pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
52 slovenija Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
slovenija 53<br />
Tisti, ki odločajo, bi morali natančno vedeti,<br />
da je malo znanja res nevarno. Ampak pri<br />
odločanju ne mislim samo na politike, tudi na<br />
direktorje, velja pa predvsem za politike.<br />
Če hoče neka država imeti uspešen prenos znanja,<br />
mora razviti uspešen inovacijski sistem. Namesto da bi<br />
zgradili inovacijski sistem, smo razgradili razvojni sistem<br />
v gospodarstvu in tega še danes nismo popravili.<br />
ki omogoča, da univerza in podjetje uspešno<br />
sodelujeta. Okolje, ki spodbuja. Če je neki<br />
direktor v očeh družbe veliko bolj uspešen,<br />
če dobi ugodno posojilo, kot če vpelje nov<br />
izdelek, bo pač iskal poceni posojila. Zdaj so<br />
razmere take, da ga poceni posojila ne bodo<br />
več rešila, ker smo to logiko izčrpali pred svetovno<br />
krizo v obdobju prejšnje vlade.<br />
GG: Omenili ste Krko. Farmacevtske družbe<br />
so znane po vlaganju veliko sredstev v<br />
raziskave in razvoj. Katere so še tiste panoge,<br />
kjer to dobro deluje, v katerih pa so<br />
še potenciali<br />
SP: Slovenija ima izjemno velik potencial v<br />
različnih nišah. Povsod, kjer smo se dobro<br />
organizirali, smo bili na koncu uspešni, na<br />
primer skupina Kolektor in podobni. Slovenija<br />
je lahko zanesljivo uspešna tam, kjer<br />
se zahteva visoko znanje, ne more pa biti<br />
uspešna tam, kjer se zahteva veliko ročnega<br />
dela, in jaz nikakor nisem razumel, kako je<br />
mogoče, da smo v obdobju največjega gospodarskega<br />
»buma« vlagali v gradbeništvo,<br />
v najnižjo možno tehnološko panogo. Poglejte,<br />
kaj je Slovenija delala v obdobju prejšnje<br />
vlade, na čem je temeljil BDP, na čem<br />
je bila zasnovana njegova velikanska rast: to<br />
so bile avtoceste in gradbeništvo, in to isto<br />
gradbeništvo, ki je danes povsem v razsulu.<br />
To je uspeh ali neuspeh vlade in vlada, ki<br />
je BDP in njegovo veliko rast ustvarjala na<br />
podlagi vlaganja v gradbeništvo, je danes<br />
odgovorna, da je gradbeništvo v takšni fazi,<br />
kot je. To je bila povsem napačna odločitev.<br />
Kakšne slavospeve smo poslušali o tisti hitri<br />
rasti, te hvale je danes treba uravnotežiti s<br />
stanjem v gradbeništvu. Zakaj je bilo tako<br />
Ker nismo imeli inovacijskega sistema, ker<br />
je bilo preprosto merilo BDP, ki v resnici<br />
ni merilo za inovativnost družbe. Sočasno<br />
ne moreš govoriti o svetilniku in vlagati v<br />
gradbeništvo, to dvoje ne gre skupaj.<br />
GG: Inovativnost potrebuje kreativnost.<br />
Smo dovolj kreativni<br />
SP: To je zelo zapletena zgodba. V bistvu<br />
se kreativnost v človeku ustvarja v izjemno<br />
zgodnjih fazah razvoja, celo ko otroci sploh<br />
še ne gredo v šolski sistem. Bolj je treba<br />
vzgajati starše kot otroke. Naj to ponazorim<br />
s primerom. Analizirali so risbe, ki jih rišejo<br />
otroci v različnih starostnih obdobjih. Raziskovalci<br />
so ugotovili, da so v predšolski fazi<br />
otroci izjemno inovativni, da so njihove risbe<br />
domiselne, da imajo neskončno domišljijo.<br />
Ko začnejo hoditi v šolo, risbe nenadoma<br />
postajajo vse bolj uniformirane. Ko pridejo v<br />
fazo pubertete, vsi otroci rišejo enako, enake<br />
rožice, enake hiše, enak sonček, enako luno,<br />
nikjer več ni inovativnosti. Kaj smo naredili<br />
iz teh otrok Naučili smo jih misliti enako, in<br />
če je naša šola taka, je z njo nekaj hudo narobe.<br />
Ne trdim, da je povsod tako, omenjena<br />
