pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
36 svetovalec Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
svetovalec 37<br />
Labirint paragrafov<br />
SPREJETI PREDPISI<br />
dostopni tudi na www.uradni-list.si<br />
(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010)<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem<br />
naročanju (ZJN – 2B)<br />
Državni zbor RS je na svoji seji dne 3. marca 2010 sprejel zakon o<br />
spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju (ZJN-2B).<br />
Poleg tega je državni zbor na isti seji sprejel tudi zakon o spremembah<br />
in dopolnitvah zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem,<br />
transportnem področju in na področju poštnih storitev (ZJNVE-<br />
TPS).<br />
Cilj obeh zakonov je doseči bolj učinkovito in pregledno javno naročanje,<br />
uskladitev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim<br />
redom s področja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja,<br />
odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencialnih ponudnikov<br />
s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar (value for money)<br />
ter omogočiti lažji dostop malim in srednje velikim podjetjem do<br />
tega trga, kar jim lahko v času finančne krize omogoči preživetje.<br />
Ena od ključnih sistemskih sprememb je ureditev finančne discipline<br />
v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci.<br />
Ponudnik mora tako v svoji ponudbi navesti ne le podizvajalca,<br />
s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila,<br />
temveč tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec<br />
– predmet, količina, vrednost ter kraj in rok izvedbe storitve ali<br />
gradnje oziroma dobave blaga. Kot obvezna sestavina pogodbe<br />
med naročnikom in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu<br />
nastopa s podizvajalcem, se določata pooblastilo ponudnika in soglasje<br />
podizvajalca, na podlagi katerih lahko naročnik opravljena<br />
in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu<br />
(asignacija). Poleg zgoraj omenjenega pooblastila in soglasja mora<br />
pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati tudi vrednost celotnega<br />
javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe.<br />
Sprejeta novela prinaša med drugim novost, da naročnikom pod<br />
20 tisoč evri (blago in storitve) in 40 tisoč evri (gradnje) ne bo<br />
treba izpeljati postopka javnega naročanja, temveč bodo za ta naročila<br />
vodili le evidenco; odpravlja se postopek zbiranja ponudb,<br />
ki ga bo zamenjalo »naročilo male vrednosti«, zato bo za naročila<br />
blaga in storitev od 20 tisoč do 40 tisoč evrov in naročila gradenj<br />
od 40 tisoč do 80 tisoč evrov treba na Portalu javnih naročil objaviti<br />
obvestilo o naročilu male vrednosti.<br />
Nadaljnja sprememba zakona se nanaša na obveznost opravljanja<br />
strokovnega izpita iz javnega naročanja za tiste zaposlene, ki pri<br />
naročniku izvajajo postopke javnega naročanja nad 40 tisoč evri<br />
(blago in storitve) oziroma nad 80 tisoč evri (gradnje). Za izvajanje<br />
in odločanje v postopku oddaje naročila male vrednosti opravljanje<br />
izpita ne bo potrebno. Uvajanje strokovnega izpita se utemeljuje<br />
s potrebo po zagotavljanju višje ravni znanja in usposobljenosti<br />
izvajalcev postopkov javnega naročanja.<br />
V postopku javnega naročanja odločanje o ponudbah temelji na<br />
ceni ali na ceni in drugih merilih, kot so kakovost, življenjski cikel<br />
izdelka, storitve oziroma gradnje, tehnične prednosti, estetske<br />
in funkcionalne lastnosti, rok dobave in podobno. Doslej veljavni<br />
zakon je v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe določal, da<br />
mora biti delež cene, ne glede na vrsto in vrednost drugih meril, najmanj<br />
60 odstotkov. Ta zahteva po minimalnem razmerju med ceno<br />
in preostalimi merili se je v praksi večkrat izkazala za problematično,<br />
saj daje ceni večji pomen kot kakovosti, s čimer se slovenska<br />
zakonodaja odmika od evropskega pravnega reda, ki te omejitve ne<br />
pozna. Zakon to anomalijo odpravlja, določitev meril in ponderjev<br />
ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku.<br />
Poleg instituta ustavitve postopka in zavrnitve vseh ponudb se s<br />
predlogom zakona uvaja tudi institut odstopa od pogodbe. Ta naročniku<br />
omogoča, da po oddaji javnega naročila odstopi od podpisa<br />
pogodbe iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje<br />
več ali da nima več zagotovljenih sredstev zanj. V tem primeru<br />
mora poslovodstvo pred odstopom od podpisa pogodbe pridobiti<br />
soglasje nadzornega organa.<br />
Predlog zakona zahteva, da se iz postopkov oddaje javnih naročil<br />
izloči ponudnik, ki je v ponudbi predložil neresnične izjave ali<br />
dokazila in ga je državna revizijska komisija oglobila zaradi navedenega<br />
prekrška. Takega ponudnika ministrstvo za finance uvrsti<br />
v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki jo objavi na<br />
svoji spletni strani, naročniki pa ga morajo za dobo treh oziroma<br />
petih let, odvisno od predmeta naročila, izključiti iz nadaljnjih postopkov<br />
javnega naročanja.<br />
