos 

drobnega rastra.



Nemoten proces tiska zahteva od tiskarskega stroja še veliko drugih funkcij, kot npr. nalaganje pole 

tiskovnega materiala na prednjo in na stranski naslonki, mehanizme za vključitev in izključitev 

tiskanja, za vključitev jemalca barve in vlažilne tekočine, za gibanje v izlagalnem sistemu. 

Problem: 

- dušenje vseh vibracij je slabše kot pri drsnih ležajih, 

- omogoča natančno nastavitev tiskovnega tlaka, 

- hitro tiskanje. 

So eden ključnih elementov tiskarskega stroja. 

PLOŠČNI VALJ 

Konstrukcija: 

¾ vsega valja je izkoriščene za vpetje tiskovne forme. 

PRIŽEME 

Novejši tiskarski stroji – prižemi nadomestijo množico vijakov z akcentnimi sistemi. Napetost plošče 

in premikanje je bilo hitro nastavljenih. 

Leta 90 se pojavijo za uravnavanje plošč (mehansko): 

- pnevmatske ali retomehanske naprave na valj (traja od 1- 2 min).



GUMI VALJ 

Vsi valji imajo enak obseg ali pa se razlikujejo za cel mnogokratnik. 

gumijeva prevleka 

Vpete gumijeve prevleke – izdelamo jo samo z nepoškodovano prevleko: 

- ostane v tiskarskem stroju toliko časa, dokler služi svojemu namenu (nekaj tednov, 

mesecev, izjemoma nekaj let), 

- nastavi se samo enkrat. 

En del obsega valja je neizkoriščenega – tam se nahaja mehanizem prijemačev. 

Izkoristek ¾ obsega valja. 

Rotacije pa imajo izkoristek obsega valja 95 – 100 %. 

POVRŠINSKA OBDELAVA VALJEV 

Vsi valji morajo biti primerno obdelani. 

PLOŠČNI VALJ 

Zaščiten mora biti pred korozijo, ker prihaja v stik z vlažilno raztopino, zato lahko nastane korozija 

na valju. 

Površino valja zato zaščitimo: - prevlečemo s kromom, 

- prevlečemo z nikljom, 

- ali pa s keramiko. 

Nikelj prenese več mehanskih poškodb. Nanese se galvansko (omogoča popravilo v TS) – če npr. 

tiskar pozabi ključ, ki potem pride med dva valja, potem je potrebno zaustaviti tiskarski stroj (od 

enega tedna do enega meseca). Zato so razvili sisteme za popravilo takih poškodb. 

Keramiko napršijo z posebnim prahom na surov valj. Potem to segrejejo (visoka temperatura), 

segreje se tudi sam valj in se deformira (valj mora biti med tem v vrteče stanju). Prah se raztali in 

prekrije površino – črna barva površine valja.



GUMI VALJ 

Zaščita je slabša od zaščite ploščnega valja.ker je ta valj bolj izpostavljen ga zaščitimo z tankim 

slojem niklja (cenejši, mehansko manj odporen). 

TISKOVNI VALJ 

Mora biti zaščiten, ker je mehansko najbolj obremenjen. Papir vsebuje polnilo v katerem je rudi 

pesek, ki brusi tiskovni valj. 

Tiskovni valj je zaščiten pred korozijo (keramika in krom), nikelj se ne uporablja. 

Površina se spreminja v rjo, zato je viden rob na površini valja. Potrebujemo posebno 

obdelano/prevlečeno površino. 

Tiskovni valj za dvostranski tisk 

2 tiskovna valja – hrapavo površinsko obdelan valj (zaradi preprečevanja mazanja odisov). 

Problem je v tem, da se zbrusi zaradi obrazilnosti tiskovnega materiala. 

Zato so naredili kovinske mrežice, ki je napeta preko površine tiskovnega valja 

(izbokline so tam, kjer se nitke stikajo). 

OBRAČALNI SISTEMI IN TISKOVNI VALJ 

Mrežo zamenjamo in potem spet dosegamo dobre rezultate pri tisku. 

