pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
maj<br />
2010<br />
Glas<br />
Gospodarstva<br />
15<br />
50<br />
60<br />
Pokojninska reforma<br />
Daljše delo – še več težav<br />
Intervju: Stane Pejovnik, rektor UL<br />
Malo znanja je nevarno<br />
Šport in podjetništvo<br />
Športnik kot blagovna znamka države<br />
Velika uganka<br />
Nejasnosti predloga zakona o malem delu<br />
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
C<br />
M<br />
Y<br />
CM<br />
MY<br />
CY<br />
CMY<br />
K
4 KAZALO Glas Gospodarstva /maj2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
UVODNIK<br />
5<br />
GZS 6<br />
Glas<br />
Gospodarstva<br />
maj 2010<br />
-------------------------------------------------<br />
Izdajatelj:<br />
Dimičeva 13, Ljubljana<br />
-------------------------------------------------<br />
Odgovorni urednik:<br />
Igor Savič<br />
-------------------------------------------------<br />
Izvršni urednik:<br />
mag. Nenad Senić<br />
-------------------------------------------------<br />
Naslov izvršnega uredništva:<br />
Glas gospodarstva<br />
PM, poslovni mediji d. o. o.<br />
Dunajska cesta 9<br />
1000 Ljubljana<br />
T: 01/ 3000 195<br />
F: 01/ 3000 199<br />
@: nenad.senic@p-m.si<br />
-------------------------------------------------<br />
Produkcija:<br />
PM, poslovni mediji d. o. o.<br />
-------------------------------------------------<br />
Trženje oglasnega prostora:<br />
g. Saša Vitič<br />
@: sasa.vitic@p-m.si<br />
T: 01 300 01 97, M: 041 674 970<br />
-------------------------------------------------<br />
Oblikovna zasnova:<br />
PM, poslovni mediji d. o. o.<br />
-------------------------------------------------<br />
Prelom:<br />
PM, poslovni mediji d. o. o.<br />
-------------------------------------------------<br />
Tisk:<br />
Tiskarna Schwarz, d. o. o., Vrhnika<br />
-------------------------------------------------<br />
Datuma natisa:<br />
28. 04. 2010<br />
-------------------------------------------------<br />
Naklada:<br />
15.000 izvodov<br />
-------------------------------------------------<br />
Distribucija:<br />
Pošta <strong>Slovenije</strong><br />
-------------------------------------------------<br />
Fotografija na naslovnici:<br />
Shutterstock<br />
-------------------------------------------------<br />
Medij Glas gospodarstva, izdajatelja<br />
Gospodarske zbornice <strong>Slovenije</strong>, s<br />
sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je<br />
vpisan v razvid medijev, ki ga vodi<br />
ministrstvo za kulturo, pod zaporedno<br />
številko 516.<br />
44<br />
Z reformami je<br />
treba pohiteti<br />
Cveto Stantič, podpredsednik<br />
interesne skupine delodajalcev v<br />
evropskem ekonomsko-socialnem<br />
odboru, bo letos kandidiral za nov<br />
mandat v tem odboru. Pri tem ima<br />
tudi podporo GZS.<br />
50<br />
Malo znanja je<br />
nevarno<br />
Stane Pejovnik, rektor Univerze<br />
v Ljubljani, opozarja, da o inovativnosti<br />
ni dovolj le govoriti,<br />
temveč je treba razviti inovacijski<br />
sistem.<br />
60<br />
Športnik kot<br />
blagovna znamka<br />
države<br />
Olimpijec Primož Kozmus meni, da<br />
gresta šport in podjetništvo skupaj,<br />
