pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

16 GZS
Glas Gospodarstva / maj 2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
GZS
17
TRENDI
Le skromno
okrevanje v EU
Konjunktura na osnovi OECD sestavljenega vodilnega kazalca
(CLIs) za februar 2010 v povprečju še naprej kaže gospodarsko
okrevanje. Najmočnejša znamenja gospodarske aktivnosti so bili
zaznani v ZDA in na Japonskem. Se pa na Kitajskem pojavljajo
neodločni znaki počasnejše gospodarske rasti, čeprav so v prvem
četrtletju 2010 še zabeležili visoko 11,9-odstotno rast glede na isto
četrtletje lani. Vse glasnejša so ugibanja o tveganjih na Kitajskem
Primerjava nekaj glavnih kazalcev Slovenije z EU, Nemčijo in Avstrijo
Medletna rast v %, primerjava glede na isti mesec predhodnega leta
Slovenija
XII 09 I 10 II 10
HICP 2,1 1,8 1,6
CIP -0,6 -0,1 0,1
IP 2,7 -8,3 1,5
NNI 14,7 5,6 …
GRAD -9,5 -11,4 -28,7
TRGOV -6,7 -7,9 -3,8
ILO B.*. 6,3 6,2 6,1
EU-27
XII 09 I 10 II 10
HICP 1,5 1,7 1,4
CIP -1,5 0 0,4
IP * -4 1,2 3,5
NNI 7 6,3 …
GRAD -4,6 -7,5 -10,2
TRGOV -0,5 -1,2 -0,7
ILO B.*. 9,4 9,5 9,6
Ekonomistka Darja Močnik je samostojna svetovalka
v SKEP-Analitski skupini GZS, ki spremlja
konjunkturo in makroekonomske trende.
Darja Močnik, SKEP – Analitska skupina GZS, darja.mocnik@gzs.si
Pomladanske napovedi gospodarske
rasti v letih 2010-2011 za Slovenijo
so različne, skupno vsem pa je,
da bo okrevanje postopno, zmerno
in še negotovo.
Nemčija
XII 09 I 10 II 10
HICP 0,8 0,8 0,5
CIP -5,2 -3,4 -3,1
IP -5,5 3,2 6,8
NNI 6,9 15,3 …
GRAD -1,2 -16,1 -16,6
TRGOV -1,3 -0,8 -0,9
ILO B.*. 7,5 7,5 7,5
Avstrija
XII 09 I 10 II 10
HICP 1,1 1,2 0,9
CIP 0,2 0,2 …
IP -3,2 0,6 …
NNI 19,5 … …
GRAD -0,2 … …
TRGOV 3,4 1,8 3,2
ILO B.*. 4,8 4,9 5
Vir: Eurostat, 16. april 2010 – začasni podatki; …- ni podatka
Razlaga kratic: HICŽP – Harmonizirani Indeks cen življenjskih potrebščin; CIP – cene industrijskih proizvodov na domačem trgu; IP – Industrijska proizvodnja; NNI – Nova naročila v industriji; GRAD – Vrednost opravljenih gradbenih del;
TRGOV – Prihodek v trgovini na drobno (živila, neživila, motorna goriva); ILO B. – Brezposelnost po ILO, merjena v % za navedeni mesec.
(nepremičninski balon, dvig obrestnih mer, inflacija, upad cen delnic).
Podobne, a blažje znake počasnejše rasti prav tako zaznavajo
v Franciji in Italiji. Oživljanje gospodarstva naj bi se v letih 2010 in
2011 v Evropi postopno okrepilo in povprečne stopnje rasti BDP
naj bi letos na evrskem območju dosegle med 0,8 in 1,4 odstotka.
V Nemčiji, Franciji in Italiji, kot nosilnih državah evropskega gospodarskega
utripa, so za leti 2010 in 2011 tako napovedana znamenja
oživljanja – predvsem so ugodnejša pričakovanja za Nemčijo
in Francijo. Po pričakovanjih naj bi gospodarska rast leta 2010
v Nemčiji znašala okoli 1,4 odstotka, Franciji okoli 1,3 odstotka in
Italiji med 0,7 in 0,9 odstotka. Kljub trenutnemu izboljšanju pa so
razmere še na tehtnici in lahko se zgodi scenarij novega, drugega
vala krize, ki pa bi bil lahko milejši.