raziskava tudi ni bila narejena v Sloveniji,<br />
ampak je značilna; družbeni sistemi prihajajo<br />
v fazo, kjer hočejo bolj vzgajati poslušne<br />
kot pa inovativne ljudi. Sicer zelo naglas<br />
govorijo o inovativnosti, ampak za tiste, ki<br />
res odločajo, je skoraj bolj pomembno, da<br />
smo poslušni. Torej potrebujemo drugačen<br />
sistem, a tak sistem je za vodenje zahteven,<br />
ker mora vsakega naučiti, da je primarno<br />
inovativen, in ne poslušen. Tukaj je veliko<br />
zapletov in Slovenija je soočena z dodatno<br />
težavo: nima res velikih gospodarskih sistemov.<br />
Slovenci nimamo multinacionalk.<br />
Raziskovanje pa je drago in majhen sistem si<br />
ne more privoščiti velikih vlaganj v raziskave<br />
in razvoj, ker ne ustvarja dovolj dobička. Eden<br />
od možnih izhodov je »grozdenje« manjših<br />
sistemov. Na Finskem, kjer imajo inovacijski<br />
sistem, imajo grozdi povsem drugačno vlogo<br />
kot pri nas. Pri nas so grozdi (razen avtomobilskega,<br />
ki je uspešen) neka administrativna<br />
oblika, v kateri tisti, ki grozd vodijo, preživljajo<br />
sami sebe, toda bistvo grozda je, da naprednejši<br />
del pomaga manj naprednemu delu,<br />
da vsi skupaj opravljajo predkonkurenčne<br />
raziskave, da tisti del grozda, ki ima finančni<br />
potencial, najame posojilo, zanj garantira, ker<br />
je na koncu grozd kot celota uspešen, če so<br />
uspešni vsi njegovi deli. V Sloveniji teh povezav<br />
ni dovolj, zelo pogosto prevladuje napačna<br />
logika med dvema tovarnama, da je vse,<br />
kar počnejo, konkurenca. Pa ni res. Znotraj<br />
neke panoge ni vse konkurenca, znotraj panoge<br />
je treba sodelovati. In tako sva se spet<br />
vrnila do ideje o sistemu, ki bo spodbujal, da<br />
bo neki del sodelovanja potekal: jasno pa je,<br />
da je končna faza konkurenca, ampak če bo<br />
grozd kot celota nastopil konkurenčno, bo<br />
lahko uspešnejši tudi vsak del tega grozda.<br />
GG: Glede na to, da imamo dobre raziskovalce,<br />
znanstvenike …<br />
SP: Niste povedali, koliko jih imamo. Imeti<br />
morate dovolj veliko število znanstvenikov<br />
in razvojnikov, ti morajo imeti dovolj sredstev,<br />
da lahko delajo na sodobni opremi v<br />
inovativnem okolju, ki nagrajuje uspešne<br />
raziskovalce in potekati mora dialog znotraj<br />
sistema. Nobene od teh stvari Slovenija ne<br />
izpolnjuje v zadostni meri. Niti nimamo dovolj<br />
raziskovalcev glede na populacijo, niti<br />
nimamo več dovolj dobre opreme na raziskovalnih<br />
inštitutih in še manj v tovarnah.<br />
Pri nas so grozdi, razen avtomobilskega, ki je res uspešen,<br />
““<br />
neka administrativna oblika, v kateri tisti, ki grozd vodijo,<br />
preživljajo sami sebe, toda bistvo grozda je, da naprednejši<br />
del pomaga manj naprednemu delu, da vsi skupaj opravljajo<br />
predkonkurenčne raziskave, da tisti del grozda, ki ima potencial,<br />
najame posojilo, zanj garantira, ker je na koncu grozd kot<br />
celota uspešen, če so uspešni vsi njegovi deli.<br />
Univerza ima na primer 85 odstotkov odpisano<br />
opremo. Povejte mi, katera tovarna bi<br />
bila uspešna, če bi imela 85 odstotkov odpisanih<br />
strojev Pretok ni dovolj dober, delno<br />
tudi zato, ker že plačna politika tega ne<br />
spodbuja. Če ima nek raziskovalec skoraj<br />
enako plačo na institutu in v tovarni, potem<br />
mora imeti zelo veliko notranjo željo,<br />
da se preseli. Slovenci nismo mobilni, potrebujemo<br />
malo več motiva, da se odločimo<br />
za prehod.<br />
GG: Univerza v Ljubljani, kar je morda<br />
manj znano v javnosti, med drugim spodbuja<br />
