pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

26 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
GZS 27
EVROPSKI PROJEKTI
Mreža od
Zibelke do
Zibelke
Marjana Dermelj, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve
Služba vlade za razvoj in evropske zadeve skupaj
z devetimi drugimi partnerskimi organizacijami
iz držav članic Evropske unije sodeluje
v projektu vzpostavljanja Mreže od Zibelke do
Zibelke (MoZdZ), ki ga sofinancira evropska
komisija v okviru programa INTERREG IVC.
projektu poleg službe vlade za razvoj in
V evropske zadeve sodeluje še pet razvojnih
agencij iz Finske, Francije, Italije, Madžarske
in Romunije in štirje evropski organi
javne uprave: Provinca Limburg (vodilni
KLJUČNA NAČELA KONCEPTA OD ZIBELKE DO ZIBELKE:
partner, Nizozemska), Javna agencija Flandrije
za ravnanje z odpadki (OVAM, Belgija),
Mesto Gradec (Avstrija), Svet okrožja Suffolk
(Velika Britanija). V nekaterih partnerskih
organizacijah so pri uporabi in udejanjanju
Odpadek je hrana: To načelo temelji na posnemanju kroženja snovi v naravi.
Proces vsakega organizma v ekosistemih namreč prispeva k zdravemu
in dobremu delovanju vsega sistema. Listi drevesa so na primer odpadek,
ki se v tleh razgradi in postane hrana za druge organizme. Mikrobi se
prehranjujejo s temi »organskimi odpadki« in tako zemlji vrnejo veliko
hranilnih snovi, ki jih nato drevo lahko porabi za svoje delovanje. Odpadek
enega organizma je hrana drugemu. Načrti, ki jih delamo ljudje, morajo
posnemati take tokokroge snovi – tokokroge, v katerih se odpadki sploh
ne pojavijo več – že pri sami zasnovi sistema.
Raba sončne energije: Zdaj uporabljamo fosilna goriva, ki so nastala
pred milijoni let, raba jedrske energije prihodnjim generacijam nalaga nevarno
odgovornost. Sistemi, ki temeljijo na sončni energiji, pa uporabljajo
energijo, ki je na voljo danes, ne da bi s tem ogrožali prihodnje generacije.
Z današnjimi tehnologijami je mogoče zanesljivo in rentabilno uporabljati
sončno energijo. Tudi uporaba vetra, ki nastane zaradi toplotnih razlik v
atmosferi, ali uporaba biomase pomeni kredibilno možnost.
Spodbujanje raznovrstnosti: Naravni sistemi delujejo in se razvijajo
zaradi kompleksnih povezav in to raznovrstnost je treba primerjati s
standardnimi rešitvami industrijske revolucije in uniformnosti, s katero
se soočamo v globaliziranem svetu. Pri načrtovanju procesov za proizvodnjo
moramo začeti posnemati to raznovrstnost in raznolikost, ki ju lahko
opazujemo v naravi.
načel koncepta oZdZ prišli že daleč, zato
lahko s sodelovanjem Slovenije v projektu
pripomoremo k prenosu najnaprednejših razvojnih
konceptov in praks in tako spodbudimo
kakovostni razvoj v naši državi.
Priprava akcijskega načrta bo
izziv
Projektna Mreža oZdZ se osredotoča na štiri
področja: industrija, stavbe, načrtovanje specifičnih
prostorskih ureditev in upravljanje. Partnerske
organizacije so se dogovorile, da bodo
v okviru projekta začele organizirati srečanja
s pomembnimi predstavniki v njihovih državah/regijah
in skušale zbrati največje možno
število primerov dobrih praks, med katerimi
bodo potem v mreži izbrali najboljše. V času
izvajanja projekta bodo partnerske organizacije
zagotovile tudi njihov prenos (vsaj dva primera)
v državo partnerico. Tako bodo omogočile
hitrejše uresničevanje koncepta oZdZ v praksi.
Najpomembnejši izziv pa bo gotovo priprava
akcijskega načrta za to področje.
Koncept oZdZ v partnerskih
državah
Projekt se izvaja v okviru programa INTER-
REG IVC. Njegova posebnost pa je, da spada v
skupino projektov razširjanja dobrih praks (capitalisation
projects), poleg tega pa tudi v mrežo
za njihovo pospešeno razširjanje (fast track
network). Evropska komisija namreč verjame,
da lahko pobuda desetih partnerskih organizacij
pripomore k ciljem Evropske unije za rast in
ekoinovacije. Zato bo evropska komisija tvorno
sodelovala pri izvajanju projekta kot enajsta
partnerska organizacija.
