30.01.2015 Views

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

28 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />

Glas Gospodarstva / maj 2010<br />

GZS 29<br />

JEK 2<br />

EKONOMSKI ZORNI KOT: PROJEKT JEK 2 V ŠTEVILKAH<br />

<br />

Zakaj potrebujemo<br />

jedrsko energijo<br />

Primož Stropnik, vodja komercialnega sektorja, trženja in strateških financ, GEN energija, primoz.stropnik@gen-energija.si<br />

Investicija bo močno vplivala na slovensko gospodarstvo:<br />

1. v času izgradnje:<br />

več kot 20.000 zaposlenih v celotnem obdobju,<br />

več kot 700 milijonov evrov višji letni BDP,<br />

več kot 250 milijonov evrov dodatnih javnofinančnih prihodkov na leto;<br />

2. v času obratovanja:<br />

več kot 3.000 posredno in neposredno zaposlenih,<br />

več kot 150 milijonov evrov višji letni BDP,<br />

več kot 50 milijonov evrov javnofinančnih prihodkov na leto,<br />

več kot 300 milijonov evrov ustvarjenega dodatnega investicijskega<br />

potenciala na leto.<br />

Zanesljiv sistem oskrbe s konkurenčno energijo, ki uresničuje trajnostne<br />

usmeritve razvoja <strong>Slovenije</strong> in jo vodi na poti v nizkoogljično gospodarstvo,<br />