podjetništvo med študenti in akademskimi<br />
delavci.<br />
SP: Ljubljanski univerzitetni inkubator je<br />
eden izmed načinov, kako poskušamo pomagati<br />
študentom v tisti fazi, ko še niti ne<br />
vemo povsem natančno, ali je neka zamisel<br />
prava ali ne. To je faza pred Tehnološkim<br />
parkom. Gre bolj za fazo preverjanja, sočasno<br />
pa tudi za spodbujanje vseh na univerzi, da<br />
se lahko preizkusijo na nekem segmentu, ki<br />
ga ne obvladajo najbolj. Postaviva se na primer<br />
v mojo kožo: 30 let sem vlagal v to, da<br />
sem postal redni profesor, da sem zgradil svoj<br />
ugled. In denimo da ste začudeni, zakaj ne<br />
ustanovim proizvodnega podjetja. Pa analizirajva<br />
koliko idej v resnici uspe V povprečju<br />
ena od desetih ali, ker naj bi bil kot redni<br />
profesor dovolj pameten, reciva ena od štirih<br />
(zelo optimistično). To pomeni, da projekt<br />
že začnem s 75-odstotnim tveganjem, da bo<br />
uspešen, imam torej samo 25 odstotkov možnosti<br />
za uspeh. In se zgodi, da ne uspem. Si<br />
predstavljate, kakšen bi bil odziv v javnosti<br />
Rektorjevo podjetje je propadlo! Kako lahko<br />
človek, ki niti enega podjetja ne zna peljati,<br />
vodi univerzo To je sramota! Ni pralnice,<br />
ki bi lahko tako hitro oprala moj ugled in<br />
30 let uspešnega dela bi preprosto šlo v nič.<br />
Avstrija je tako rekoč edina<br />
““<br />
članica Evropske unije, ki se<br />
približuje sicer nerealnemu<br />
lizbonskemu cilju – trije odstotki<br />
vlaganja v raziskave<br />
in razvoj.<br />
Kdo si upa iti v tako loterijo Zopet je težava v<br />
sistemu. Ena od stvari, ki jo tak sistem potrebuje,<br />
je tudi kultura neuspeha. Ne more biti<br />
vsak projekt uspešen, to ni mogoče. Če gremo<br />
v to, da bo vsak projekt uspešen, je tveganje<br />
premajhno, če pa hočete res narediti več kot<br />
drugi, morate tudi tvegati; morate sicer znati<br />
omejiti tveganje, morate znati neuspešen<br />
projekt pravočasno ustaviti, ampak tvegati je<br />
treba. Zato mora človek vedeti kdaj bo tvegal,<br />
da ne bo vse svoje življenjske kariere uničil z<br />
enim samim tveganjem.<br />
GG: Prihajate iz naravoslovnih voda. Še<br />
vedno velja, da je med mladimi pri nas večje<br />
zanimanje za družboslovne vede kot za<br />
naravoslovne. Je to za vas problem<br />
SP: Glavni problem sveta je fragmentacija.<br />
V tem izrazito tekmovalnem svetu se morate<br />
specializirati, ampak v velikih gospodarskih<br />
sistemih, kot so ZDA, BRIC, velike evropske<br />
države to ni težava, ker so velike in začne vladati<br />
statistika. V majhnih sistemih pa lahko takšna<br />
fragmentacija pripelje do tega, da je vsak<br />
od nas strokovnjak za nekaj. Namesto tekmovalnosti<br />
vsak svoj vrtiček zalivamo in skrbimo<br />
zanj, ampak iz vrtičkov nikoli ni nastalo nekaj<br />
velikega. Zato potrebujete njivo, farmo. V znanosti<br />
to pomeni opredelitev prioritet in financiranje<br />
raziskovalnih skupin s kritično maso.<br />
Če se vrnem, visoka specializacija je pripeljala<br />
tudi do tega, da nismo več zelo inovativni, tisti<br />
naš vrtiček je premalo, da bi imeli široka obzorja.<br />
Zaradi tega se tudi ne znamo več medsebojno<br />
pogovarjati, ker smo tako močno specializirani,<br />
da govorimo jezik, ki ga sosed ne<br />
razume. Ni druge poti, kot da ta jezik nekako<br />
poenotimo. Prvo poenotenje, vsaj po mojem<br />
mnenju, je, da se družboslovci in naravoslovci,<br />
inženirji in humanisti usedejo in skupaj pogovorijo.<br />
Skoraj vsa vprašanja, ki sva jih načela v<br />