Pobudniki za prijavo projekta so bili v Provinci
Limburg, kjer so ta koncept začeli uvajati leta
2007. Od takrat se je njegova popularnost v tej
provinci, pa tudi v vsej Nizozemski, izjemno
povečala, in sicer med vsemi ciljnimi skupinami
deležnikov. Skupaj s snovalcema koncepta
oZdZ so v limburški provinci oblikovali vodilna
načela in poslanstvo, ki želi promovirati
ta koncept med oblikovalci, podjetji, arhitekti,
urbanisti in vsemi drugimi relevantnimi posamezniki
in organizacijami.
Gospodarska zbornica na ravni province Limburg
izvaja tudi izobraževanja za podjetja, skupaj
z Limburškim podjetjem za razvoj (Limburg
Development Company LIOF) in Provinco
Limburg pa želijo podeliti certifikat oZdZ izdelkom
in/ali proizvodnim procesom, ki delujejo
v provinci in ki temeljijo na metodologiji
EPEA. Projekt se osredotoča na mala in srednje
velika podjetja (do 250 zaposlenih) v industriji
ali v storitvenem sektorju. LIOF je prvim šestim
podjetjem, ki so se odločila za delovanje po načelih
oZdZ, izdala vavčerje. Prvega med njimi
je dobilo podjetje Van Houtum Papier iz mesta
Swalmen. Pred kratkim so dobili tudi nagrado
za inovativnost, saj so zasnovali higienski papir,
ki v celoti temelji na načelih oZdZ.
Bioperle iz odpadkov koruze
Tudi študenti akademije vizualnih umetnosti
iz Maastrichta, ki so se združili v skupino Artisjok
(artičoka) so po načelih koncepta oZdZ
oblikovali serijo pohištva, ki so jo poimenovali
Mizfit. Pri tem so kot surovino uporabili
»bioperle«, ki so izdelane iz koruznih
odpadkov. Material je povsem razgradljiv,
mogoče ga je upogibati in iz njega oblikovati
pohištvo. Študentom so pri izvedbi projekta
pomagali v podjetjih Biopearls in DSM. Vendar
je to le eden od izdelkov, ki so nastali na
podlagi načel oZdZ.
V Provinci Limburg želijo še dlje, saj se zavedajo,
da uresničevanje koncepta oZdZ zahteva
visoko usposobljene kadre na številnih področjih.
Zato skupaj z različnimi univerzami
sodelujejo pri širitvi znanja o tem konceptu,
končni cilj pa je oblikovati podiplomski študijski
program oZdZ.
In kaj pravzaprav je bistvo
koncepta od Zibelke do
Zibelke SM
Pri tem konceptu, ki sta ga razvila William
McDonough in Michael Braungart, gre za
novo paradigmo oblikovanja in izvajanja načel
(so)naravno učinkovitega oblikovanja, s
čimer njegova avtorja pozivata k »tretji industrijski
revoluciji«.
Pomemben je idejni premik od napačnega
sistemskega pristopa, ki ga poznamo danes.
Namesto oblikovanja izdelkov in sistemov,
ki temeljijo na načelu: vzemi-naredi-odloži
(od zibelke do groba), ki smo ga uporabljali
doslej, pristop oZdZ temelji na vzorcih, ki jih
najdemo v naravi. V celoti odpravi koncept
odpadka in ustvarja bogastvo, ki je zdravo in
trajno. Zahteva, da izdelke naredimo dobro
že prvič in da nam ni treba iskati naknadnih
rešitev za napake zaradi napačne izhodiščne
zasnove izdelkov ali storitev. V poslovnem
svetu ta načela dojemajo kot spodbujevalca
ekonomske rasti in stroškovne učinkovitosti.
Zdajšnje strategije za zmanjševanje okoljskih
problemov in identifikacijo trajnostnih rešitev
so v prvi vrsti namenjene izboljšanju učinkovitosti
proizvodnih procesov in izdelkov v
majhnih, nepovezanih korakih. S tem sicer ni
nič narobe. Vendar pa tako zamujamo z uvajanjem
in prodorom resnično inovativnih in
prebojnih tehnologij na trg. Poudarek načel
koncepta oZdZ je ustvariti sonaravno učinkovite
rešitve, ki imajo morda daljši zagonski
čas, vendar pa je dolgoročno njihov prispevek
k trajnostnemu razvoju (okoljski, ekonomski,
socialni elementi) večji. Uresničevanje načel
koncepta oZdZ zahteva »napredno mišljenje«
in voditelje, ki se ne bojijo inovacij in vlaganja
danes za ustvarjanje dobičkov jutrišnjega dne.
