SEMINARSKA NALOGA - Student Info
SEMINARSKA NALOGA - Student Info
SEMINARSKA NALOGA - Student Info
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO<br />
IN GEODEZIJO<br />
Jamova 2<br />
1000 Ljubljana<br />
<strong>SEMINARSKA</strong> <strong>NALOGA</strong><br />
(Seminarska naloga pri predmetu Uvod v gradbeništvo)<br />
PRIPRAVIL: Sead Krdžalić Novo mesto, 22.10.2009
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
VARNOSTNE OGRAJE<br />
22.10.2009 2<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
1. UVOD<br />
Z razvojem sodobnih prevoznih sredstev in njihovo uporabo prihaja tudi do<br />
prometnih nesreč. Cesta je večkrat vzrok nastanka prometne nesreče, zato bi<br />
morala biti načrtovana, zgrajena in vzdrževana tako, da bo nudila maksimalno<br />
varnost in tako kompenzirala napake voznikov in neustreznih vozil. Na varnost<br />
ceste vpliva tudi vsa oprema, ki jo ceste ima in med njo sodi tudi varnostna<br />
ograja. S pomočjo pravilne postavitve in rednega vzdrževanja varnostne ograje<br />
pa je mogoče omiliti posledice prometnih nesreč.<br />
Slika 1<br />
Črni Kal<br />
22.10.2009 3<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
2. VARNOSTNA OGRAJA<br />
Varnostna ograja ob cestah je konstrukcija, katere namen je preprečiti zdrs<br />
vozila z vozne površine, oziroma zadržati vozila, ki spremenijo smer vožnje in<br />
se pričnejo gibati v smeri izven vozišča. Istočasno te ograje, opremljene s<br />
svetlečimi telesi, omogočajo voznikom boljše zaznavanje poteka ceste tako v<br />
horizontalnem kot v vertikalnem smislu, kar še posebej velja v pogojih<br />
zmanjšanje vidljivosti. Značilne so predvsem za avtoceste, postavljene pa so tudi<br />
na nevarnejših delih drugih cest.<br />
Leta 1999 je Urad RS za standardizacijo in meroslovje prevzel evropska<br />
standarda EN 1317-1 in EN 1317-2, ki določata tehnične značilnosti in pogoje<br />
testiranja varovalnih ograj, zato se na novih javnih cestah v Republiki Sloveniji<br />
lahko postavljajo le varnostne ograje, ki so certificirane skladno s slovenskimi<br />
standardi.<br />
Ta predpisuje, da mora biti zgornji rob jeklene varnostne ograje postavljen 75<br />
cm nad robom vozišča ali odstavnega pasu. Oddaljenost ščitnika varnostne<br />
ograje mora biti najmanj 50 cm od roba vozišča oz. roba odstavnega pasu.<br />
Razdalja med prečno najbolj oddaljenim koncem ščitnika in sredino stebra mora<br />
biti 40±5cm.<br />
Slika 2<br />
Jeklena varnostna ograja<br />
22.10.2009 4<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
Glede na tehnično specifikacijo je potrebno postaviti varnostno ograjo povsod<br />
tam, kjer je nevarnost poškodb zaradi udarca vozil v varnostno ograjo manjša od<br />
nevarnosti v nevarno območje, ki je ločeno z ograjo. Na takih delih cest se na<br />
avtocestah in hitrih cestah postavlja ograja z nivojem zadrževanja N2, na<br />
specifičnem obcestnem prostoru, na nevarnem delu ceste ter na območju<br />
premostitvenih in drugih objektov pa se nivo zadrževanja varnostne ograje v<br />
skladu s tehnično specifikacijo ustrezno poveča.<br />
3. NIVO ZADRŽEVANJA<br />
Oznake za nivo zadrževanja vozila z varnostno ograjo so povzete po slovenskih<br />
standardih SIST EN 1317-1[3] in SIST EN 1317-2[4] in nivoje zadrževanja<br />
