pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
20 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 21<br />
INTERNACIONALIZACIJA<br />
STEČAJNI POSTOPKI<br />
NATEČAJ<br />
Nedotakljivost<br />
davkov v stečaju<br />
Najbrž je odveč opomba, da gre za enega tistih<br />
zakonov, ki odločilno vplivajo na ekonomski<br />
položaj gospodarskih subjektov in na<br />
delovanje slovenskega gospodarstva kot celote.<br />
Zaradi tega si je zakonodajalec za enega izmed<br />
štirih temeljnih ciljev reforme zadal tudi boljše<br />
poplačilo upnikov v postopkih zaradi insolventnosti,<br />
z namenom doseči stimulativne učinke<br />
na delovanje gospodarstva kot celote. Uresničitev<br />
navedenega cilja je za gospodarstvo (zlasti v<br />
času krize) življenjskega pomena, zato so nujni<br />
nekateri sistemski posegi v veljavni ZFPPI-<br />
PP, vključno z »deprivilegiranjem« države kot<br />
upnika davčnih terjatev v stečajnih postopkih<br />
vis-a-vis navadnih upnikov.<br />
Privilegirano obravnavo terja-<br />
““<br />
tev države za plačilo davkov je<br />
treba nemudoma odpraviti.<br />
Po drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP so namreč<br />
v stečajnem postopku prednostne terjatve<br />
tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov, ki<br />
so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega<br />
postopka. To pa v praksi pomeni, da se<br />
terjatve za plačilo davkov poplačajo po vrstnem<br />
redu pred plačilom navadnih terjatev in da se<br />
številni stečajni postopki dejansko pogosto<br />
Marko Djinović se kot samostojni pravni svetovalec<br />
v Pravni službi GZS ukvarja z gospodarskim pogodbenim,<br />
gospodarskim statusnim in insolvenčnim<br />
pravom.<br />
Marko Djinović, namestnik vodje Pravne službe GZS, marko.djinovic@gzs.si<br />
V kratkem nas čaka obsežna reforma zakona o<br />
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti<br />
in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki<br />
ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke<br />
zaradi insolventnosti (stečajne postopke in<br />
postopke prisilne poravnave) in postopke prisilnega<br />
prenehanja.<br />
vodijo le zaradi poplačila davčnih obveznosti<br />
stečajnega dolžnika, kar navadnim upnikom<br />
odvzema vsako možnost poplačila.<br />
Moč argumenta ali argument<br />
moči<br />
GZS je kot aktivni udeleženec v postopku priprave<br />
sprememb in dopolnitev ZFPPIPP ves<br />
čas zagovarjal stališče, da je treba privilegirano<br />
obravnavo terjatev države za plačilo davkov<br />
nemudoma odpraviti, če zares želimo omogočiti<br />
boljše pogoje za poplačilo gospodarskih subjektov<br />
kot upnikov v stečajnih postopkih. Tudi<br />
v strokovnih krogih je domala enotno stališče,<br />
da za privilegirano obravnavo terjatev za plačilo<br />
davkov ni razumnih razlogov, saj ima država<br />
vse možnosti, da zagotovi njihovo učinkovito<br />
izterjavo po pravilih, ki urejajo davčno izvršbo.<br />
Identično stališče je marca letos sprejela tudi<br />
strokovna delovna skupina za pripravo novele<br />
ZFPPIPP in predlagala črtanje terjatev za plačilo<br />
davkov iz kataloga prednostnih terjatev v<br />
drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP.<br />
Sistemska anomalija<br />
Uvrstitev terjatev za plačilo davkov med prednostne<br />
terjatve v stečajnem postopku je v prvi<br />
vrsti sporna s pravnosistemskega vidika. Davčni<br />
organi namreč obračunavajo davke, nadzirajo<br />
njihovo plačevanje in opravljajo davčno izvršbo<br />
