pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

66 SLOG
Glas Gospodarstva / maj 2010
O oblačenju vemo premalo
Zanimalo nas je, ali je tisto, kar je drago, vedno
tudi najboljše Sogovornica odgovarja,
da živimo v idealnem obdobju (če odmislimo
recesijo), saj imamo vsi možnost, da lahko
kupujemo oblačila. »Drago je boljše, ker je
to skrbno oblikovano in izdelano, tak ima izdelek
dušo. To pa seveda ni pravilo. Lahko je
drago in nekakovostno ali poceni in se obnese
bolje, kot smo pričakovali,« pove Pisanijeva,
ki se s svetovanjem ukvarja že 13 let in zagovarja
dejstvo, da je treba obleko prilagoditi
priložnosti.
Meni, da imajo Slovenke v omari70 odstotkov
oblačil, ki jih ne nosijo, pa se vendarle ne
odločijo za svetovanje strokovnjakov s tega
področja. Ti posameznikom pomagajo oblikovati
podobo, ki odseva njihove osebnostne
lastnosti, jih naučijo usklajevati garderobo in
nakupovati.
Lepa obleka za boljši posel
»Običajno so direktorji zgled zaposlenim.
Zunanji videz je sestavni del neverbalne
komunikacije s poslovnimi partnerji, kupci
in drugimi strankami in tudi med samimi
zaposlenimi. Vtis, ki ga zaposleni izraža s
svojo zunanjostjo, pravijo, pomembno vpliva
na njegovo uspešnost, saj kaže na odnos
do dela in sogovornikov, ne nazadnje pa z
oblačenjem in urejenostjo projicira sliko
o sebi in svojem podjetju. Kodeks ali priročnik
je lahko oblikovan zelo prijazno
in pomaga posameznikom oblikovati pričakovano
podobo,« meni Pisanijeva, ki je
med drugim avtorica nove celostne podobe
ljubljanskih mestnih redarjev, v sodelovanju
s kostumografom Alanom Hraniteljem
pa je izpeljala več projektov oblikovanja
službenih oblačil.
Ksenja Gorišek,
turistična vodnica
»Narava dela turističnih vodnikov
dopušča prostor za izredno
različne sloge oblačenja, saj je
vse odvisno od strank, namena
potovanja in značaja vodiča.«
V večini podjetij ni formalno predpisanih
kodeksov, imajo pa vrsto nenapisanih pravil,
ki od zaposlenih zahtevajo podjetju primerno
oblačenje. V ta namen redno organizirajo
tudi izobraževanja o pomenu primerne obleke
na delovnem mestu.
Strokovnjaki s področja poslovne mode so
prepričani, da pravilna izbira oblačil in človekova
urejenost pripomoreta k ustvarjanju
boljše poslovne prihodnosti. Svoboda je običajno
dovoljena, celo zaželena, vendar je nevarno,
da kdo pri tem pretirava. Ne glede na
Lea Pisani,
svetovalka za kulturo oblačenja
»Vsi se prav vsak dan oblečemo
in mislim, da bi prav zato o obleki
morali vedeti več.«
to, kaj boste izbrali, pa je najbolj pomembno,
da bo obleka čista in da boste videti urejeni.
Odlike v človeku, ne v obleki
Bogdan Oblak, direktor podjetja Oblak Commerce,
pove, da imajo v podjetju dve področji,
in sicer gradbeno, kjer je oblačenje zaposlenih
vezano na delovne uniforme in zaščitne obleke.
»Vodilni na tem področju se oblačijo situaciji
primerno. Tisti, ki so vsak dan v stiku s strankami,
velikokrat uporabljajo poslovni stil oblačenja,
drugi pa so bolj ali manj oblečeni `casual`.«
Drugo področje se nanaša na sodelovanje s tujci,
saj se ukvarjajo z zastopanjem tujih podjetij,
kjer vsi zaposleni uporabljajo način oblačenja,
primeren poslovnim dogodkom. »Tudi takrat,
ko so samo v pisarnah. Torej gre za poslovno
oblačenje,« pojasnjuje in meni, da morajo biti
vodilni zgled podrejenim, kar se tiče izbire oblačil,
saj naj bi ravno oni nekako ustvarjali klimo
oblačenja. Preostali zaposleni jih opazujejo in
se v poslovne obleke oblačijo takrat, ko situacija
to zahteva tudi od njih. »Kdo pa ni rad v prijetni
in udobni obleki, v 'farmericah' in udobnem
puloverju« se sprašuje Oblak, ki je prepričan,
da pri sklepanju poslov oblačila vendarle nimajo
odločilnega pomena. »Dajejo le nek zunanji
videz v smislu: Obleka naredi človeka. Vendar
je pri poslu bolj pomembno še kaj drugega, na
primer odkritost, poštenost, spoštovanje. To so
odlike, ki so v človeku, ne v obleki. Morda obleka
res nakazuje resnost v pristopu, vendar ni
edini pogoj za uspešna pogajanja in pridobitev
posla. Je pa nujno spoštovati kulturo oblačenja
pri druženju s poslovnimi partnerji. Če vsi udeleženci
pogajanj spoštujejo isto kulturo oblačenja,
se ustvari neko ravnovesje, kjer vsaj na
zunaj ni nadrejenosti in podrejenosti. V takšni
klimi je lažje konstruktivno skleniti dogovor.«
V podjetju formalno zapisanega kodeksa
oblačenja nimajo, saj so majhen kolektiv in
se jim to ne zdi potrebno. »Zaupam svojim
zaposlenim in računam, da so bili in bodo
vedno primerno oblečeni. Kar pa se delovnih
oblek oziroma uniform tiče, pa sem njihov
zagovornik. S tem zaposleni izražajo pripadnost
podjetju. Slika podjetja je lepša in kakovostnejša,«
pojasnjuje Oblak in dodaja, da
dopušča svobodo izbire, a se bi mu vendarle
zdelo nedopustno, da bi se nekdo oblekel
tako, da bi jasno izrazil nespoštovanje kulture
oblačenja na danem mestu in dani situaciji ali
da bi nekako »dominiral« med sogovorniki:
»Na to sem alergičen! In to ne glede na profil
in mesto v podjetju!«
RAVNI OBLAČENJA
Dnevna poslovna obleka se izbira
glede na profil podjetja, način
dela, pozicijo, ožje in širše okolje,
glede na naše stranke ter tudi
glede na naše cilje.