Na tiskovnem valju se nahaja tanka kovinska prevleka 8to so tiskarski stroji, ki imajo vgrajene 

sisteme za obračanje). 

Kontakt – tiskarska barva ostane na valju. 

Če se prevleka obrabi,jo zamenjamo z novo. 

Pri nekaterih tiskarskih strojih imamo samo gladek tiskovni valj,ki je brez prevleke.



Na ploščni, tiskovni in gumi valj namestimo merilne obroče (merjenje), ki opravljajo različne funkcije: 

- valji, ki so uležajani v drsne ležaje 

- hitri stroji (kotalni ležaji,ki povzročajo dodaten vir vibracij); sklenjeni merilni obroči 

(rotacije, hitri stroji), 

- funkcija dušenja vibracij 

TISKOVNI TLAK 

Tiskovni tlak je sila, ki deluje na površino tiskovne črte, ki omogoča prenos tiskarske barve s 

ploščnega valja na gumi valj oz. na tiskovni material. 

LINIJSKI TLAK je sila, ki deluje na dolžino tiskovne črte. 

Na ofset tiskarskem stroju ga srečamo 2×: 

- na gumi valju, 

- med gumi valjem in tiskovnimvaljem. 

TISKOVNI TLAK 

[n/m 2 ]; [bar] ≈ 20 – 40 bar (da se tiskarska barva prenaša) 

tiskovni tlak natančno zelo težko izmerimo, lahko pa tudi posebej nastavljamo. 

Kako dosežemo tiskovni tlak 

Proizvajalec izdela načrt nastavitve tiskovnega tlaka. 

3 valji (tiskarski stroj Heidelberg S-ofset, speedmaster): 

- ploščni valj (plašč) – premer valja je Φ = 270 mm, 

- tehnološki prostor je 0,50 mm, 

- tiskovna forma skupaj s podlago meri 0,60 – 0,65 mm – (ko vpnemo TF na PV moramo pod 

TF podložiti toliko podložnega materiala), 

- debelina tiskovne forme je 0,30 mm (debelejša TF je, bolj je stabilna), 

- podložen material:



• karton (papir) – niso stisljivi (so kalibrirani) –premažemo s tankim 

slojem olja, 

• trdne plastične mase (poliacetat, polester), ki ni stisljiva 

(samolepilne folije, navadne folije –običajno jih vstavljamo). 

Tako dobimo PRESEG 0,10 – 0,15 mm 

Kako to izmerimo: 

-mikrometerski vijak, 

- komparator (oblika ravnila;izmerimo višino plošče nad merilnim oborčem). 

GUMI VALJ 

Φ = 270 mm 

- višina plašča gumijevega valja sega 3,20 mm pod višino merilnega območja, 

- gumijeva prevleka 1,95 mm (debelejše), 

- tehnološki prostor zapolnimo z še eno gumijevo prevleko ali s podložnim materialom, 

- podložna gumijeva prevleka 1 mm, 

- skupaj dosežemo 3,15 – 3,20 mm, 

- preseg je 0,00 – 0,05 mm 

- pri tej konstrukciji tiskarskega stroja tečeta ploščni valj in gumi valj s sklenjenimi 

merilnimi obroči (obroči morajo biti brezhibno čisti in rahlo naoljeni), 

- ugrez je; odštejemo presege (0,15 – 0,05 = 0,10 mm), skupen ugrez je 0,1 mm (ciljna 

vrednost) – se giblje v območju 0,05 (prenizka) – 0,015 (previsoka), 

- cilj je doseči optimalen prenos tiskarske barve pri minimalnem tiskovnem tlaku, 

- razmaknjeni merilni obroči – upoštevamo še razmik med merilnimi obroči. 