toda Slovenija na tem področju še<br />
nima prave prakse, je pa za to skrajni<br />
čas.<br />
---------------------------------------------------------------<br />
Malo delo: velika uganka 10<br />
Malo delo: veliko mnenj 12<br />
15. seja UO GZS 14<br />
Daljše delo – še več težav 15<br />
Trendi 16<br />
Nedotakljivost davkov<br />
v stečaju 20<br />
Skreiraj se 21<br />
6 predlogov<br />
gradbenikov vladi 22<br />
Kakovost v graditeljstvu 23<br />
Poslovni barometer<br />
v svetovalnih dejavnostih 24<br />
Mreža od Zibelke do zibelke 26<br />
Zakaj potrebujemo<br />
jedrsko energijo 28<br />
Se ruski medved le prebuja 30<br />
V pričakovanju sprememb 39<br />
Kako prepričati potrošnika 40<br />
Infopika: Strokovna in hitra<br />
pomoč članom 42<br />
Kdaj reforme v glavah 46<br />
SLOVENIJA 48<br />
---------------------------------------------------------------<br />
Naš človek v multinacionalki 49<br />
Boljše upravljanje kapitalskih<br />
naložb države 54<br />
Reševanje problemov<br />
v podjetju 56<br />
Poglabljanje poslovnih vezi 58<br />
SVET 62<br />
---------------------------------------------------------------<br />
Trženje: Izkušnje in priložnosti<br />
na Kosovu 63<br />
SLOG 62<br />
---------------------------------------------------------------<br />
Obleka, ki pušča vtis 64<br />
Zamegljeno<br />
Prav zanimivo je opazovati in<br />
poslušati gospodarstvenike, ki<br />
se znajdejo v situaciji, ko jih kdo<br />
izzove, naj za hip izstopijo iz<br />
vsakodnevne delovne dinamike<br />
in povedo, od kod prihajajo in<br />
kam gredo, naj povedo, kaj je<br />
res pomembno in kaj manj, naj<br />
razmišljajo, od česa je bil in od<br />
česa bo odvisen njihov uspeh,<br />
skratka — naj izmerijo svojo<br />
»daljo in nebeško stran«. Sam<br />
sem v zadnjih dneh prisluhnil<br />
mnogim, od tistih, ki so se na<br />
primer na minuli seji upravnega<br />
odbora GZS jezili in polemizirali<br />
z ministrom Lahovnikom, do<br />
bolj optimistično razpoloženih<br />
bančnikov, ki jih je zbral France<br />
Arhar s svojo ekipo. Če k temu<br />
dodam še vrsto osebnih pogovorov<br />
s posameznimi direktorji<br />
in podjetniki, od katerih je vsak<br />
naslikal malo drugačno podobo,<br />
me je zanimalo, zakaj se pravzaprav<br />
tako zelo razlikujejo med<br />
seboj in v čem so te razlike.<br />
Moj prvi korak je bil zato poskus, kako jih<br />
razvrstiti. In po premisleku se mi je začela<br />
kazati naslednja slika:<br />
Prvo skupino bi morda lahko imenoval<br />
»zanikovalci«. Nekaterim se še ve-<br />
1<br />
dno zdi, da kriza pravzaprav ni nekaj, kar<br />
je trajno in nepovrnljivo spremenilo naše<br />
gospodarsko okolje, stanje stvari in duh<br />
časa. Razmišljajo, čeprav so ta razmišljanja<br />
zavita v aktualne fraze, kot da se v<br />
resnici ni nič bistvenega spremenilo in se<br />
bodo pač zadeve vrnile na stare tirnice.<br />
V drugi skupini so »jezni«. Jezni so v<br />
2 glavnem na druge. In to predvsem<br />
zato, ker se jim zdi, da zaradi drugih zadeve<br />
ne tečejo več tako, kot so si sami želeli<br />
in zamislili. Če bi se drugi spremenili,<br />
če bi vsi drugi spregledali, če bi jih morda<br />