Oblačila za večerne poslovne
zabave pa izbiramo glede na kraj,
kjer poteka zabava. Če je to zelo
elegantna restavracija, je primerna
koktajl obleka, če je večerja v lokalni
gostilni, pa sproščena oblačila,
ki običajno izključujejo kavbojke in
športna oblačila.
Trenirka za tek, kravata za
posel
Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International,
nam je zaupal, da si je kravato
zavezal z dnem, ko je slekel usnjeni pankovski
suknjič in zato ga kot direktorja Špice
na delovnem mestu nikoli ne bomo našli
brez nje. Meni, da obleka človeka požene v
akcijo. »Če zavežem kravato, prodajam, če
nataknem trenirko in adidaske, pa tečem.«
Strogo formalna oblačila pa pri poslu niso
vedno nuja, saj je izbira o tem, kaj bomo
oblekli, odvisna od tega, s kom in kako sodelujemo.
Obleka, prilagojena strankam
Ksenija Gorišek, turistična vodnica, se pri
svojem delu srečuje z različnimi skupinami
in zato pogosto spreminja slog oblačenja.
»Osnovnošolcem, študentom, upokojencem
… vsem se je treba prilagoditi! S pomočjo
obleke laže vzpostavim stik z določeno ciljno
skupino in pričaram sproščeno ozračje,
tako na primer pri vodenju šolarjev velikokrat
posežem po džinsu, supergah in udobni
majici, medtem ko se v družbi odraslih večinoma
oblečem športno-elegantno. Kadar se
odpravimo v muzej ali na kakšen koncert, pa
si nadenem večerno toaleto,« pojasnjuje Goriškova
in dodaja, da na mnogih poteh veliko
časa preživijo v avtobusu, zato mora biti
obleka predvsem udobna, čista in seveda ne
preveč izzivalna.
Seminar
AKTUALNA VPRAŠANJA V MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
16. junij 2010 od 9.00 do 14.30 ure
Poslovna oaza, GZS, Ljubljana
Skokovita globalizacija in internacionalizacija trgovanja gresta z roko v roki. Vse več podjetij se bodisi izvozno
usmerja in skuša svoje produkte plasirati na tujih trgih, bodisi na njih nastopa v vlogi kupca surovin, polizdelkov
ali izdelkov, ki jih potrebuje za svoje poslovanje.
Dobro poznavanje kombinacije pravne ureditve, ekonomskih zakonitosti ter skritih pasti v mednarodni prodaji
blaga, poslovnim subjektom prinaša praktične prednosti, ki pridejo do izraza v vseh fazah življenjskega cikla posla.
Seminar je namenjen zlasti tržnikom, komercialistom, vodjem področja prodaje/nabave, pravnikom, ekonomistom
in vsem ostalim, ki se v praksi srečujete z mednarodno prodajo in nakupom blaga.
Z uglednimi gosti bomo odgovarjali na aktualna vprašanja gospodarstva, ki se ob tem zastavljajo, s poudarki na
praktičnih izkušnjah.
PROGRAM SEMINARJA:
9.00-9.20 Registracija udeležencev
9.20-10.00 Temeljna vprašanja mednarodne prodaje
blaga in Konvencija Združenih narodov
o pogodbah o mednarodni prodaji blaga,
Prof. dr. Matjaž Tratnik, profesor
mednarodnega gospodarskega prava
na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru
10.00-10.40 Plačila in instrumenti njihovega
zavarovanja v mednarodnem prometu,
dr. Peter Falatov, docent na
Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
10.40-11.20 Ponudba in njen sprejem z vidika
najpogostejših zapletov v poslovni praksi,
Marko Djinović in Peter Rižnik,
samostojna svetovalca v Pravni službi GZS
11.20-11.40 Čas za diskusijo in vprašanja
11.40-12.10 Odmor
12.10-12.50 Kršitev mednarodne prodajne pogodbe
in njene posledice, dr. Aleš Ferčič,
asistent na Pravni fakulteti Univerze v
Mariboru
12.50-13.30 Skrite pasti v praksi mednarodne prodaje
blaga, Mitja Kolbe, vodja prodaje,
Špica International d.o.o.
13.30-14.30 Praktična delavnica: Sklepanje
mednarodnih prodajnih pogodb
Udeleženci seminarja prejmejo tudi knjigo Mednarodna
prodaja blaga, Konvencija Združenih narodov o
pogodbah o mednarodni prodaji blaga avtorjev
Marka Djinovića in Petra Rižnika.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Suzana Janežič, tajništvo Pravne službe GZS,
Dimičeva 13, 1504 Ljubljana
tel.: 01 58 98 184
e-mail: pravnasluzba@gzs.si
http://pravniportal.gzs.si
CENA:
Kotizacija znaša 120 € za člane GZS in 160 € za ostale
udeležence. DDV je vključen v ceno.
Za vsakega nadaljnjega udeleženca iz istega podjetja
priznavamo dodaten 15% popust. Rok za prijave je 11.
junij 2010.