avtonomno, mimo sodišč in po posebnih pravilih<br />
zakona o davčnem postopku. Pri tem imajo<br />
dostop do vseh podatkov o premoženju davčnih<br />
zavezancev, kar jim omogoča tekoče spremljanje<br />
njihovega poslovanja in takojšnje evidentiranje<br />
davčnega dolga. Davčni organi se prav tako ne<br />
srečujejo s težavo časovnega zamika začetka izvršbe<br />
zaradi sodnih zaostankov, saj pri davčni<br />
izvršbi, v nasprotju s klasično izvršbo, izvršilni<br />
naslov nastane v samem davčnem postopku, ne<br />
pa v ločenem, sodnem postopku. Možnosti države<br />
za uspešno izterjavo davčnih terjatev so zato<br />
v primerjavi z gospodarskimi subjekti, ki imajo<br />
na voljo klasično izvršbo, že v izhodišču neprimerno<br />
boljše, v smislu večje učinkovitosti, hitrosti<br />
postopanja, dostopa do podatkov o dolžniku,<br />
boljšega vrstnega reda in podobno.<br />
Država naj gospodari bolje<br />
Privilegiranje davčnih terjatev v stečajnem postopku<br />
je nerazumno tudi z vidika dobrega<br />
gospodarjenja države, saj je nepojmljivo, da bi<br />
država, glede na zgornje ugotovitve o prednostih<br />
davčne izvršbe, čakala 12 mesecev z izvršbo. Veljavna<br />
ureditev zato dobesedno spodbuja državo<br />
k nepravočasnemu terjanju in hkrati utegne biti<br />
generator davčnih dolgov. V zvezi z navedenim<br />
je treba posebej opozoriti na veljaven sistem<br />
obračunavanja in pobiranja DDV, ki temelji na<br />
načelu nastanka poslovnega dogodka, in ne na<br />
plačani realizaciji. Če nadalje upoštevamo, da so<br />
poplačila upnikov v stečajnih postopkih relativno<br />
nizka, praviloma okoli 20 odstotkov, to praktično<br />
pomeni, da se v stečajnem postopku poplača<br />
le DDV. S tako visoko postavljeno kvaliteto<br />
zaščite torej država pobere DDV od dolžnika na<br />
škodo tistih, ki dodano vrednost generirajo, to je<br />
gospodarskih subjektov.<br />
Dvojno privilegiranje države<br />
je nerazumno<br />
Dajanje prednosti davčnim terjatvam v stečajnem<br />
postopku pomeni dvojno privilegiranje<br />
države nasproti upnikom navadnih terjatev,<br />
zlasti gospodarskim subjektom. Takšno privilegiranje<br />
(presežno zavarovanje) je nerazumno,<br />
saj ima država že v izhodišču neprimerno boljše<br />
možnosti za izterjavo davčnih obveznosti. Zato<br />
tudi argument, »da mora, zaradi zagotavljanja<br />
funkcij, ki so v javnem interesu, država imeti<br />
drugačen položaj, kot ga imajo drugi upniki«,<br />
ne zdrži strokovne presoje.<br />
Čeprav je jasno, da se bo država le stežka odpovedala<br />
privilegiju, ki ga po veljavnem ZFPPI-<br />
PP uživa kot upnik davčnih terjatev, pa je po<br />
drugi strani za gospodarstvo nujno, da se država<br />
dosledno izenači z drugimi »navadnimi«<br />
upniki v stečajnem postopku in »prednostno«<br />
ne zajeda v stečajno maso na škodo tistih, ki<br />
dolgoročno ustvarjajo davčne prihodke.<br />
Skreiraj se<br />
Mag. Mojca Cek, koordinatorka aktivnosti Promocija v okviru projekta unisVET<br />
Izbira pravega poklica ni preprosta! Mladi, ki se<br />
odločajo za svojo poklicno pot, potrebujejo informacije<br />
in pomoč pri razvoju svojih interesov<br />
ter spoznavanju poklicev.<br />
okviru projekta unisVET – Uvajanje<br />
V novih izobraževalnih programov v<br />
srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju<br />
s področja storitev – za obdobje<br />
2008–2012 pripravljamo sklepni dogodek,<br />
ki smo ga poimenovali Festival SKREIRAJ<br />
SE. Na njem bomo podelili nagrade za najbolj<br />
izvirno predstavitev poklica in najboljšo<br />