celo malo prisilili, da bi videli, kako »imamo<br />
mi prav«, bi se zadeve lahko uredile.<br />
Igor SAVIČ<br />
Njihovi nastopi so slikoviti, a neprijetni<br />
za tiste, ki so si jih izbrali za tarče. Se pa<br />
dobro slišijo in marsikdaj »pretentajo«<br />
udeležence, saj je na primer napadanje<br />
bančnikov, politikov, medijev, birokratov<br />
nekaj tako privlačnega.<br />
V tretjo skupino morda sodijo »zavlačevalci«.<br />
Nekako jim ni jasno, da se je<br />
3<br />
svet spremenil, da bo to za vedno vplivalo<br />
tudi nanje, vendar zavlačujejo, omahujejo<br />
… Seveda vsi vemo, kako težko<br />
je včasih pustiti za seboj svet, v katerem<br />
smo se dobro počutili, a ga zdaj preprosto<br />
ni več. Omahovanje pa je povezano<br />
tudi s pomanjkanjem pravega, novega<br />
znanja.<br />
V četrti skupini so »nesrečneži«. Videti<br />
in slišati so negotovi, brezciljni,<br />
4<br />
malce obupani, težave imajo z identiteto<br />
svojih podjetij ali poslovnih projektov.<br />
In ker tudi gospodarski uspeh ženejo pozitivna<br />
čustva in naravnanost vsaj toliko<br />
kot znanja in informacije, je že na zunaj<br />
videti, kako se mučijo in kako ne uživajo<br />
(več).<br />
V peto skupino pa sodijo »ustvarjalci«.<br />
5 Ko jih človek posluša, ima občutek, da<br />
res vidijo stvari takšne, kot so, da vidijo, kaj<br />
se je spremenilo, in to razumejo (globlje<br />
in bolj natančno kot drugi) ter sprejemajo,<br />
da ne žalujejo za časi, modeli, idejami,<br />
ki so stvar preteklosti, da jih prihodnost<br />
veseli in izziva. Vedo, da odnosi in vrednote<br />
niso več isti, da se je čas zgostil, da so<br />
sodobne tehnologije, povezanost, globalizacija<br />
in informatizacija spremenile naš<br />
svet, da ljudje ne potrebujejo le novih in<br />
več dobrin, ampak tudi kakovost, zaupanje,<br />
samozavest, pomoč …<br />
Jasno mi je, da bi si vsi želeli biti v tej<br />
zadnji skupini. A nismo. V resnici je tako,<br />
da je vsakdo splet in preplet vsake izmed<br />
značilnosti. In če boste prelistali tokratno<br />
številko Glasa Gospodarstva, boste temu<br />
lahko samo pritrdili. Vprašanje pa je, katera<br />
izmed značilnosti je pri vsakomur od<br />
nas prevladujoča. Si upamo odgovoriti<br />
na to vprašanje
6 NOVICE iz GZS<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
novice iz gzs 7<br />
Za novo kolektivno<br />
pogodbo<br />
Turistično-gostinska <strong>zbornica</strong><br />
<strong>Slovenije</strong> pri GZS in Sekcija<br />
za gostinstvo in turizem pri<br />
Združenju delodajalcev <strong>Slovenije</strong><br />
sta s 30. marcem odpovedali<br />
kolektivno pogodbo<br />
za gostinstvo in turizem. S<br />
tem je odprta pot za pogajanja<br />
o novi kolektivni pogodbi.<br />
»Za odpoved pogodbe smo<br />
se odločili, ker želimo pospešiti<br />
začetek pogajanj o novi<br />
pogodbi, ki bo bolj ustrezala<br />
spremenjenim razmeram na<br />
trgu in veljavni delovni zakonodaji,«<br />
je pojasnil Danilo<br />
Daneu, predsednik turističnogostinske<br />
zbornice. Kljub<br />
odpovedi bo normativni del<br />
pogodbe veljal še devet mesecev,<br />
če prej ne bo sprejeta<br />
nova.<br />
Japonsko-slovenski<br />
poslovni svet<br />
Na srečanju slovenskih članov<br />
