pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
28 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 29<br />
JEK 2<br />
EKONOMSKI ZORNI KOT: PROJEKT JEK 2 V ŠTEVILKAH<br />
<br />
Zakaj potrebujemo<br />
jedrsko energijo<br />
Primož Stropnik, vodja komercialnega sektorja, trženja in strateških financ, GEN energija, primoz.stropnik@gen-energija.si<br />
Investicija bo močno vplivala na slovensko gospodarstvo:<br />
1. v času izgradnje:<br />
več kot 20.000 zaposlenih v celotnem obdobju,<br />
več kot 700 milijonov evrov višji letni BDP,<br />
več kot 250 milijonov evrov dodatnih javnofinančnih prihodkov na leto;<br />
2. v času obratovanja:<br />
več kot 3.000 posredno in neposredno zaposlenih,<br />
več kot 150 milijonov evrov višji letni BDP,<br />
več kot 50 milijonov evrov javnofinančnih prihodkov na leto,<br />
več kot 300 milijonov evrov ustvarjenega dodatnega investicijskega<br />
potenciala na leto.<br />
Zanesljiv sistem oskrbe s konkurenčno energijo, ki uresničuje trajnostne<br />
usmeritve razvoja <strong>Slovenije</strong> in jo vodi na poti v nizkoogljično gospodarstvo,<br />
je pomemben pogoj za uspešnost našega gospodarstva.<br />
Zato si Slovenija zasluži sodobno in premišljeno zastavljeno energetsko<br />
politiko z dolgoročno vizijo, usmerjeno v trajnostni razvoj.<br />
Električna energija ima pri tem pomembno<br />
mesto. Vsekakor je ena temeljnih dobrin,<br />
za gospodinjstva in industrijo. Zaradi<br />
številnih okoljskih in ekonomskih prednosti<br />
te vrste energije (na primer množično uvajanje<br />
električnih vozil, intenzivna uporaba<br />
toplotnih črpalk) se bo poraba električne<br />
energije povečevala tudi v prihodnjih desetletjih,<br />
četudi se bo skupna poraba energije<br />
zaradi učinkovite rabe energije zmanjševala.<br />
Jože Colarič,<br />
predsednik uprave in generalni direktor, Krka<br />
»Za sedanje in prihodnje poslovanje<br />
našega podjetja je ključnega<br />
pomena zanesljiva in kakovostna<br />
oskrba z energijo. Za ohranjanje<br />
konkurenčnosti podjetja mora biti<br />
energija na voljo po dolgoročno<br />
ekonomsko vzdržnih cenah, ki bodo<br />
primerljive tako na domačem kot<br />
tudi tujih energetskih trgih.«<br />
To pa pomeni, da moramo pravočasno, predvsem<br />
pa okoljsko in ekonomsko odgovorno<br />
poskrbeti za to, da bomo lahko zadovoljili naraščajoče<br />
potrebe po električni energiji.<br />
Industrija – eden največjih<br />
porabnikov električne<br />
energije<br />
Poraba električne energije v industriji, storitvenih<br />
dejavnostih in v gospodinjstvih narašča z<br />
gospodarsko rastjo in razvojem novih tehnologij,<br />
kar vključuje vse bolj razširjeno uporabo<br />
toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Poleg<br />
tega lahko v slovenskem prostoru v prihodnje<br />
pričakujemo tudi povečanje javnega in osebnega<br />
prevoza s sodobnimi, do okolja prijaznimi<br />
električnimi prevoznimi sredstvi, kar bo sicer<br />
zmanjševalo skupno porabo energije, povečevalo<br />
pa rabo električne kot najčistejše oblike<br />
energije.<br />
V Sloveniji se je v zadnjem desetletju poraba<br />
električne energije povečevala za povprečno tri<br />
odstotke na leto in je že presegla 13,5 TWh električne<br />
energije na leto. Projekcije kažejo, da bo<br />
poraba še naraščala in se bo med letoma 2020<br />
in 2030 dvignila s približno 17 TWh na 20 TWh<br />