TISKOVNI in GUMI VALJ 

Φ = 270 (višina) 

tiskovni valj Φ = 269,3 mm (fiksna vrednost) 

- merilni obroč sega pod nivojem plašča gumijevega valja, 

- razmik je 0,35 mm (je variabilen – razmaknemo merilne obroče) – tiskovni tla je enak 0, 

- kako dosežemo tiskovni tlak: tako, da uporabimo tiskovni material (debelina 0,08 – 0,10 

mm), z debelini TM lahko nastavimo ustrezen tlak, 

- nastavitve 2×: 

• med PV in GV (to naredi proizvajalec TS),



• na mestu tiskanja (pri standardni nastavitvi na Gv in TV dosežemo 

ugrez ≈ 0,10 mm 

- tiskanje na karton – povečamo tiskovni tlak, povečamo odmik GV in TV, 

- ugrez 0,1 – 0,15 mm – premazni papir (naravni, brezlesni,karton- dobro prenašajo TB iz 

GV na TM). Večji je ugrez – večja je deformacija pri tisku (delamo z minimalnim tlakom, 

ki je še potreben). 

ODVOJ in DOLŽINA ODTISA 

ODVOJ 

Je pojem s katerim opisujemo kako poteka samo tiskanje oz. kako se medsebojno gibljeta gumi valj 

in tiskovni valj. 

Optimalni odvoj 

- kadar v tiskovni črti dosežemo enako obodno hitrost na valjih oz. kadar ni prisotno 

zdrsavanje ali nepotrebne deformacije. 

Problem odvoja: obodne hitrosti obeh valjev se 

razlikujeta. 

Enaki obodni hitrosti: - valji z enakim premerom, 

- ista hitrost vrtenja. 

Deformacije: eden se poganja, drugi pa kotali (pride do določenega zaostanka). 

Posledica ugreza: Teoretično 

Praktično: gumijeva prevleka se naguba.



DOLŽINA ODTISA: 

Pride do raztezanja papirja (nase veže vlago) – papir se raztegne. 

Po končanem tiskanju je papir nekoliko deformiran – se raztegne za nekaj desetink milimetra 

(srednji formati) – v prvem prehodu tiskanja je največja deformacija papirja. 

Kaj naredimo s to spremenjeno dolžino: 

Spremenimo dolžino odtisa: tehnika spreminjanja debeline podlage pod 

TF (odtis skrajšamo). 

Zmanjša se kot na dveh točkah: 

Posledica: prekomerni tiskovni tlak 

- za toliko, kolikor kolikor povečamo podlago, povečamo tudi razmik med valjema (to je 

odvisno od tiskarskega stroja) 

- spremeni se odvoj, 

- strnjeni merilni obroči – toliko kot dodano po TF,odvzamemo pod prevleko (poravnamo GV 

in TV), tako ohranimo tiskovni tlak;težava je odvoj, ki je odvisen od obodne hitrosti – še 

večja težava kot v prejšnjem primeru. 

Pazimo na: 

- dolžino odtisa, 

- odvoj, 

- tiskovni tlak.



Uporaba: 

1. 4 barvni tiskarski stroj (kritični TM zaradi raztezanja), 

- starejši tiskarski stroji slabi vlažilni sistemi – pravilo: eno TB ponavadi skrajšamo, 

- novi stroji – to ni več potrebo. 

2. kadar se na osnovi odtisa izvaja dodelava,ki je določena na določeno dolžino odtisa 

(izsekovalno orodje). 

KAKO ODTIS PODALJŠAMO 

Odvzamemo del materiala pod tiskovno formo, povečamo kot in odtis se podaljša. 

Kaj se zgodi, če spremenimo podlago pod gumijevo prevleko 

Odtis se na relaciji PV in GV podaljša, vendar se pri prenosu iz GV na TV odtis zmanjša – končni 

rezultat je enak 0. 

Prisotna 2× deformacija. Zato se kakovost odtisa pokvari in obodna hitrost se spremeni. 

3. Karton (tiskarski stroj s posebnimi prevlekami na tiskovnem valju): 

- podaljševanje odtisa iz gumi valja na tiskovni valj, 

- debelina tiskovnega materiala, 

- spreminja se nam odvoj in dolžina odtisa, 

- prilagojeni valji (različni) za tiskanje kartonov.

TISKARSKI STROJI ZA OFSET TISK NA POLE - Student Info

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?