30.01.2015 Views

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

62 NOVICE iz sveta<br />

Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />

svet 63<br />

TRŽENJE<br />

Bolgarija brez evra<br />

TRG DELA<br />

<br />

Bolgarija zaradi prevelikega<br />

proračunskega<br />

primanjkljaja — ta znaša<br />

3,7 odstotka BDP v letu<br />

2009 — ne bo prevzela<br />

evra. Pogoj za prevzem<br />

evra je namreč, da je proračunski<br />

primanjkljaj države<br />

pod tremi odstotki BDP.<br />

Bolgarija je nameravala v<br />

evropski mehanizem menjalnih<br />

tečajev vstopiti sredi<br />

letošnjega leta, lev pa z<br />

evrom zamenjati leta 2013.<br />

Bolj optimistična je Estonija,<br />

ki namerava leta 2011<br />

postati 17. članica evrskega<br />

območja.<br />

Konec spora med<br />

EU in Libijo<br />

Evropska unija in Libija sta<br />

odpravili prepovedi izdajanja<br />

vizumov, ki sta bili uvedeni<br />

zaradi diplomatskega<br />

spora med Libijo in Švico.<br />

Evropska unija je umaknila<br />

seznam libijskih državljanov,<br />

šlo je za visoke libijske<br />

predstavnike, ki jim je bil<br />

prepovedan vstop v schengensko<br />

območje, Libija pa<br />

je odpravila prepoved izdajanja<br />

vizumov državljanom<br />

tega območja.<br />

Poslabšanje na ameriškem trgu dela<br />

Pomlad na ameriški trg ni prinesla<br />

več sezonskih delovnih mest. Za<br />

nadomestilo za čas brezposelnosti<br />

je do sredine aprila v ZDA<br />

zaprosilo 484 tisoč ljudi, kar je 44<br />

tisoč več od napovedi analitikov.<br />

Ob začetku recesije decembra<br />

2007 je bila stopnja brezposelnosti<br />

petodstotna, marca letos pa je<br />

bila 9,7-odstotna. Izgubljenih je<br />

bilo 8,2 milijona delovnih mest. Za<br />

to, da se brezposelnost ne zvišuje,<br />

ZRAČNI PROMET<br />

<br />

Izbruh vulkana poglablja krizo<br />

V času zaključka redakcije te<br />

številke Glasa Gospodarstva je<br />

tudi Slovenija prvič po osamosvojitveni<br />

vojni leta 1991 zaprla svoj<br />

Premalo žensk v IT<br />

je treba na mesec odpreti najmanj<br />

125 tisoč delovnih mest. Za odstotni<br />

padec stopnje brezposelnosti<br />

na leto pa je potrebna petodstotna<br />

letna gospodarska rast.<br />

Stopnja brezposelnosti je dosegla<br />

vrh oktobra lani, ko je znašala 10,1<br />

odstotka. Večina gospodarskih<br />

analitikov napoveduje, da se bo<br />

letos povzpela na 11 odstotkov.<br />

Do konca leta 2011 pa naj bi se<br />

znižala na okrog 8,4 odstotka.<br />

zračni prostor in se tako pridružila<br />

številnim evropskim državam, ki<br />

jih je dosegel oblak vulkanskega<br />

prahu z Islandije. Na letališčih je<br />

Odpovedi poletov naj bi letalske družbe stale več kot 100 milijonov evrov na dan.<br />

INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE<br />

<br />

Stopnja brezposelnosti bo<br />

v ZDA še rasla.<br />

obstalo več 100.000 ljudi. Odpovedi<br />

poletov naj bi letalske družbe<br />

stale več kot 100 milijonov evrov<br />

na dan. Po evropskih predpisih so<br />

letalski prevozniki potnikom dolžni<br />

zagotoviti hrano, pijačo, namestitev,<br />

denarno nadomestilo ali pa<br />

prevoz z nekim drugim prevoznim<br />

sredstvom. Potniki, ki ne morejo<br />

potovati z letali, so prisiljeni poiskati<br />

alternative. Močno se je povečalo<br />

število potnikov na vlakih, avtobusih<br />

in trajektih. Krizne razmere<br />

v zračnem prometu, ki so zaradi<br />

zaprtja večine zračnega prostora<br />

nad Evropo, vplivajo na poslovanje<br />

na globalni ravni. Izgube, ki pri tem<br />

nastajajo vsak dan, so nepojmljive.<br />

Se bo finančna kriza poglobila<br />

Izkušnje in priložnosti<br />

na Kosovu<br />

Mag. Nastja Mulej, nastja.mulej@dmslo.si<br />

Kosovo je gotovo zanimiv tržni potencial za slovenske znamke. Te imajo<br />

vodilni položaj na vseh lestvicah, najvišje mesto pa dosegajo v kategoriji,<br />