KAKŠNE POSLOVNE PRILOŽNOSTI PRINAŠA PROJEKT JEK 2<br />
na leto. To pa seveda pomeni, da bomo zaradi<br />
naraščajoče porabe električne energije, pa tudi<br />
kot nadomestilo za ustavljene starejše in neučinkovite<br />
elektrarne, potrebovali nove zmogljivosti<br />
za proizvodnjo električne energije.<br />
Jedrska energija je pomem-<br />
““<br />
ben vir zanesljive oskrbe z<br />
elektriko v Sloveniji.<br />
V Sloveniji več kot polovico električne energije<br />
porabi industrija. Čeprav smo zaradi gospodarske<br />
recesije kratkoročno zmanjšali porabo,<br />
lahko kljub ukrepom učinkovite rabe energije in<br />
nadomeščanju virov energije ter morebitnemu<br />
zaprtju nekaterih velikih porabnikov v industriji<br />
tudi v prihodnje pričakujemo rast porabe.<br />
Vloga jedrske<br />
energije v slovenskem<br />
elektroenergetskem sistemu<br />
danes in jutri<br />
Jedrska energija je pomemben vir zanesljive<br />
oskrbe z elektriko v Sloveniji, saj Nuklearna<br />
Med ključnimi poslovnimi priložnostmi projekta JEK 2 je možnost vključitve<br />
slovenskega gospodarstva v projektiranje, gradnjo, izdelavo opreme ter<br />
montažo doma in v tujini. Največji pozitivni učinki projekta so predvideni v<br />
gospodarskih dejavnostih:<br />
gradbeništvo,<br />
trgovina,<br />
kovinska in nekovinska industrija,<br />
strojništvo,<br />
električna oprema.<br />
<br />
elektrarna Krško (NEK) proizvede 40 odstotkov<br />
vse električne energije v državi (oziroma<br />
dobro petino, upoštevajoč le slovenski del<br />
NEK). To hkrati pomeni kar dve tretjini vse električne<br />
energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo<br />
brez izpustov ogljikovega dioksida.<br />
Zaradi naraščajoče porabe<br />
““<br />
električne energije, pa tudi<br />
kot nadomestilo za ustavljene<br />
starejše in neučinkovite<br />
elektrarne bomo potrebovali<br />
nove zmogljivosti za proizvodnjo<br />
električne energije.<br />
Razlogi, da je GEN energija pristopil k načrtovanju<br />
izgradnje drugega bloka jedrske<br />
elektrarne v Krškem (JEK 2), so torej na dlani:<br />
dolgoročno pričakovana rast porabe električne<br />
energije, starost zgrajenih energetskih<br />
objektov in težnja po energetski uvozni neodvisnosti<br />
<strong>Slovenije</strong>. Projekt JEK 2 Sloveniji<br />
ponuja številne priložnosti in rešitve: poleg<br />
dolgoročne varne in zanesljive oskrbe z električno<br />
energijo brez izpustov ogljikovega<br />
dioksida ter konkurenčne, napovedljive in<br />
stabilne cene elektrike je treba posebej poudariti<br />
številne pozitivne učinke na gospodarski<br />
razvoj <strong>Slovenije</strong>.<br />
Pozitivni vplivi investicije<br />
v JEK 2 na slovensko<br />
gospodarstvo<br />
Projekt JEK 2 je naložba, ki bo vplivala na celotno<br />
nacionalno gospodarstvo, zato so bile izvedene<br />
tudi analize vplivov investicije na mikro in<br />
makro ekonomski ravni. Projekt smo obravnavali<br />
z različnih zornih kotov, kot so tržni vidiki<br />
proizvodnje električne energije v JEK 2, stroški<br />
proizvodnje, investicijska vlaganja in dinamika<br />
financiranja, kazalci učinkovitosti, analiza občutljivosti<br />
in makroekonomski učinki.<br />
Rezultati analize so pokazali, da je nova jedrska<br />
elektrarna najcenejša alternativa za proizvodnjo<br />
pasovne energije v primerjavi z drugimi<br />
načini proizvodnje, tako z vidika varne kot tudi<br />