je pomemben pogoj za uspešnost našega gospodarstva.<br />

Zato si Slovenija zasluži sodobno in premišljeno zastavljeno energetsko<br />

politiko z dolgoročno vizijo, usmerjeno v trajnostni razvoj.<br />

Električna energija ima pri tem pomembno<br />

mesto. Vsekakor je ena temeljnih dobrin,<br />

za gospodinjstva in industrijo. Zaradi<br />

številnih okoljskih in ekonomskih prednosti<br />

te vrste energije (na primer množično uvajanje<br />

električnih vozil, intenzivna uporaba<br />

toplotnih črpalk) se bo poraba električne<br />

energije povečevala tudi v prihodnjih desetletjih,<br />

četudi se bo skupna poraba energije<br />

zaradi učinkovite rabe energije zmanjševala.<br />

Jože Colarič,<br />

predsednik uprave in generalni direktor, Krka<br />

»Za sedanje in prihodnje poslovanje<br />

našega podjetja je ključnega<br />

pomena zanesljiva in kakovostna<br />

oskrba z energijo. Za ohranjanje<br />

konkurenčnosti podjetja mora biti<br />

energija na voljo po dolgoročno<br />

ekonomsko vzdržnih cenah, ki bodo<br />

primerljive tako na domačem kot<br />

tudi tujih energetskih trgih.«<br />

To pa pomeni, da moramo pravočasno, predvsem<br />

pa okoljsko in ekonomsko odgovorno<br />

poskrbeti za to, da bomo lahko zadovoljili naraščajoče<br />

potrebe po električni energiji.<br />

Industrija – eden največjih<br />

porabnikov električne<br />

energije<br />

Poraba električne energije v industriji, storitvenih<br />

dejavnostih in v gospodinjstvih narašča z<br />

gospodarsko rastjo in razvojem novih tehnologij,<br />

kar vključuje vse bolj razširjeno uporabo<br />

toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Poleg<br />

tega lahko v slovenskem prostoru v prihodnje<br />

pričakujemo tudi povečanje javnega in osebnega<br />

prevoza s sodobnimi, do okolja prijaznimi<br />

električnimi prevoznimi sredstvi, kar bo sicer<br />

zmanjševalo skupno porabo energije, povečevalo<br />

pa rabo električne kot najčistejše oblike<br />

energije.<br />

V Sloveniji se je v zadnjem desetletju poraba<br />

električne energije povečevala za povprečno tri<br />

odstotke na leto in je že presegla 13,5 TWh električne<br />

energije na leto. Projekcije kažejo, da bo<br />

poraba še naraščala in se bo med letoma 2020<br />

in 2030 dvignila s približno 17 TWh na 20 TWh<br />

KAKŠNE POSLOVNE PRILOŽNOSTI PRINAŠA PROJEKT JEK 2<br />

na leto. To pa seveda pomeni, da bomo zaradi<br />

naraščajoče porabe električne energije, pa tudi<br />

kot nadomestilo za ustavljene starejše in neučinkovite<br />

elektrarne, potrebovali nove zmogljivosti<br />

za proizvodnjo električne energije.<br />

Jedrska energija je pomem-<br />

““<br />

ben vir zanesljive oskrbe z<br />

elektriko v Sloveniji.<br />

V Sloveniji več kot polovico električne energije<br />

porabi industrija. Čeprav smo zaradi gospodarske<br />

recesije kratkoročno zmanjšali porabo,<br />

lahko kljub ukrepom učinkovite rabe energije in<br />

nadomeščanju virov energije ter morebitnemu<br />

zaprtju nekaterih velikih porabnikov v industriji<br />

tudi v prihodnje pričakujemo rast porabe.<br />

Vloga jedrske<br />

energije v slovenskem<br />

elektroenergetskem sistemu<br />

danes in jutri<br />

Jedrska energija je pomemben vir zanesljive<br />

oskrbe z elektriko v Sloveniji, saj Nuklearna<br />

Med ključnimi poslovnimi priložnostmi projekta JEK 2 je možnost vključitve<br />

slovenskega gospodarstva v projektiranje, gradnjo, izdelavo opreme ter<br />

montažo doma in v tujini. Največji pozitivni učinki projekta so predvideni v<br />

