pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

Glas Gospodarstva / maj 2010
KOMENTAR
9
Preprečujmo odpadke, izkoristimo surovine
Preprečevanje nastajanja odpadkov in učinkovita izraba surovin je v časih krize vprašanje
gospodarnosti. Odpadki ne povzročajo le stroškov odvoza, predelave in odstranjevanja,
saj prvi stroški povezani z odpadki nastanejo že ob nakupu, dobavi in neučinkoviti rabi
surovin.
Poleg izkušenj z izboljšanjem okoljske učinkovitosti v podjetjih bomo na strokovni konferenci
predstavili pristop do odpadkov ob oblikovanju novih izdelkov in storitev, vlogo
zakonodaje REACH pri opredelitvi odpadkov in njihovi prekvalifikaciji v (sekundarne
surovine in/ali stranske proizvode.
Osma strokovna konferenca ob svetovnem dnevu okolja bo potekala v četrtek, 3. junija,
s pričetkom ob 9:00 na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana, I. nadstropje,
dvorana A.
Dodatne informacije s programom in spletno prijavnico so na http://okoljskidan.gzs.si.
Mag. Samo Hribar Milič
Generalni direktor GZS
“
Nedavno smo na go-
“spodarski zbornici
pripravili konferenco
o pokojninski reformi.
Skupaj s strokovnjaki
smo analizirali življenjske
razmere, razmere
v pokojninski blagajni,
način upokojevanja,
upokojevanje v EU in
predlagane spremembe
v Sloveniji. Čeprav smo
predlaganim spremembam
marsikaj očitali in
še več pogrešali pri njih,
je prevladala ocena, da
se bodo morali pogoji
za upokojitev v prvem
obveznem pokojninskem
stebru zaostriti.
Dodatno pa bomo
morali stimulirati drugi
in tretji steber, če bomo
hoteli tudi v prihodnje
zagotoviti vzdržne pokojnine
za posameznike
in tudi vzdržnost pokojninske
blagajne.
Z ulico in
referendumom
nad reforme
Že na začetku pogajanj s sindikati pa
smo naleteli na popolno blokado. Kakršnekoli
spremembe, ne le pokojninske,
tudi delovnopravne, zdravstvene
in zaposlovalske zakonodaje, sindikati
zavračajo z grožnjo generalne stavke in
referendumov. Argumente najdejo v posploševanju
posamičnih primerov nezakonitega
in neodgovornega delovanja
gospodarskih subjektov v kriznih razmerah.
Žal se obseg tovrstnega poslovanja
ne zmanjšuje – ne le zaradi vztrajanja
kriznih pogojev, temveč in predvsem
zaradi neučinkovitega pravosodnega
delovanja. V medijih se pogosto, prepogosto
najdejo informacije o nezakonitih
in nepoštenih dejanjih, zgodi pa se nič
oziroma premalo, pa naj gre za neizplačevanje
plač, prispevkov, poravnavanje
obveznosti do poslovnih partnerjev ali
države.
Že pred letom in pol smo, med drugim
tudi na Vrhu slovenskega gospodarstva,
opozorili na veliko erozijo zaupanja v
Sloveniji. Od takrat se je kriza razširila
v vse pore slovenskega gospodarstva,
nezaupanje pa je naraslo do komaj še
obvladljivih konfliktov. Vmes smo menedžerji
dokončno postali krivci za vse
slabo, Slovenija pa naj bi predstavljala
ultraliberalistično državo, ki se požvižga
na pravice zaposlenih. Temu se je pridružilo
tudi splošno nezaupanje v same
sindikate, ki se je najbolj manifestativno
pokazalo v nekaj primerih, ko so zaposleni,
mimo podjetniškega sindikata,
organizirali stavko, prav tako pa tudi z
odzivom, predvsem mlajših zaposlenih,
na sindikalno zavračanje pokojninske reforme,
saj bi vztrajanje pri obstoječem
prizadelo predvsem mlajše generacije.
Kako preseči nezaupanje, kako doseči
podporo za prepotrebne spremembe
Ponudba premiera Pahorja, da se podaljša
razprava o pokojninski reformi in da
se intenzivira dialog v vmesnem času, je
bila prava poteza. Nujno potrebujemo
skupno iskanje izhoda oziroma odgovorov
na številne dileme pokojninske ureditve
v Sloveniji. Vendar so že uvodna
pogajanja pokazala nepopustljivost
sindikalne strani. Ta izhaja iz bojazni, da
ji bo »baza« očitala izdajstvo interesov
delavstva in zaposlenih. Taki očitki pa so
mogoči, ker nimamo konsenza o ciljih,
ki bi jih hoteli doseči. Oziroma so cilji,
ki jih najdemo v strategijah, predvsem
seznam želja in obljub in nimajo realne
osnove v operativnih politikah.
Zato smo predstavniki delodajalcev tudi
zahtevali sočasno sprejemanje vseh štirih
reform. Tako delodajalci in podjetja
kot zaposleni morajo imeti tudi dovolj
časa za pripravo na spremembe. Čeprav
bi bile hitre spremembe pokojninske
zakonodaje nujne, bi lahko povzročile
neprecenljivo škodo. Na eni strani zaradi
zaostrovanja socialnega dialoga
in povečevanja konfliktnosti, na drugi
strani pa tudi zaradi izjemnega vpliva
na pokojninsko blagajno, na katero že
pritiskajo vsi, ki so blizu dosedanjih upokojitvenih
pogojev. Podobne okoliščine
smo imeli pri uvedbi zvišane minimalne
plače, ki bo v prvem koraku sicer prinesla
otipljive koristi nekaterim zaposlenim,
vendar pa bo dolgoročno najbolj
prizadela te iste, saj bodo njihova delovna
mesta pospešeno ugašala, novih
pa za zdaj še ne kreiramo v potrebnem
obsegu.
Ker, če rečemo ne pokojninski reformi,
ne spremembam delovnopravne zakonodaje,
ne zdravstveni reformi …, bo
ostalo vse, kot je zdaj Ko v gospodarstvu
opozarjamo na vse slabšo konkurenčnost,
na drugi strani pa imamo vse
več brezposelnih in vse večje javnofinančne
težave. Ne, tako, kot je, ne more
in ne sme ostati!