delijo v naslednje skupine:<br />
a) Standardno zadrževanje: oznake N1 in N2. Te ograje naj bi zadrževale osebna<br />
vozila.<br />
b) Boljše zadrževanje: oznake H1, H2 in H3. Te ograje naj bi zadržale poleg<br />
osebnih vozil tudi lažja in srednje težka tovorna vozila.<br />
c) Zelo visoko zadrževanje: oznake H4a in H4b. Te ograje naj bi zadrževale tudi<br />
težka tovorna vozila in tovorna vozila s prikolico.<br />
Skupni rezultat na mrežnem nivoju kaže naslednje razmerje med tipi varnostnih<br />
ograj:<br />
N2 H1 H2 H3<br />
29% 15% 36% 20%<br />
22.10.2009 5<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
jeklene:<br />
• H1<br />
• H2 trasa<br />
• H2 za objekt<br />
• H3 objekt<br />
• H3 obojestranska<br />
• H3 trasa<br />
• H4a enojna ali dvojna prečka<br />
• H4a objekt<br />
• Motoristična letev<br />
• N2 W6<br />
• N2 brez distančnika<br />
lesene:<br />
• Brixia<br />
Slika 3<br />
Predstavitev tipov varnostnih ograj na odseku avtoceste<br />
22.10.2009 6<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
4. KONSTRKCIJSKI ELEMENTI VARNOSTNE OGRAJE<br />
• Odbojnik (ščitnik): je element ograje, narejen iz materiala primernih<br />
mehanskih lastnosti, predpisane dolžine, v slučaju trka vozila v njegovo<br />
močno konstrukcijo (betonska varnostna ograja) ali deformacija (jeklenih<br />
ali lesenih varnostnih ograj) ublaži posledice trka.<br />
• Distančnik: je element ograje predpisanih dimenzij, ki služi za povezavo<br />
med odbojnikom in stebrom ali drugo oporo.<br />
• Steber: nosi distančnik in odbojnik, narejen iz materiala primernih<br />
mehanskih lastnosti, predpisane dolžine, ki zagotavlja lego distančnika na<br />
primerni oddaljenosti in višini od vozišča.<br />
• Mačje oko: je pritrjeno na odbojnik in služi signaliziranju ceste.<br />
• Zaključni element: je del ograje na njenem začetku in koncu, njegov<br />
namen je ublažitev posledic trka med vozilom in ograjo.<br />
Slika 4<br />
Elementi ograje<br />
22.10.2009 7<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
5. BETONSKE VARNOSTNE OGRAJE (BVO)<br />
Betonske varnostne ograje uporabljamo na mestnih hitrih cestah, pod in na<br />
mostovih, nevarnih izletnih delih cestišča, vodo varovalnih območjih…Ograja je<br />
izdelana tako, da ima veliko lastno težo in se zaradi nje ob trku vozila ograja ne<br />
premakne, ne potrebuje temelja, poškodbe ograje ob trkih so majhne in s tem<br />
povezani stroški vzdrževanja so majhni. Poleg tega je njena oblika taka, da<br />
vozilo, ki zapelje na njeno klančino preusmeri nazaj na vozni pas.<br />
Slaba lastnost te ograje pa je, da ob trku vozila pod večjim kotom povzroči<br />
hude telesne poškodbe potnikov.<br />
V Evropi so razvili najnovejšo različico BVO, ki so fleksibilne in se ob trku<br />
vozila premakne in s tem absorbira del energije trka in tako zmanjša možnost<br />
težkih poškodb potnikov. Ograja je lažja od običajnih BVO in je opremljena z<br />
napenjalno žico, ki omogoča enakomeren odmik delov ograje ob trku. Odmik<br />
ograje ob trku se hitro in enostavno poravna s posebnim vozilom.<br />
Slika 5<br />
Betonska varnostna ograja<br />
22.10.2009 8<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
6. JEKLENE VARNOSTNE OGRAJE (JVO)<br />
Varnostne ograje, izdelane iz jekla, se razlikujejo po masivnosti in načinu<br />