gospodarskih dejavnostih:<br />

gradbeništvo,<br />

trgovina,<br />

kovinska in nekovinska industrija,<br />

strojništvo,<br />

električna oprema.<br />

<br />

elektrarna Krško (NEK) proizvede 40 odstotkov<br />

vse električne energije v državi (oziroma<br />

dobro petino, upoštevajoč le slovenski del<br />

NEK). To hkrati pomeni kar dve tretjini vse električne<br />

energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo<br />

brez izpustov ogljikovega dioksida.<br />

Zaradi naraščajoče porabe<br />

““<br />

električne energije, pa tudi<br />

kot nadomestilo za ustavljene<br />

starejše in neučinkovite<br />

elektrarne bomo potrebovali<br />

nove zmogljivosti za proizvodnjo<br />

električne energije.<br />

Razlogi, da je GEN energija pristopil k načrtovanju<br />

izgradnje drugega bloka jedrske<br />

elektrarne v Krškem (JEK 2), so torej na dlani:<br />

dolgoročno pričakovana rast porabe električne<br />

energije, starost zgrajenih energetskih<br />

objektov in težnja po energetski uvozni neodvisnosti<br />

<strong>Slovenije</strong>. Projekt JEK 2 Sloveniji<br />

ponuja številne priložnosti in rešitve: poleg<br />

dolgoročne varne in zanesljive oskrbe z električno<br />

energijo brez izpustov ogljikovega<br />

dioksida ter konkurenčne, napovedljive in<br />

stabilne cene elektrike je treba posebej poudariti<br />

številne pozitivne učinke na gospodarski<br />

razvoj <strong>Slovenije</strong>.<br />

Pozitivni vplivi investicije<br />

v JEK 2 na slovensko<br />

gospodarstvo<br />

Projekt JEK 2 je naložba, ki bo vplivala na celotno<br />

nacionalno gospodarstvo, zato so bile izvedene<br />

tudi analize vplivov investicije na mikro in<br />

makro ekonomski ravni. Projekt smo obravnavali<br />

z različnih zornih kotov, kot so tržni vidiki<br />

proizvodnje električne energije v JEK 2, stroški<br />

proizvodnje, investicijska vlaganja in dinamika<br />

financiranja, kazalci učinkovitosti, analiza občutljivosti<br />

in makroekonomski učinki.<br />

Rezultati analize so pokazali, da je nova jedrska<br />

elektrarna najcenejša alternativa za proizvodnjo<br />

pasovne energije v primerjavi z drugimi<br />

načini proizvodnje, tako z vidika varne kot tudi<br />

zanesljive oskrbe z električno energijo. Rezultati<br />

potrjujejo tudi, da naj bi imela zdajšnja NEK<br />

in načrtovani JEK 2 velik in pozitiven vpliv tako<br />

z makroekonomskega kot družbenega vidika.<br />

Kazalci učinkovitosti investicije, katere vrednost<br />

po zadnjih ocenah znaša med tri in pet<br />

milijard evrov, kažejo tudi na izjemno ekonomičnost<br />

ter s tem povezane ugodne priložnosti<br />

za vlagatelje. Hkrati ima naložba v JEK 2 močan<br />

vpliv na panogo elektrogospodarstva, saj<br />

pomeni proizvodnjo od 8 do 12 TWh električne<br />

energije preboj v neodvisnost na področju<br />

oskrbe <strong>Slovenije</strong> z električno energijo.<br />

V Sloveniji se je v zadnjem<br />

““<br />

desetletju poraba električne<br />

energije povečevala za povprečno<br />

tri odstotke na leto.<br />

Ne nazadnje pa bi zgraditev JEK 2 vplivala tudi<br />

na znižanje prodajne cene električne energije,<br />

kar se bo posredno poznalo tudi v življenjskem<br />

standardu vseh prebivalk in prebivalcev <strong>Slovenije</strong>.<br />

Danilo Toplek,<br />

predsednik uprave, Talum<br />

»V Talumu, katerega proizvodni<br />

proces je kljub njegovi racionalnosti<br />

močno odvisen od zanesljive<br />

oskrbe z električno energijo po<br />

cenah, ki so jih deležni tudi drugi<br />

evropski odjemalci s takšno karakteristiko<br />

odjema, že skoraj 20 let<br />

zaskrbljeno spremljamo dogajanje<br />

v slovenski energetiki. V začetku<br />

devetdesetih let vsiljena dogma o<br />

ničelni rasti porabe električne energije<br />

je imela za posledico nenehno<br />

spreminjajoče se razvojne strategije,<br />

predvsem ni bil uresničen noben<br />

pomembnejši proizvodni objekt,<br />

niti mnogi, za varnost oskrbe<br />

potrebni deli prenosnega omrežja.<br />

Nerazumno in neodgovorno, še<br />

posebno ob dejstvu, da imamo<br />

na razpolago odlično osnovo za<br />

uresničitev projekta, ki bi lahko<br />

zagotovil Sloveniji dovolj električne<br />

energije po ekonomsko sprejemljivih<br />

pogojih vsaj za prihodnjih 50<br />

let. Le vse potenciale, ki jih imamo<br />

na voljo, bi bilo treba združiti in se<br />

odločiti.«<br />

JEDRSKA ENERGIJA – VSE ODLOČNEJE NA EVROPSKEM IN SVETOVNEM ZEMLJEVIDU<br />

V zadnjih letih je veliko držav pokazalo zanimanje za jedrsko energijo. Po<br />

informacijah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) se 12 držav<br />

aktivno pripravlja na gradnjo novih jedrskih elektrarn, 38 pa se jih zanima za<br />

to. Od teh 50 držav jih je 11 v Evropi, kjer sta v izgradnji dve jedrski elektrarni<br />

na Finskem (Olkiluoto-3) in v Franciji (Flamanville-3), v obeh državah tudi<br />

načrtujejo gradnjo dodatnih jedrskih elektrarn, prav tako do deset novih<br />

reaktorjev načrtujejo v Veliki Britaniji. Gradnjo jedrskih elektrarn nadaljujejo<br />

tudi v Bolgariji (Belene), Romuniji (Černavoda-3 in 4) in na Slovaškem (Mohovce-3<br />

in 4). Zaradi potreb po čisti energiji in zamenjavi starih enot bodo<br />

nove jedrske elektrarne zgradili tudi v Litvi in na Češkem, kjer je podjetje CEZ<br />

avgusta 2009 pripravilo razpis za gradnjo dveh jedrskih elektrarn (Temelin-3<br />

in 4). V svetovnem merilu se je spomladi 2010 gradilo 55 novih jedrskih<br />

elektrarn (po podatkih IAEA), kar je 20 več kot konec leta 2007. Skupna<br />

zmogljivost teh enot je okrog 46 GW, s povprečno velikostjo približno 950<br />

MW na enoto.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!