zanesljive oskrbe z električno energijo. Rezultati<br />
potrjujejo tudi, da naj bi imela zdajšnja NEK<br />
in načrtovani JEK 2 velik in pozitiven vpliv tako<br />
z makroekonomskega kot družbenega vidika.<br />
Kazalci učinkovitosti investicije, katere vrednost<br />
po zadnjih ocenah znaša med tri in pet<br />
milijard evrov, kažejo tudi na izjemno ekonomičnost<br />
ter s tem povezane ugodne priložnosti<br />
za vlagatelje. Hkrati ima naložba v JEK 2 močan<br />
vpliv na panogo elektrogospodarstva, saj<br />
pomeni proizvodnjo od 8 do 12 TWh električne<br />
energije preboj v neodvisnost na področju<br />
oskrbe <strong>Slovenije</strong> z električno energijo.<br />
V Sloveniji se je v zadnjem<br />
““<br />
desetletju poraba električne<br />
energije povečevala za povprečno<br />
tri odstotke na leto.<br />
Ne nazadnje pa bi zgraditev JEK 2 vplivala tudi<br />
na znižanje prodajne cene električne energije,<br />
kar se bo posredno poznalo tudi v življenjskem<br />
standardu vseh prebivalk in prebivalcev <strong>Slovenije</strong>.<br />
Danilo Toplek,<br />
predsednik uprave, Talum<br />
»V Talumu, katerega proizvodni<br />
proces je kljub njegovi racionalnosti<br />
močno odvisen od zanesljive<br />
oskrbe z električno energijo po<br />
cenah, ki so jih deležni tudi drugi<br />
evropski odjemalci s takšno karakteristiko<br />
odjema, že skoraj 20 let<br />
zaskrbljeno spremljamo dogajanje<br />
v slovenski energetiki. V začetku<br />
devetdesetih let vsiljena dogma o<br />
ničelni rasti porabe električne energije<br />
je imela za posledico nenehno<br />
spreminjajoče se razvojne strategije,<br />
predvsem ni bil uresničen noben<br />
pomembnejši proizvodni objekt,<br />
niti mnogi, za varnost oskrbe<br />
potrebni deli prenosnega omrežja.<br />
Nerazumno in neodgovorno, še<br />
posebno ob dejstvu, da imamo<br />
na razpolago odlično osnovo za<br />
uresničitev projekta, ki bi lahko<br />
zagotovil Sloveniji dovolj električne<br />
energije po ekonomsko sprejemljivih<br />
pogojih vsaj za prihodnjih 50<br />
let. Le vse potenciale, ki jih imamo<br />
na voljo, bi bilo treba združiti in se<br />
odločiti.«<br />
JEDRSKA ENERGIJA – VSE ODLOČNEJE NA EVROPSKEM IN SVETOVNEM ZEMLJEVIDU<br />
V zadnjih letih je veliko držav pokazalo zanimanje za jedrsko energijo. Po<br />
informacijah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) se 12 držav<br />
aktivno pripravlja na gradnjo novih jedrskih elektrarn, 38 pa se jih zanima za<br />
to. Od teh 50 držav jih je 11 v Evropi, kjer sta v izgradnji dve jedrski elektrarni<br />
na Finskem (Olkiluoto-3) in v Franciji (Flamanville-3), v obeh državah tudi<br />
načrtujejo gradnjo dodatnih jedrskih elektrarn, prav tako do deset novih<br />
reaktorjev načrtujejo v Veliki Britaniji. Gradnjo jedrskih elektrarn nadaljujejo<br />
tudi v Bolgariji (Belene), Romuniji (Černavoda-3 in 4) in na Slovaškem (Mohovce-3<br />
in 4). Zaradi potreb po čisti energiji in zamenjavi starih enot bodo<br />
nove jedrske elektrarne zgradili tudi v Litvi in na Češkem, kjer je podjetje CEZ<br />
avgusta 2009 pripravilo razpis za gradnjo dveh jedrskih elektrarn (Temelin-3<br />
in 4). V svetovnem merilu se je spomladi 2010 gradilo 55 novih jedrskih<br />
elektrarn (po podatkih IAEA), kar je 20 več kot konec leta 2007. Skupna<br />
zmogljivost teh enot je okrog 46 GW, s povprečno velikostjo približno 950<br />
MW na enoto.