Tudi za Slovenijo je vrednost kazalnika gospodarske klime marca
višja kot februarja, na kar je vplival predvsem optimizem v predelovalnih
dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja pa je nižja v
gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Na splošno Slovenija v prvih
mesecih letos še ne izkazuje bistvenega izboljšanja ekonomskih
trendov. Pomladanske ocene domačih in tujih inštitucij so tako za
Slovenijo za leto 2010 glede rasti bolj skromne. Najbolj bo tveganjem
izpostavljeno gradbeništvo. Pričakovani pozitivni impulzi iz
mednarodnega okolja ter predvsem zmerno okrevanje v državah,
ki so naši glavni izvozni partnerji, nakazujejo za Slovenijo za letos
možnost manjše, 0,6- do 1,3-odstotne rasti BDP. Za prihodnje leto
pa so po trenutnih ocenah možne rahlo izboljšane, vendar še šibke
rasti BDP (okoli dva odstotka). So pa za letos še predvidena poslabšanja
na trgu dela. Brezposelnost naj bi se zaradi slabih plačilnih
sposobnosti podjetij, skromnih kreditnih tokov in drugih težav še
zviševala in naj bi dosegla vrh v letu 2011. Povprečna letna inflacija
naj bi se za leto 2010 po napovedih Umarja v primerjavi s predhodnim
letom zvišala za 1,3 odstotka, po napovedih Banke Slovenije
za 1,6 in napovedih SKEP GZS za 1,5 odstotka. Za leto 2011 so pričakovana
znova nekoliko izrazitejša cenovna gibanja (od 1,6 do dva
odstotka).
Ocene in napovedi BDP za slovenijo
2010 2011
UMAR (april) 0,6 2,4
Banka Slovenije (april) 1,3 1,8
SKEP (april) 0,6 2
WIIW (februar) 1 2
Consensus Forecasts (marec) 1 2,4
D&G (april) 1 2
Eurostat (april) 1,3 2
Vir: Pomladanske napovedi 2010
DEŽELNO TVEGANJE. Marca 2010 je revija Euromoney
objavila lestvico, na osnovi katere države razvrščajo glede na
oceno deželnega tveganja. Na prvem mestu in najbolje ocenjena
je Norveška med 186 ocenjevanimi državami. Slovenija je na tej
lestvici od septembra lani napredovala kar za devet mest – z 29.
na 20. mesto.
INDUSTRIJA V SLOVENIJI. Po statističnih podatkih
Sursa je industrijski cikel proizvodnje zelo spremenljiv in se odziva na
trenutno povpraševanje in naročila. Namreč, industrijska proizvodnja
se je januarja letos zmanjšala za 6,1 odstotka in februarja povečala za
6,3 odstotka v primerjavi s predhodnim mesecem. Industrijska proizvodnja,
ki je sicer na zelo nizki ravni, pa se vendarle previdno vzpenja,
saj je bila februarja letos glede na februar lani večja za 1,5 odstotka. Po
namenu pa se je v letu dni najbolj zmanjšala proizvodnja proizvodov za
investicije, za 3,2 odstotka, proizvodnja izdelkov za široko porabo ter
vmesno porabo pa se je povečala za 0,8 oziroma za 4,4 odstotka. Zaloge
industrijskih proizvodov so se ob januarskem zmanjšanju zmanjšale
tudi februarja, za 1,4 odstotka.
INDUSTRIJA V EU. Po podatkih Eurostata so februarja letos
tudi države EU zabeležile rahlo okrevanje proizvodnje. Tako so
na mesečni ravni države EU in države evrskega območja februarja
zabeležile 0,7- oziroma 0,9-odstotno rast proizvodnje. Glede na lanski
februar so države EU proizvodnjo v povprečju povečale za 3,5
odstotka, nekaj bolj na območju evra, za 4,1 odstotka. Naše največje
izvozne partnerice so februarja letos v primerjavi s februarjem lani
izmerile te rasti proizvodnje – Nemčija 6,8-odstotno, Italija 2,7-odstotno
in Francija 3,2-odstotno rast.