pritrditve, kar vpliva na trdnost ograje in s tem posledično tudi na varnost v<br />
prometu. Ograje se uporabljajo na bankinah in vmesnem ločevalnem pasu<br />
avtocest in hitrih cest.<br />
Zaradi povečanega števila motoristov v prometu in vse več težkih prometnih<br />
nesreč se v zadnjem času pod varnostne ograje postavlja t.i. motoristična letev,<br />
ki ob padcu motorista prepreči njegov zdrs pod ograjo.<br />
Slika 6<br />
Motoristična letev<br />
Slika 7<br />
JVO z distančnikom<br />
22.10.2009 9<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
Jeklena varnostna ograja H3 W7 objekt<br />
Tehnične lastnosti:<br />
Ograja je tri valna, iz jekla kvalitete S355JR EN 10025, dolžina ograje je 4500<br />
mm. Steber je profil »U« dimenzij 140x85x7 mm in dolžine 1535 mm.<br />
Medsebojna oddaljenost stebrov je 1500 mm. Steber je pritrjen na beton s ploščo<br />
250x300 mm . Distančnik ima dimenzije 340x392 mm in debeline 3 mm.<br />
Celotna vidna višina ograje je 1550 mm.<br />
Slika 8<br />
JVO H3 na objektu<br />
Slika 9<br />
Detajl JVO H3<br />
22.10.2009 10<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
5. LESENE VARNOSTNE OGRAJE(LVO)<br />
Glavni namen LVO je zadrževanje vozil na cestišču in njen estetki videz.<br />
Lesene varnostne ograje postavljamo v kombinaciji z jeklenim ogrodjem zaradi<br />
večje varnosti. Kombinacija lesene ograje z jeklenim ogrodjem se uporablja na<br />
cestah nižjega ranga, kot tudi na mostovih, kjer hočemo doseči estetski videz.<br />
Slika 10<br />
LVO Brixia H1 W3<br />
Slika 11<br />
Detajl LVO Brixia H1 W3<br />
22.10.2009 11<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
6. NAPAKE PRI POSTAVITVAH VARNOSTNIH OGRAJ<br />
Najpogostejši primer napačno postavljene varnostne ograje je primer robnika<br />
višine nad 7 cm do 20 cm in jeklene varnostne ograje za njim. Pri tako<br />
postavljenem robniku se bo vozilo ob trčenju vanj dvignilo in zaradi prevelike<br />
oddaljenosti in premajhne višine odbojnika prevrnilo, ali celo preletelo<br />
varnostno ograjo. Drug zelo pogost način napačno postavljenih varnostnih ograj<br />
zasledimo pri varnostnih ograjah v bližini različnih ovir ob cesti, predvsem<br />
stebrih nadvozov, drevesih. V teh primerih je ograja običajno postavljena zelo<br />
blizu oviri ali pa celo pritrjena nanjo. V tem primeru varnostna ograja ne služi<br />
svojemu namenu, saj se zaradi majhnega varnostnega odmika ne more podati.<br />
22.10.2009 12<br />
Sead Krdžalić
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo<br />
7. VIRI<br />
• Črtanc, N. 2002. Vpliv varnostnih ograj na prometno varnost. V: Zbornik<br />
referatov (5. mednarodna konferenca globalna varnost – Ljubljana)<br />
• Golias, M. 2006. Varnostne ograje na cestah: Diplomska naloga<br />
• Proizvajalec betonskih varnostnih ograj Deltabloc<br />
• http://www.deltabloc.com/<br />
• Proizvajalec betonskih varnostnih ograj<br />
• http://www.preventgradnje-igm.si/<br />
• Proizvajalec jeklenih in lesenih varnostnih ograj<br />
• http://www.petric.si/<br />
• Implementacija sistema za določanje varnostnih ograj na avtocestah<br />
• http://www.drc.si/LinkClick.aspxfileticket=uw7BLIt1z5g%3D&tabid=8<br />
3&mid=416<br />
22.10.2009 13<br />
Sead Krdžalić
Change language