Poleg tega predlog zakona prenaša v slovenski pravni red tudi novo direktivo<br />
na področju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja<br />
(št. 2007/66/ES). Z njo se v predlog zakona vnašajo sistemske rešitve o<br />
institutu neveljavnosti pogodb, in sicer ničnost in izpodbojnost.<br />
Vir: Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010<br />
Zakon o storitvah na notranjem trgu<br />
Državni zbor je 4. marca 2010 sprejel zakon o storitvah na notranjem<br />
trgu. Evropska unija je 12. decembra 2006 sprejela direktivo<br />
o storitvah na notranjem trgu (direktiva 2006/123/ES evropskega<br />
parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem<br />
trgu, Ur. l. EU, L 376/36, z dne 27. decembra 2006; v nadaljevanju:<br />
DSNT). Ta direktiva je bila sprejeta z namenom pravno<br />
urediti opravljanje storitev na notranjem trgu Evropske unije in<br />
evropskega gospodarskega prostora.<br />
Zakon v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah sledi DSNT. Cilj<br />
zakona je pravilno in dosledno izvesti DSNT, katerega namen ni<br />
popolna sprostitev trga storitev, temveč zagotavljanje tega skozi<br />
tista načela in pravila, ki jih je izoblikovala sodna praksa SES in ki<br />
jih na novo uvaja DSNT z upravnim sodelovanjem med državami<br />
članicami, s poenostavitvijo postopkov ter vzpostavitvijo enotne<br />
kontaktne točke.<br />
Cilj DSNT je med drugim zagotoviti upravno sodelovanje med<br />
državami članicami, ki je nujno za izmenjavo informacij in za<br />
vzpostavljanje učinkovitega mehanizma nadzora ter ukrepanja v<br />
primeru kršitev med državami članicami.<br />
Poleg tega DSNT od posamezne države članice zahteva vzpostavitev<br />
enotne kontaktne točke. Ta zahteva je v poglavju, katerega cilj<br />
je administrativna oziroma upravna poenostavitev postopkov in<br />
pridobivanja informacij ponudnikov in prejemnikov storitev. Enotna<br />
kontaktna točka je namenjena ponudnikom in prejemnikom<br />
storitev, in ne upravam držav članic. Cilj DSNT je, da se prek elektronskega<br />
poslovanja pridobivajo informacije, opravljajo postopki<br />
in formalnosti za pridobitev dovoljenj, registracije in posredujejo<br />
podatki in da je tovrstne postopke mogoče opraviti iz kraja in države<br />
sedeža ponudnika storitev v drugo državo članico.<br />
Pomemben cilj je med drugim tudi doseganje kakovosti ponujenih<br />
in opravljenih storitev ponudnikov. To načelo je konkretizirano<br />
skozi vrsto določb v DSNT in pomeni nadgradnjo prepovedi diskriminatornega<br />
obravnavanja.<br />
Na področju prostega opravljanja storitev se lahko prihaja pojavljajo<br />
zelo različne oblike diskriminatornega obravnavanja, predvsem<br />
posrednih ovir, ki na prvi pogled niso očitne, vendar vseeno<br />
ovirajo ali povzročajo, da je opravljanje storitev manj privlačno za<br />
tuje ponudnike storitev. DSNT v tem pogledu poskuša izgraditi<br />
notranji trg, ki bo prost tovrstnih ovir in kjer bo prosta ustanovi-<br />
tev in prosto opravljanje storitev enakovredno opravljanju storitev<br />
znotraj določenega nacionalnega trga.<br />
Zakon poskuša tudi doseči, da ne bi bilo obrnjene diskriminacije, kjer<br />
bi bil domači ponudnik v slabšem položaju od konkurenčnega tujega<br />
ponudnika, zato tudi v okviru načela procesne avtonomije držav<br />
članic poskuša enakopravno urediti položaj obeh za vsa področja, ki<br />
jih predlog zakona prenaša in izvaja iz DSNT. Pri oblikovanju besedil<br />
določb je upoštevano načelo pravne varnosti, predvidljivosti in uresničevanja<br />
pravic oziroma možnosti uporabe pravnih sredstev.<br />
Sistem upravnega sodelovanja je naravnan tako, da bi se nadzor in<br />
ukrepanje v primeru kršitev zagotavljala tako kot pri sodelovanju med<br />
pristojnimi organi znotraj posamezne države članice. To je novost na<br />
področju prostega opravljanja storitev, kajti doslej ni bilo pravil, niti<br />
jih ni izoblikoval SES. Vzpostavljajo se obveznosti držav članic, da<br />
odgovarjajo na vprašanja in prošnje drugih držav članic, hkrati pa<br />
so same upravičene pričakovati pomoč in odgovore od drugih držav<br />
članic. V ta namen bo morala vsaka država članica imeti pristojne<br />
organe, ki bodo po potrebi vzpostavljali kontakte in bodo morali sodelovati<br />
s pristojnimi organi v drugih državah članicah.<br />
Možnost, da ponudniki opravijo vse postopke na enem mestu po elektronski<br />
poti in na daljavo, je v zakonu oblikovana tako, da so dane<br />
podlage za oblikovanje enotne kontaktne točke, kot sistema organizacijskih<br />
in tehničnih ukrepov, ki na enem mestu zagotavlja ustrezne informacije<br />
za ponudnike in prejemnike storitev ter omogoča izvedbo<br />
postopkov za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev.<br />
Vir: Uradni list RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010<br />
PREDPISI V PRIPRAVI<br />
dostopni na www.dz-rs.si<br />
(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010, Poročevalec DZ RS)<br />
Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju<br />
(ZPIZ-2)<br />
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na novinarski<br />
konferenci, ki je potekala 24. marca 2010, predstavilo predlog<br />
novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga<br />
