pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
62 NOVICE iz sveta<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
svet 63<br />
TRŽENJE<br />
Bolgarija brez evra<br />
TRG DELA<br />
<br />
Bolgarija zaradi prevelikega<br />
proračunskega<br />
primanjkljaja — ta znaša<br />
3,7 odstotka BDP v letu<br />
2009 — ne bo prevzela<br />
evra. Pogoj za prevzem<br />
evra je namreč, da je proračunski<br />
primanjkljaj države<br />
pod tremi odstotki BDP.<br />
Bolgarija je nameravala v<br />
evropski mehanizem menjalnih<br />
tečajev vstopiti sredi<br />
letošnjega leta, lev pa z<br />
evrom zamenjati leta 2013.<br />
Bolj optimistična je Estonija,<br />
ki namerava leta 2011<br />
postati 17. članica evrskega<br />
območja.<br />
Konec spora med<br />
EU in Libijo<br />
Evropska unija in Libija sta<br />
odpravili prepovedi izdajanja<br />
vizumov, ki sta bili uvedeni<br />
zaradi diplomatskega<br />
spora med Libijo in Švico.<br />
Evropska unija je umaknila<br />
seznam libijskih državljanov,<br />
šlo je za visoke libijske<br />
predstavnike, ki jim je bil<br />
prepovedan vstop v schengensko<br />
območje, Libija pa<br />
je odpravila prepoved izdajanja<br />
vizumov državljanom<br />
tega območja.<br />
Poslabšanje na ameriškem trgu dela<br />
Pomlad na ameriški trg ni prinesla<br />
več sezonskih delovnih mest. Za<br />
nadomestilo za čas brezposelnosti<br />
je do sredine aprila v ZDA<br />
zaprosilo 484 tisoč ljudi, kar je 44<br />
tisoč več od napovedi analitikov.<br />
Ob začetku recesije decembra<br />
2007 je bila stopnja brezposelnosti<br />
petodstotna, marca letos pa je<br />
bila 9,7-odstotna. Izgubljenih je<br />
bilo 8,2 milijona delovnih mest. Za<br />
to, da se brezposelnost ne zvišuje,<br />
ZRAČNI PROMET<br />
<br />
Izbruh vulkana poglablja krizo<br />
V času zaključka redakcije te<br />
številke Glasa Gospodarstva je<br />
tudi Slovenija prvič po osamosvojitveni<br />
vojni leta 1991 zaprla svoj<br />
Premalo žensk v IT<br />
je treba na mesec odpreti najmanj<br />
125 tisoč delovnih mest. Za odstotni<br />
padec stopnje brezposelnosti<br />
na leto pa je potrebna petodstotna<br />
letna gospodarska rast.<br />
Stopnja brezposelnosti je dosegla<br />
vrh oktobra lani, ko je znašala 10,1<br />
odstotka. Večina gospodarskih<br />
analitikov napoveduje, da se bo<br />
letos povzpela na 11 odstotkov.<br />
Do konca leta 2011 pa naj bi se<br />
znižala na okrog 8,4 odstotka.<br />
zračni prostor in se tako pridružila<br />
številnim evropskim državam, ki<br />
jih je dosegel oblak vulkanskega<br />
prahu z Islandije. Na letališčih je<br />
Odpovedi poletov naj bi letalske družbe stale več kot 100 milijonov evrov na dan.<br />
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE<br />
<br />
Stopnja brezposelnosti bo<br />
v ZDA še rasla.<br />
obstalo več 100.000 ljudi. Odpovedi<br />
poletov naj bi letalske družbe<br />
stale več kot 100 milijonov evrov<br />
na dan. Po evropskih predpisih so<br />
letalski prevozniki potnikom dolžni<br />
zagotoviti hrano, pijačo, namestitev,<br />
denarno nadomestilo ali pa<br />
prevoz z nekim drugim prevoznim<br />
sredstvom. Potniki, ki ne morejo<br />
potovati z letali, so prisiljeni poiskati<br />
alternative. Močno se je povečalo<br />
število potnikov na vlakih, avtobusih<br />
in trajektih. Krizne razmere<br />
v zračnem prometu, ki so zaradi<br />
zaprtja večine zračnega prostora<br />
nad Evropo, vplivajo na poslovanje<br />
na globalni ravni. Izgube, ki pri tem<br />
nastajajo vsak dan, so nepojmljive.<br />
Se bo finančna kriza poglobila<br />
Izkušnje in priložnosti<br />
na Kosovu<br />
Mag. Nastja Mulej, nastja.mulej@dmslo.si<br />
Kosovo je gotovo zanimiv tržni potencial za slovenske znamke. Te imajo<br />
vodilni položaj na vseh lestvicah, najvišje mesto pa dosegajo v kategoriji,<br />
koliko kakovosti dobijo porabniki za svoj denar.<br />
Kosovo je trg, ki ima Slovence rad, meni<br />
Zenel Batagelj iz Valicona, vodilnega<br />
slovenskega predstavnika v raziskovanju kosovskega<br />
trga. Maja Makovec Brenčič, izredna<br />
profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti,<br />
pa pravi, da se slovenskim podjetjem<br />
splača izkoristiti slovensko poreklo znamk,<br />
saj zdaj še štejejo v očeh kosovskega porabnika.<br />
Uspeti na Kosovu – s pašteto<br />
in internetom<br />
Tomaž Arh iz Droga Kolinske usmerja trženje<br />
znamke Argeta, najmočnejše slovenske<br />
znamke na Kosovu. Argeta je bila tam že od<br />
nekdaj, resno pa od leta 2001, ko so dobili<br />