tem pogovoru, so globalna, niso značilna ne za<br />
tehnike, ne za ekonomiste, ne za naravoslovce,<br />
ne za družboslovce in humaniste. Menim, da<br />
so mladi pametni in čutijo, da v strogem sistemu<br />
tehnike in naravoslovja nekaj ni v redu,<br />
ali pa je bilo predolgo preveč dominantno, in<br />
da je nujno uravnoteženje. Sem eden tistih, ki<br />
največ govori o tem, da je univerza mesto, kjer<br />
sta področji uravnoteženi. Čeprav me mnogi<br />
imajo za tehnika, sem hud nasprotnik tega,<br />
da bi bilo družboslovje kakorkoli zanemarjeno.<br />
Celo več. Menim, da Slovenija zdaj enako<br />
potrebuje kakovostno družboslovje in kakovostno<br />
naravoslovje, saj smo v fazi preloma.<br />
GG: Kakšno je vaše stališče do predloga zakona<br />
o malem delu, ki bo vsekakor vplival na<br />
poslovanje podjetij, morda tudi univerze<br />
SP: Naj povem iskreno, nimam dokončno izdelanega<br />
mnenja o tem zakonu, tudi nisem imel<br />
dovolj časa, da bi preštudiral vse podrobnosti.<br />
Lahko vam povem splošno mnenje, mnenje<br />
mene in dekanov: tisto, kar bo univerza zagovarjala,<br />
je preprečevanje socialne izključenosti.<br />
Če bi ta zakon kakorkoli preprečil, da bi neki<br />
študent na primer iz Haloz, zelo talentiran, ne<br />
mogel iti v Maribor ali Ljubljano študirat, potem<br />
je to za majhen narod, kot smo, izjemno<br />
škodljivo. Bojim se, da ta zakon ne preprečuje<br />
v ustrezni meri socialne izključenosti. Tisti<br />
hip, ko bi imel zagotovilo, da bi univerza recimo<br />
imela svoj štipendijski sklad za najbolj<br />
talentirane, da bi lahko tudi sama zbirala že iz<br />
srednješolske populacije, kateri so tisti, ki kažejo<br />
največje potenciale, potem nimam večjih<br />
težav s tem predlogom. Mogoče bi lahko s skladom<br />
za preprečevanje socialne izključenosti še<br />
najbolje upravljala rektorska konferenca. Da<br />
je treba študentsko delo regulirati, je povsem<br />
jasno. Treba je preprečiti, da nekdo lahko šest<br />
let študira in ima status študenta, pa ne naredi<br />
nobenega izpita. To je norost. Da bi imela Slovenija<br />
tri absolventske staže, to je nemogoče.<br />
Slovenija ima izjemno velik<br />
““<br />
potencial v različnih nišah.<br />
Povsod, kjer smo se dobro<br />
organizirali, smo bili na koncu<br />
uspešni.<br />
GG: Kaj bi kot znanstvenik in profesor<br />
svetovali mladim podjetnikom, kako naj<br />
izboljšajo svoje delo<br />
SP: Recept je splošen. Treba je trdo in pošteno<br />
delati, s pošteno mislim, biti pošten sam<br />
do sebe, da veš, kdaj česa ne veš. V bistvu je ta<br />
ločnica zelo nevarna, zelo hitro smo prepričani<br />
in je v naših glavah zasidrano, da vemo več,<br />
kot vemo v resnici. Ko sem prišel na fakulteto<br />
na predavanje pokojnega profesorja Brčića,<br />
nas je študente na tabli čakal napis: Malo znanja<br />
je nevarno. Zelo rad bi ta rek položil na<br />
srce vsem, ki kakorkoli odločajo. Tisti, ki odločajo,<br />
bi morali natančno vedeti, da je malo<br />
znanja res nevarno. Ampak pri odločanju ne<br />
mislim samo na politike, tudi na direktorje,<br />
velja pa predvsem za politike.<br />
GG: Kakšen je vaš pogled na prihodnost<br />
SP: V Slovence verjamem, ker je to pošten,<br />
delaven in uspešen narod. To smo dokazali,<br />
kjerkoli smo delali. Da smo zdaj v težavah,<br />
je seveda res. Žal je seveda tudi res, da veliko<br />
možnosti pomembneje vplivati na svetovna<br />
gibanja pač nimamo in pri tem se bomo<br />
morali zavedati realnosti, v kateri živimo, in<br />
bomo morali nekatere danosti v svojih načrtih<br />
tudi upoštevati.