promocijsko akcijo, ki so jo pripravili dijaki<br />
ekonomskih, frizerskih šol in šol s področja<br />
predšolske vzgoje. Na festivalu SKREIRAJ<br />
SE se bo predstavilo tudi 53 šol iz vse <strong>Slovenije</strong><br />
s svojimi promocijskimi akcijami.<br />
Primanjkuje odličnih kadrov<br />
Razmere v sistemu poklicnega izobraževanja<br />
niso najbolj ugodne. V srednje poklicne šole<br />
se zdaj vpisuje le približno petina osnovnošolcev,<br />
saj večina programov velja za neatraktivne,<br />
neperspektivne in drugorazredne.<br />
Na trgu zato primanjkuje kakovostnih strokovnih<br />
kadrov, tudi s področja storitvenih<br />
dejavnosti.<br />
Po ocenah pristojnih je glavni razlog za<br />
takšen položaj pomanjkanje ugleda in poznavanja<br />
sistema izobraževanja in tudi poklicev<br />
ekonomista, vzgojitelja in frizerja. Na<br />
prednostnem seznamu osnovnošolcev in<br />
njihovih staršev so predvsem gimnazije in<br />
v nadaljevanju visokošolsko izobraževanje.<br />
Z natečajem za najbolj izvirno predstavitev<br />
poklica in najboljšo promocijsko akcijo<br />
SKREIRAJ SE smo želeli pridobiti nove, sveže<br />
ideje in pristope k pripravi promocijskih<br />
akcij.<br />
Spodbujanje inovativnosti<br />
Na Festivalu SKREIRAJ SE bomo nagradili<br />
najboljše promocijske akcije in predloge za<br />
promocijo poklicev s področja ekonomije<br />
(trgovec, administrator, aranžerski in ekonomski<br />
tehnik), predšolske vzgoje in frizerstva.<br />
Z natečajem smo želeli tudi pri dijakih<br />
spodbuditi vse oblike ustvarjalnosti in inovativnosti,<br />
vključno z estetsko, socialno in podjetniško<br />
komponento.<br />
Tako osnovnošolcem kot njihovim staršem<br />
in delodajalcem, še bolj pa širši javnosti, je<br />
premalo znano, da sodoben in zanimiv učni<br />
proces v šolah zagotavlja dijakom kakovostno<br />
strokovno znanje in praktično izpopolnjevanje,<br />
ki na koncu šolanja omogoča takojšnje<br />
aktiviranje v izbranem poklicu.<br />
Po drugi strani so pomembna in premalo<br />
poznana dejstva, da takšno izobraževanje<br />
dijakom ponuja tako rekoč enake možnosti<br />
za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih<br />
šolah, da so ustrezno izbrani poklici iskani in<br />
cenjeni in da pridobljena znanja v povezavi<br />
s podjetnostjo posameznika pomenijo optimalno<br />
osnovo za zagon malih podjetij, storitvenih<br />
servisov in podobno.<br />
Operacijo delno financira Evropska unija iz<br />
Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo<br />
za šolstvo in šport.<br />
Festival bo v sredo, 5. maja 2010,<br />
na ploščadi pred Gospodarsko<br />
zbornico <strong>Slovenije</strong>. Začel se bo<br />
ob 13. uri. Vljudno vabljeni!<br />
CILJI FESTIVALA<br />
<br />
Pritegniti šolajočo se mladino v<br />
ekonomske, vzgojiteljske in frizerske<br />
šole, jo seznaniti z učnimi<br />
procesi in poklici ter jo navdušiti<br />
za predstavljene poklice (ekonomist,<br />
vzgojitelj in frizer).<br />
Povezati šole, učitelje, svetovalne<br />
delavce in starše k boljšemu<br />
sodelovanju.<br />
Dvigniti zavedanje o pomenu<br />
poklicnega in strokovnega izobraževanja<br />
v širši javnosti.<br />
Informirati javnost o perspektivnosti<br />
teh poklicev, možnostih<br />
štipendiranja, zaposlovanja in<br />
ustvarjanja poklicne kariere v<br />
storitveni panogi v Sloveniji in<br />
Evropi.<br />
Doseči občuten premik pri<br />
poznavanju in ugledu poklicnega<br />
izobraževanja in poklicev<br />
pri splošni javnosti, predvsem<br />
pa pri osnovnošolcih in njihovih<br />
starših.