Velika svetovna podjetja ta koncept že uporabljajo
pri oblikovanju svojih izdelkov (tekstil,
pisarniško pohištvo, gradbeni materiali in
drugo). Dokazala so, da je njegova uporaba v
praksi mogoča. Proizvodni procesi, zasnovani
po načelih oZdZ, so preprostejši, porabijo
manj energije in surovin, proizvedejo manj
odpadnih materialov, ki se lahko reciklirajo
in so zaradi tega cenejši. Uporaba manjših
količin surovin pomeni manj odpadkov. Ekološko
sprejemljive materiale laže in ceneje
procesiramo, ekonomsko privlačen pa je tudi
vidik recikliranja materialov, ki ohranjajo
svojo prvotno kakovost.
Kakovost pred količino
Ključnega pomena pri konceptu je tudi definicija
(so)naravne učinkovitosti (eco-effectiveness),
ki se razlikuje od definicije okoljske,
oziroma ekoučinkovitosti (eco-efficiency). Pogosto
se koncepta (so)naravne učinkovitosti in
ekoučinkovitosti medsebojno mešata, vendar
je med njima zelo velika razlika. Ekoučinkovitost
kvantificira, (so)naravna učinkovitost
kvalificira. Zadnja pomeni strategijo oblikovanja
in načrtovanja procesov tako, da izdelki
in odpadki lahko postanejo »hrana«, bodisi v
naravnih ekosistemih bodisi v industrijskih
sistemih, kjer lahko v zaprtih krogih krožijo
neskončno dolgo, ustvarjajo vrednost in so
v samem bistvu zdravi in varni. Tako maksimiramo
njihovo vrednost ne da bi zaradi tega
škodovali ekosistemom. Ko damo prednost
kakovosti surovin, postane učinkovitost njihove
uporabe pomembna ekonomska možnost.
Naravni snovni krog in
tehnološki snovni krog
Izdelki, kot so naravna vlakna, kozmetika, detergenti
in drugo, so zasnovani tako, da se lahko
brez kakršnihkoli tveganj vrnejo v naravni
snovni tokokrog. Tam se razgradijo na nestrupena
organska hranila, ki pomagajo pri rasti
rastlin in postanejo spet del novih izdelkov.
Izdelki, kot so televizijski sprejemniki, avtomobili
in sintetična vlakna, so tako imenovane
tehnične surovine, ki po izteku življenjske dobe
omogočajo »rojstvo« novega izdelka. Pri tem
je pomembno tudi lastništvo, saj lahko kupec
kupi le storitev, na primer predvajanje tv-signala,
medtem ko ostane material, iz katerega je
sprejemnik, v lasti proizvajalca, ki sestavne dele
po izteku življenjske dobe izdelka uporabi pri
proizvodnji novih in novih izdelkov.
Podeljevanje certifikatov
Snovalca koncepta in tisti, ki z njima sodelujejo,
so razvili tudi sistem certificiranja. Podjetja
imajo tako možnost, da za svoje materiale
ali izdelke pridobijo potrdilo, ki zagotavlja
skladnost z načeli koncepta oZdZ (Cradle
to CradleSM). Pri dodeljevanju certifikata
upoštevajo varnost, škodljivost za zdravje in
reciklabilnost izdelkov, vidik uporabe obnovljivih
virov, odgovornega ravnanja z vodnimi
viri pa tudi druge družbene vidike. Certifikat
je veljaven leto dni, za njegovo vnovično
podelitev pa mora podjetje spet dokazati
kakovost izdelka. Možne so štiri ravni certificiranja:
osnovna, srebrna, zlata in platinasta,
ki kažejo na to, koliko izdelki ali storitve izpolnjujejo
kriterije koncepta oZdZ.
Stališča v besedilu so osebna stališča avtorice
in niso nujno tudi stališča Službe vlade za
razvoj in evropske zadeve.
KLJUČNI CILJI PROJEKTA
1. priprava akcijskih načrtov, ki
bodo namenjeni uresničevanju
načel koncepta oZdZ v praksi,
in prenos primerov dobrih
praks s področja industrije,
stavb, načrtovanja specifičnih
prostorskih ureditev in upravljanja
2. spodbujanje vključevanja deležnikov
(podjetja, industrijski
oblikovalci, arhitekti, prostorski
načrtovalci)
3. vzpostavitev dolgoročnega
evropskega partnerstva