30.01.2015 Views

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

22 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />

GLAVA GZS<br />

23<br />

GRADBENIŠTVO<br />

NAGRADE MEGRA 2010<br />

6 predlogov<br />

gradbenikov vladi<br />

Kakovost v graditeljstvu<br />

Neva Jejčič, Gradbeni center <strong>Slovenije</strong>, Gradbeni inštitut ZRMK, neva.jejcic@gi-zrmk.si<br />

Glede na zdajšnje razmere v gradbeništvu<br />

smo v Zbornici gradbeništva in industrije<br />

gradbenega materiala (ZGIGM) na predsednika<br />

vlade Boruta Pahorja naslovili prošnjo,<br />

da v nadaljevanju pogovorov glede ukrepov<br />

vlade za izboljšanje stanja v gradbeništvu in<br />

vseh z gradbeništvom povezanih panogah<br />

upošteva tudi naše predloge. Ravno tako želimo,<br />

da bi lahko vse te predloge predstavili na<br />

skupnem sestanku.<br />

Predlogi ukrepov za<br />

izboljšanje razmer v<br />

gradbeništvu<br />

Na 16. seji upravnega odbora ZGIGM so bili<br />

na podlagi predhodnih razprav na delovnih<br />

sestankih in poglobljene razprave na UO glede<br />

na izrazito kritične razmere v gradbeništvu<br />

sprejeti sklepi o potrebnih nadaljnjih ukrepih<br />

na področju graditve.<br />

Navzoči člani UO ZGIGM in drugi smo tudi<br />

opozorili vlado, da je nelikvidnost v vseh gradbenih<br />

sistemih in podsistemih dosegla kritično<br />

mejo, ki jo brez intenzivnejšega reševanja<br />

problemov in uveljavitve vseh vladnih ukrepov<br />

na finančnem in drugih področjih ne bo<br />

možno razrešiti in bo večina gradbenih podjetij,<br />

njihovih podizvajalcev in dobaviteljev v<br />

velikih težavah za nadaljnje poslovanje.<br />

Kaj naj stori vlada<br />

1Vlada mora sprejeti ukrepe za spremembe<br />

na področju javnega naročanja in zagotavljanja<br />

plačil, in sicer: uvesti plačevanja obveznosti<br />

javnih naročnikov v 30 dneh, proučiti<br />

možnost in dati predlog za vnovično uvedbo<br />

20 odstotkov predplačil pri javnih naročilih<br />

Borut Gržinič je dober poznavalec pogojev poslovanja in aktivnosti gradbeništva v Sloveniji in v EU.<br />

Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS; borut.grzinic@gzs.si<br />

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala poziva predsednika<br />