obenem dalo v javno razpravo. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem<br />
zavarovanju predstavlja prvo fazo sprememb veljavne<br />
pokojninske zakonodaje, ki bi začela veljati 1. januarja 2011.<br />
Predlog novega zakona predvideva dva načina upokojitve, in sicer<br />
starostno upokojitev in predčasno upokojitev:<br />
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec pri starosti 65<br />
let – moški oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let<br />
zavarovalne dobe.<br />
Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti<br />
60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški, oziroma<br />
38 let pokojninske dobe – ženska.<br />
Ključne novosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju<br />
so:<br />
Bonusi in malusi so po novem oblikovani tako, da skušajo čim bolj<br />
motivirati posameznike za podaljševanje delovne aktivnosti. Če zavarovanec<br />
izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno<br />
aktiven, se mu lahko do 65. leta – moški, oziroma 63. leta – ženske,<br />
dodatno mesečno izplačuje še 20 odstotkov predčasne pokojnine ali<br />
pa se mu predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 odstotka za vsak<br />
mesec delovne aktivnosti. Zavarovancu, ki uveljavi predčasno pokojnino,<br />
pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec<br />
do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.<br />
Ob navedenem predlog zakona uvaja tudi nov mehanizem delne pokojnine.<br />
Ta bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti<br />
in poznejšega upokojevanja zavarovancev. Ti bodo po novem<br />
imeli možnost opravljanja dela v zmanjšanem obsegu, za kar bodo<br />
dobivali sorazmerno plačilo, hkrati pa bodo poleg plače in delne pokojnine<br />
prejemali še del predčasne pokojnine – se pravi tri prejemke.<br />
Za izračun pokojninske osnove se bodo po novem upoštevale plače<br />
oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki<br />
iz katerihkoli 34 let zavarovanja. Da se zaradi tega pokojnine ne bi<br />
zniževale, pa se kot kompenzacijski faktor uvaja sorazmerno višji<br />
odmerni odstotek.<br />
Posebna pozornost je namenjena tistim, ki so začeli delati pred dopolnjenim<br />
20. letom, in tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih<br />
mestih in delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče<br />
več opravljati. Ti se bodo lahko upokojevali pod blažjimi pogoji. Sistem<br />
ohranja tudi določeno raven pozitivne diskriminacije za ženske,<br />
ki se bodo lahko upokojile dve leti prej kot moški oziroma pri dve<br />
leti krajši pokojninski dobi.<br />
Vse spremembe bodo uvedene postopoma od 1. januarja 2011,<br />
pri čemer naj bi bila prehodna obdobja dovolj dolga, da bo breme<br />
modernizacije pokojninskega sistema kar najbolj enakomerno<br />
porazdeljeno med vse generacije.<br />
Vir: Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh ministrstva za delo, družino<br />
in socialne zadeve<br />
Ne prezrite na www.uradni-list.si<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih<br />
v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 28/2010 z dne 6. aprila 2010)<br />
– velja od 21. aprila 2010<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega<br />
zakona (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila<br />
2010;<br />
Pripravil: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS<br />
Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih<br />
družbah v večinski lasti Republike <strong>Slovenije</strong> in samoupravnih<br />
lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca<br />
2010) – velja od 30. marca 2010<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem<br />
naročanju na vodnem, energetskem, transportnem<br />
področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št.<br />
19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od 11. aprila 2010;<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ekonomskih<br />
conah (Ur. l. RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od<br />
13. marca 2010;<br />
Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti celotne kolektivne<br />
pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in<br />
usnjarskopredelovalne dejavnosti <strong>Slovenije</strong> (Ur. l. RS, št.<br />
28/2010 z dne 6. aprila 2010);<br />
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o<br />
izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS,<br />
št. 27/2010 z dne 2. aprila 2010) – velja od 3. aprila 2010;<br />
Poročilo o gibanju plač za januar 2010 (Ur. l. RS, št. 26/2010<br />
z dne 30. marca 2010);<br />
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja<br />
na javnih prireditvah (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) –<br />
velja od 3. aprila 2010;<br />
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o obveznem<br />
organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS, št. 22/2010 z<br />
dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila 2010;<br />
Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se<br />
obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji<br />
(Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010)