odličnega distributerja. Ta je tako zrasel prek<br />
Argete, da mu ta daje samo še pet odstotkov<br />
posla. Izdelek je bil primeren za trg. Cena na<br />
Kosovu je v primerjavi s Slovenijo nižja od<br />
20 do 35 odstotkov, so pa tudi plače nižje za<br />
tri- do petkrat. Pomembnejše kot kje drugje<br />
pa je zaupanje, osebni stik z distributerjem in<br />
drugimi sodelujočimi.<br />
Iztok Sila je na Kosovu sodeloval pri uspešni<br />
tržno-komunikacijski akciji za blagovno<br />
znamko spletnega ponudnika Ipko (poleg<br />
oglaševanje in trgovina<br />
Oglaševalski trg leta 2008 je bil ocenjen na 20 milijonov evrov. Tobačna<br />
in telekomunikacijska panoga sta tisti, ki razvijata komunikacijske kanale.<br />
Prestižne znamke so zelo vidne. Predvsem mladi pa se radi oblačijo v kopije<br />
luksuznih znamk.<br />
Vsaka stvar na trgu ima svojo vrednost, tudi če ne deluje več, je uporabna<br />
kot nadomestni del. Obstajajo obrtniki, ki znajo popraviti vse. Zato poprodajne<br />
trženjske dejavnosti na Kosovu niso tako potrebne. Prav tako se težko<br />
uveljavijo nove znamke.<br />
Prodaja se počasi seli iz majhnih trgovin in tržnic v hipermarkete, še vedno<br />
pa se največ proda v kioskih. Kosovo ima tudi edinstven prodajni kanal, tako<br />
imenovano ambulantno prodajo –mladi hodijo od človeka do človeka in mu<br />
ponujajo cigarete, predplačniške kartice za telefon in internet ter prigrizke.<br />
Za nekatere kategorije izdelkov je ta kanal celo ključnega pomena.<br />
Ker večino blaga uvozijo, je veliko uvoznikov in distributerjev. Dejavniki nakupne<br />
odločitve so cena, nato kakovost, manj pa videz trgovin ali prijaznost<br />
trgovskega osebja.<br />
Trg so si medsebojno razdelili klani, eni za bencin, drugi za cigarete, in ga<br />
tako nadzirajo.<br />
interneta in televizije ponuja tudi mobilno<br />
telefonijo), ki je od leta 2006 v lasti Telekoma<br />
<strong>Slovenije</strong>. Bili so prvi, ki so ponudili dostop<br />
do digitalne televizije in 20 tisoč »kosov«<br />
<br />
prodali v rekordnem času. Zdaj je večina televizijskih<br />
programov ne samo kakovostnih,<br />
ampak tudi legalnih. Ipko je tudi razmeroma<br />
velik zaposlovalec.<br />
<strong>Gospodarska</strong> rast<br />
Kitajske<br />
<strong>Gospodarska</strong> rast Kitajske je<br />
bila v prvem letošnjem četrtletju<br />
11,9-odstotna. To je največ<br />
po letu 2007. Zaradi tega so<br />
se še okrepile špekulacije, da<br />
bo Peking počasi prisiljen revalvirati<br />
valuto juan.<br />
Podatki evropske komisije kažejo,<br />
da so v evropski IT-panogi štiri<br />
petine zaposlenih moški. Delež<br />
žensk se kljub vse večji prisotnosti<br />
informacijskih tehnologij v<br />
vsakdanjem življenju in številnim<br />
priložnostim še zmanjšuje. IKTpanoga<br />
v evropski kosmat družbeni<br />
proizvod prispeva več kot<br />
pet odstotkov, prav tako ustvarja<br />
več kot štiri odstotke vseh delovnih<br />
mest. Dosega nadpovprečne<br />
stopnje rasti in sodi med najbolj<br />
inovativne in raziskovalno intenzivne<br />
panoge, saj je odgovorna<br />
za kar četrtino vseh raziskovalnih<br />
dejavnosti v evropskem poslovni<br />
panogi. Kljub izrednemu pomenu<br />
informacijskih tehnologij za<br />
prihodnost Evrope se vedno manj<br />
mladih, zlasti pa žensk, odloča za<br />
študij in poklice s tega področja.<br />
Kljub rasti evropske IT-panoge se<br />
število žensk, zaposlenih na tem področju,<br />
ne povečuje.<br />
Demografija in gospodarstvo<br />
Kosovo je najmlajša demokracija<br />
v Evropi in tudi družba z najmlajšo<br />
populacijo. Kosovo ima 2,3 milijona<br />
ljudi, od katerih je polovica mlajša od<br />
26 let. V državi je 30 tisoč študentov.<br />
Za primerjavo: v Sloveniji je pol prebivalcev<br />
starejših od 40 let.<br />
Njihova denarna valuta je evro (razen<br />
na meji s Srbijo). So del sporazuma<br />
<br />
CEFTA. Leta 2008 so imeli triodstotno<br />
gospodarsko rast. Ne proizvajajo<br />
veliko svojega: vse, kar prebivalci<br />
porabijo, morajo uvoziti. Država je<br />
bogata z minerali. V prihodnjih treh<br />
letih bodo zgradili tri nove elektrarne<br />
in nameravajo postati pomemben<br />
proizvajalec elektrike.<br />
Vizum ni potreben, niso pa del<br />
režima zelene karte in je treba na<br />
meji ločeno plačati zavarovalnino.<br />
Trenutno se počutijo izolirane zaradi<br />
srbske blokade, ki jim po kopnem ne<br />
dovoljuje prehoda meje, kar zvišuje<br />
transportne stroške.<br />
41 odstotkov ljudi je brezposelnih.<br />
37 odstotkov jih porabi manj kot dva<br />
dolarja na dan.