vlade, da pri prihodnjih ukrepih za izboljšanje razmer v gradbeništvo<br />

upošteva tudi naše predloge.<br />

gradenj, v merilih za izbiro ponudb pri javnem<br />

naročanju gradenj določiti in upoštevati predvsem<br />

ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ne<br />

samo najnižjo ceno, usposobiti javne naročnike<br />

po obeh zakonih o javnem naročanju za<br />

odgovorno in pravočasno pripravo ter vodenje<br />

investicijskih projektov, sprejeti zakonske dopolnitve<br />

postopkov za hitrejšo izvršbo v drugi<br />

fazi postopkov izvršbe zapadlih plačil.<br />

2Vlada mora zagotoviti pomoč gradbenim<br />

podjetjem pri nastopih na tujih trgih kot<br />

tudi zagotavljati sistemsko izvajanje finančne<br />

podpore podjetjem (krediti, zavarovanje kreditov<br />

in poslov, garancije) za te posle.<br />

3Vlada mora sprejeti celovit program urejanja<br />

stanovanjske politike in stanovanjske<br />

gradnje, ki naj vključuje odkup primernih<br />

stanovanj po primernih cenah, uvajanje JZP<br />

v stanovanjsko gradnjo z večjo možnostjo<br />

vključevanja širših segmentov investitorjev v<br />

najemne sheme z deregulacijo neprofitne stanovanjske<br />

najemnine in subvencijami, tudi s<br />

sprejemom zakona o nepremičninskih skladih,<br />

večje stimuliranje energetsko učinkovite<br />

obnove obstoječega stanovanjskega fonda,<br />

učinkovitejša izvedba zajamčene garancijske<br />

sheme za posojila za nakupe stanovanj, uvedbo<br />

davčnih olajšav tako za vlaganja v lastna<br />

stanovanja, za eventualna vlaganja v obveznice<br />

JSS in za vsa vlaganja v energetsko učinkovito<br />

prenovo obstoječega stanovanjskega fonda.<br />

4Vlada mora spodbuditi in pripraviti operativni<br />

načrt tudi za vse druge oblike pospeševanja<br />

graditve ter obnove stavb (tudi s<br />

pomočjo kohezijskih sredstev EU), in sicer<br />

za izgradnjo in energetsko učinkovito obnovo<br />

domov za starejše, varovanih stanovanj,<br />

zdravstvenih objektov, študentskih domov in<br />

drugih socialnih, šolskih in vseh drugih stavb<br />

v javni lasti, spodbude za investicije na lokalni<br />

ravni za energetiko in lokalne javne službe.<br />

5Vlada mora nujno pospešiti vse priprave<br />

za izgradnjo infrastrukturnih projektov s<br />

področja prometa, energetike in varstva okolja,<br />

in sicer za dokončanje obstoječega avtocestnega<br />

programa, obnove sistema državnih<br />

cest, programa izgradnje 3. in 4. razvojne osi,<br />

programa izgradnje in obnove železniških<br />

povezav, programa izgradnje novih energetskih<br />

objektov, prenosnih energetskih objektov<br />

(elektrika, plin) in objektov varstva okolja<br />

(odlagališča, čistilne naprave, vodovarstveni<br />

objekti).<br />

6Vlada naj prouči tudi predloge za spremembe<br />

delovanja na področju urejanja graditve,<br />

gradbeništva in vodenja javnih investicij in naj<br />

čim prej sprejme predlog zakona o umeščanju<br />

objektov državnega pomena v prostor in zakon<br />

o financiranju železniške infrastrukture. Prav<br />

tako naj enakopravno obravnava gospodarske<br />

subjekte iz panoge gradbeništva in industrije<br />

gradbenega materiala pri vseh vrstah spodbud,<br />

organizira naj se skupna strokovna skupina za<br />

normativno urejanje graditve in vseh drugih<br />

strokovnih nalog s področja graditve in gradbeništva<br />

v enotnem direktoratu za graditev v<br />

sklopu enega ministrstva, prouči in organizira<br />

naj se v okviru vlade enotna oblika organizacije<br />

vodenja javnih državnih investicij.<br />

Tudi letos so bili v okviru slavnostne otvoritve<br />

mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih<br />

materialov MEGRA v Gornji Radgoni razglašeni<br />

dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />

– priznanja za najboljše dosežke s tega<br />

področja graditeljstva. Dobitnikom ga je izročil<br />

minister za okolje in prostor Roko Žarnić.<br />

okviru razpisanih področij za ocenjevanje<br />

V za znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) je<br />

bilo v letu 2010 šestnajst prijav. Deset jih je izpolnjevalo<br />

merila za pridobitev najvišjega priznanja.<br />

Dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />

so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov<br />

maksimalnega števila točk v posamezni kategoriji.<br />

S tem so pridobili tudi pravico do uporabe<br />

blagovne znamke.<br />

Ocenjevanje je bilo izvedeno na teh področjih:<br />