Bruto domači proizvod, 2009
Medletna rast v %, primerjava glede na isto obdobje predhodnega leta
0
-1
-2
-3
-4
-5
-6
-7
-8
Slovenija EU 27 Evroobmočje OECD
-7,8
Vir: SURS, Eurostat, OECD
-4,2 -4,1
-3,4
SKEP GZS
Izvoz blaga
Medletne stopnje rasti v %
30
20
10
0
-10
-20
-30
Vir: Statistični urad RS
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
TRGOVINA v SLO in EU. Podobno kot v povprečju evropskih
držav se je tudi v Sloveniji prihodek od prodaje na drobno februarja v
primerjavi s predhodnim mesecem zmanjšal za 1,7 odstotka. V tem času
je bil v EU zabeležen 0,7-odstotni in na evrskem območju 1,1-odstotni
upad prihodkov v trgovini na drobno. Tako je februarja letos prihodek od
prodaje v EU ostal na ravni februarja lani, na evrskem območju pa se je
zmanjšal za 0,6 odstotka in v Sloveniji za 3,8 odstotka. Bolj pa se je v tem
obdobju povečal prihodek trgovcev na drobno in debelo z motornimi
vozili in popravili (za 4,4 odstotka); sicer se je februarja zmanjšal.
TURIZEM. Po začasnih statističnih podatkih je Slovenijo v prvih
dveh mesecih leta 2010 obiskalo osem odstotkov več turistov kot lani ta
čas, štiri odstotke je bilo več tudi turističnih prenočitev. Večinski delež
prenočitev so februarja pomenili domači turisti (63 odstotkov) in preostali
delež (37 odstotkov) tuji turisti. V hotelih je bilo februarja letos 68
odstotkov vseh prenočitev. Zdraviliški kraji pa so ta mesec evidentirali
38 odstotkov vseh prihodov turistov.
GRADBENIŠTVO. Januarja 2010 je statistika glede na predhodni
mesec izmerila realno za 7,1 odstotka višjo vrednost gradbenih del, medtem
ko se je februarja znova znižala, za 9,2 odstotka. Februarja letos se je
vrednost opravljenih gradbenih del glede na februar lani v povprečju znižala
za 28,7 odstotka, kar lahko pojasnimo s še vedno slabimi razmerami v
gradbeništvu – predvsem likvidnostnimi težavami. Gradbena aktivnost se
je letos v dveh mesecih v povprečju zmanjšala za 20,8 odstotka v primerjavi
z istim obdobjem lani (pri gradnji inženirskih objektov se je zmanjšala za
27,3 odstotka, pri gradnji stavb pa povečala za 14,2 odstotka).
IZVOZ IN UVOZ. Nekatere pozitivne spodbude z mednarodnega
trga so že vplivale na februarski izvoz in uvoz blaga. Februarja letos je Slovenija
izvozila nominalno za osem odstotkov več in uvozila za 12,1 odstotka
več blaga kot predhodni mesec – predvsem se je povečala menjava z
državami EU. Tudi na medletni ravni se kaže pozitivna dinamika, saj je bilo
februarja letos za 2,9 odstotka več izvoza blaga kot februarja lani, uvoza pa
je bilo za štiri odstotke več. Februarja je bilo blagovnega primanjkljaja 121
milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 93,8-odstotna.
Blagovna menjava Slovenije s tujino
2009 I-II 2010
v mio EUR rast v % * v mio EUR rast v %*
IZVOZ 16.040 -19,0 2.541 2,3
EU-27 11.205 -18,1 1.906 6,2
Države nečlanice 4.835 -21,2 636 -8,1
UVOZ 16.959 -26,4 2.663 1,0
EU-27 13.319 -25,8 2.039 1,3
Države nečlanice 3.639 -28,7 623 0,2
SALDO MENJAVE -919 -121
Saldo tekoče plačilne bilance -340 -133
Vir: Statistični urad RS; *glede na isto obdobje predhodnega leta
SKEP GZS