koliko kakovosti dobijo porabniki za svoj denar.<br />

Kosovo je trg, ki ima Slovence rad, meni<br />

Zenel Batagelj iz Valicona, vodilnega<br />

slovenskega predstavnika v raziskovanju kosovskega<br />

trga. Maja Makovec Brenčič, izredna<br />

profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti,<br />

pa pravi, da se slovenskim podjetjem<br />

splača izkoristiti slovensko poreklo znamk,<br />

saj zdaj še štejejo v očeh kosovskega porabnika.<br />

Uspeti na Kosovu – s pašteto<br />

in internetom<br />

Tomaž Arh iz Droga Kolinske usmerja trženje<br />

znamke Argeta, najmočnejše slovenske<br />

znamke na Kosovu. Argeta je bila tam že od<br />

nekdaj, resno pa od leta 2001, ko so dobili<br />

odličnega distributerja. Ta je tako zrasel prek<br />

Argete, da mu ta daje samo še pet odstotkov<br />

posla. Izdelek je bil primeren za trg. Cena na<br />

Kosovu je v primerjavi s Slovenijo nižja od<br />

20 do 35 odstotkov, so pa tudi plače nižje za<br />

tri- do petkrat. Pomembnejše kot kje drugje<br />

pa je zaupanje, osebni stik z distributerjem in<br />

drugimi sodelujočimi.<br />

Iztok Sila je na Kosovu sodeloval pri uspešni<br />

tržno-komunikacijski akciji za blagovno<br />

znamko spletnega ponudnika Ipko (poleg<br />

oglaševanje in trgovina<br />

Oglaševalski trg leta 2008 je bil ocenjen na 20 milijonov evrov. Tobačna<br />

in telekomunikacijska panoga sta tisti, ki razvijata komunikacijske kanale.<br />

Prestižne znamke so zelo vidne. Predvsem mladi pa se radi oblačijo v kopije<br />

luksuznih znamk.<br />

Vsaka stvar na trgu ima svojo vrednost, tudi če ne deluje več, je uporabna<br />

kot nadomestni del. Obstajajo obrtniki, ki znajo popraviti vse. Zato poprodajne<br />

trženjske dejavnosti na Kosovu niso tako potrebne. Prav tako se težko<br />

uveljavijo nove znamke.<br />

Prodaja se počasi seli iz majhnih trgovin in tržnic v hipermarkete, še vedno<br />

pa se največ proda v kioskih. Kosovo ima tudi edinstven prodajni kanal, tako<br />

imenovano ambulantno prodajo –mladi hodijo od človeka do človeka in mu<br />

ponujajo cigarete, predplačniške kartice za telefon in internet ter prigrizke.<br />

Za nekatere kategorije izdelkov je ta kanal celo ključnega pomena.<br />

Ker večino blaga uvozijo, je veliko uvoznikov in distributerjev. Dejavniki nakupne<br />

odločitve so cena, nato kakovost, manj pa videz trgovin ali prijaznost<br />

trgovskega osebja.<br />

Trg so si medsebojno razdelili klani, eni za bencin, drugi za cigarete, in ga<br />

tako nadzirajo.<br />

interneta in televizije ponuja tudi mobilno<br />

telefonijo), ki je od leta 2006 v lasti Telekoma<br />

<strong>Slovenije</strong>. Bili so prvi, ki so ponudili dostop<br />

do digitalne televizije in 20 tisoč »kosov«<br />

<br />

prodali v rekordnem času. Zdaj je večina televizijskih<br />

programov ne samo kakovostnih,<br />

ampak tudi legalnih. Ipko je tudi razmeroma<br />

velik zaposlovalec.<br />

<strong>Gospodarska</strong> rast<br />

Kitajske<br />

<strong>Gospodarska</strong> rast Kitajske je<br />

bila v prvem letošnjem četrtletju<br />

11,9-odstotna. To je največ<br />

po letu 2007. Zaradi tega so<br />

se še okrepile špekulacije, da<br />

bo Peking počasi prisiljen revalvirati<br />

valuto juan.<br />

Podatki evropske komisije kažejo,<br />

da so v evropski IT-panogi štiri<br />

petine zaposlenih moški. Delež<br />

žensk se kljub vse večji prisotnosti<br />

informacijskih tehnologij v<br />

vsakdanjem življenju in številnim<br />

priložnostim še zmanjšuje. IKTpanoga<br />

v evropski kosmat družbeni<br />

proizvod prispeva več kot<br />

pet odstotkov, prav tako ustvarja<br />

več kot štiri odstotke vseh delovnih<br />

mest. Dosega nadpovprečne<br />

stopnje rasti in sodi med najbolj<br />

inovativne in raziskovalno intenzivne<br />

panoge, saj je odgovorna<br />

za kar četrtino vseh raziskovalnih<br />

dejavnosti v evropskem poslovni<br />

panogi. Kljub izrednemu pomenu<br />

informacijskih tehnologij za<br />

prihodnost Evrope se vedno manj<br />

mladih, zlasti pa žensk, odloča za<br />

študij in poklice s tega področja.<br />

Kljub rasti evropske IT-panoge se<br />

število žensk, zaposlenih na tem področju,<br />

ne povečuje.<br />

Demografija in gospodarstvo<br />

Kosovo je najmlajša demokracija<br />

v Evropi in tudi družba z najmlajšo<br />

populacijo. Kosovo ima 2,3 milijona<br />

ljudi, od katerih je polovica mlajša od<br />

26 let. V državi je 30 tisoč študentov.<br />

Za primerjavo: v Sloveniji je pol prebivalcev<br />

starejših od 40 let.<br />

Njihova denarna valuta je evro (razen<br />

na meji s Srbijo). So del sporazuma<br />

<br />

CEFTA. Leta 2008 so imeli triodstotno<br />

gospodarsko rast. Ne proizvajajo<br />

veliko svojega: vse, kar prebivalci<br />

porabijo, morajo uvoziti. Država je<br />

bogata z minerali. V prihodnjih treh<br />

letih bodo zgradili tri nove elektrarne<br />

in nameravajo postati pomemben<br />

proizvajalec elektrike.<br />

Vizum ni potreben, niso pa del<br />

režima zelene karte in je treba na<br />

meji ločeno plačati zavarovalnino.<br />

Trenutno se počutijo izolirane zaradi<br />

srbske blokade, ki jim po kopnem ne<br />

dovoljuje prehoda meje, kar zvišuje<br />

transportne stroške.<br />

41 odstotkov ljudi je brezposelnih.<br />

37 odstotkov jih porabi manj kot dva<br />

dolarja na dan.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!