razvojno-tehnološki dosežki, izvedba sanacije<br />

vlage stavb, izvedba fasad na objektih kulturne<br />

dediščine, izvedba vodotesne zaščite betonskih<br />

in AB-konstrukcij, oblikovanci iz naravnega<br />

kamna, separacije kamenih agregatov za gradbeništvo,<br />

betonarne za proizvodnjo transportnega<br />

betona in obrati za proizvodnjo asfaltnih zmesi.<br />

Nagrajenci<br />

V okviru ocenjevanja razvojno-tehnoloških dosežkov<br />

je podjetje SCT Ljubljana letos dobilo dve<br />

priznanji.<br />

Tehnologija cementno-betonskih voznih površin,<br />

izvedenih po metodi izpostavljenih zrn,<br />

predstavlja več tehničnih in tehnoloških izboljšav<br />

za zagotovitev ustreznih tornih lastnosti<br />

vozišč. Ta postopek zagotavlja trajnejšo rešitev<br />

površine vozišča z vidika zaglajevanja ter s tem<br />

povezane odpornosti proti drsenju in hrapavosti<br />

vozne površine.<br />

Obnova dotrajanih vozišč po postopku hladne<br />

reciklaže z uporabo penjenega bitumna kot veziva<br />

pa pomeni reševanje konstrukcijskih problemov<br />

voziščne konstrukcije, kjer je običajno poškodovana<br />

struktura nosilnih slojev, ne pa tudi<br />

struktura materialov znotraj teh slojev. Po tem<br />

postopku lahko z minimalno količino novega<br />

materiala in nizkimi stroški vozišče obnovimo<br />

tako, da bo vzdržalo še zelo dolgo.<br />

Podjetje ROTO iz Murske Sobote je letos prejelo<br />

že tretje priznanje za razvojno-tehnološki dosežek,<br />

in sicer za ROTO POLIETILENSKI JAŠEK<br />

fi 600 x 1250 mm, ki je plod domačega razvoja.<br />

Jašek ima izboljšane predvsem statične karakteristike,<br />

izdelan je iz enega kosa. Zmanjšana je<br />

tudi celotna masa jaška in poraba materiala.<br />

Letos že tretje priznanje za razvojno-tehnološki<br />

dosežek je prejelo podjetje VARIS LENDAVA za<br />

gotovo kopalnico iz lahkega betona. Proizvodnja<br />

je industrijska, vendar omogoča skoraj butično<br />

izpolnjevanje želja posameznih kupcev. Vsaka<br />

gotova kopalnica je tako lahko unikaten izdelek.<br />

Podjetje Marmor Hotavlje je vodilno slovensko<br />

kamnoseško podjetje. Z raziskovanjem in<br />

posodabljanjem tehnološke opreme ter novih<br />

oblikovnih postopkov išče nove možnosti za<br />

uporabo kamna. Plod teh prizadevanj sta tudi<br />

dve priznanji ZKG.<br />

Prvo priznanje so prejeli za kocke iz naravnega<br />

kamna hotavlje in galit. Kocke izdelujejo v velikosti<br />

9,5 krat 9,5 centimetra, debeline od 5 do 8<br />

centimetrov. Primerne so za tlakovanje zunanjih<br />

pohodnih in povoznih površin.<br />

Drugo priznanje pa so dobili za plošče iz naravnega<br />

kamna hotavlje in galit, dimenzije 20 krat<br />

20 centimetrov, debeline od 5 do 8 centimetrov.<br />

Plošče obdelajo tako, da jih štokajo ali krtačijo in<br />

so primerne za tlakovanje zunanjih pohodnih in<br />

povoznih površin.<br />

Letošnji dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu.<br />

Za izvedbo sanacije vlage stavb je priznanje prejelo<br />

podjetje GRAS iz Ljubljane. Z več kot desetletnimi<br />

izkušnjami na področju sanacij starih<br />

zidanih objektov kulturne dediščine in tudi drugih<br />

objektov se podjetje uvršča med kakovostne<br />

izvajalce v svoji panogi.<br />

Podjetje CM CELJE je letos prejelo kar tri priznanja<br />

ZKG.<br />

Prvo priznanje je prejela Asfaltna baza Ammann.<br />

Poleg navadnih asfaltov proizvaja tudi vse vrste<br />

barvnih asfaltnih zmesi. Njena prednost je tudi<br />

sprotna oskrba s kamnito moko in s potrebnimi<br />

frakcijami kamnitih zrn iz bližnjega kamnoloma<br />

apnenca. Imajo tudi okoljevarstveno dovoljenje<br />

za obratovanje.<br />

Priznanje je prejela betonarna Ammann v Veliki<br />

Pirešici, ki proizvaja vse vrste betonskih mešanic,<br />

med njimi tudi najzahtevnejše konstrukcijske<br />

betone. Vse betonske recepture so verificirane,<br />

ob betonarni je nameščena tudi naprava za recikliranje.<br />

Tako lahko vso odpadno vodo iz reciklaže<br />

uporabijo za mešanje betona.<br />

Separacija kamnoloma Velika Pirešica je med<br />

največjimi v Sloveniji in tudi dobitnik priznanja<br />

ZKG. Pridobivajo frakcije za proizvodnjo<br />

asfaltov, betonov in tamponskih mešanic. Strojna<br />

oprema je posodobljena. Imajo primarno,<br />

sekundarno in terciarno drobljenje ter linijo za<br />

predrabljanje presežka frakcij. Po končanem izkoriščanju<br />

kamnoloma se bo izvedla rekultivacija<br />

in sanacija prostora.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!