Sveta in predstavnikov<br />
nekaterih japonskih podjetij<br />
so se slovenska podjetja<br />
seznanila s potekom ustanavljanja<br />
Sveta, s programom<br />
dela v prihodnje in predstavila<br />
svoje izkušnje pri poslovanju<br />
z japonskim trgom ter<br />
izrazila interes za aktivno<br />
delovanje Sveta.<br />
Usposabljanje v<br />
upravljanju<br />
Po uspešnem gostovanju<br />
prve skupine menedžerjev<br />
iz Makedonije v slovenskih<br />
podjetjih se je pred kratkim<br />
v Sloveniji mudila že druga<br />
skupina makedonskih poslovnežev<br />
v okviru projekta Top<br />
management. V projekt se<br />
vključuje vse več novih, uspešnih<br />
podjetij, ki vidijo potrebo<br />
in priložnost po novem trgu<br />
in dodatnem izobraževanju.<br />
POVEZOVANJE ZA PREBOJNE INOVACIJE<br />
Znanost po meri gospodarstva<br />
Slovensko gospodarstvo in slovenska<br />
znanost potrebujeta skupne<br />
vzvode za prebojne inovacije. Novi<br />
razvojni instrumenti naj bi koreniteje<br />
presegli razdrobljeno, neusmerjeno<br />
javno financiranje raziskav in razvoja<br />
(RR). V ta namen se vzpostavljajo<br />
centri odličnosti.<br />
»Kriza nas je vse močno prizadela.<br />
Iz nastale situacije lahko izidemo le<br />
z odličnim, povezanim in aplikativnim<br />
znanjem. Trenutno sodelovanje<br />
med gospodarstvom in RR-sfero<br />
je šibko, zato ne moremo doseči<br />
tehnološkega razvoja. Država mora<br />
vzpostaviti učinkovito in inovativno<br />
sodelovanje med znanostjo in<br />
IZVOZNI POSTOPKI<br />
<br />
Vstop na tuje trge<br />
Izvozni postopki na tuje trge se<br />
razlikujejo po državah. Z namenom<br />
podjetjem predstaviti različne<br />
postopke, olajšati trgovanje in<br />
opozoriti na določene postopke in<br />
dokumente je Center za konkurenčnost<br />
pri GZS v sodelovanju s SGS<br />
Slovenija pripravil seminar o izvoznih<br />
postopkih pri izvozu v Rusijo,<br />
Znanost in industrija<br />
<br />
Iran, Alžirijo, Savdsko Arabijo, Kuvajt,<br />
Kenijo in Nigerijo. Massimo Guerrini,<br />
SGS, regionalni vodja prodaje za<br />
Evropo, je predstavil izdelek za<br />
ugotavljanje skladnosti in poudaril,<br />
da je to rešitev, ki zagotavlja, da<br />
posebni izdelki izpolnjujejo tehnične<br />
predpise in standarde, ki jih določajo<br />
regulatorji v državi uvoznici. »Če<br />
je izdelek pri izvozu zavrnjen, ga je<br />
treba vrniti v državo izvoznico, kar<br />
je lahko zelo drago,« je dodal. Ivan<br />
Martić, ki pri SGS skrbi za Slovenijo,<br />
Hrvaško in BiH, pa je predstavil<br />
izvozne postopke v Rusijo in Iran in<br />
pri tem poudaril, da je pridobivanje<br />
certifikatov lahko dolgotrajno, sploh,<br />
ker gre za tako veliko število.<br />
Evropska vesoljska agencija odpira vrata Sloveniji<br />
<br />
gospodarstvom,« je na posvetu o<br />
povezovanju za prebojne inovacije<br />
povedala Alenka Avberšek. Generalni<br />
direktor GZS Samo Hribar Milič je<br />
poudaril, da v Sloveniji premalo BDP<br />
namenjamo raziskavam in razvoju,<br />
nasploh pa je premalo aplikativnih<br />
raziskav in raziskav po meri<br />
gospodarstva: »Raziskavam je treba<br />
nameniti več sredstev, jih povezovati<br />
in vse nosilce različno motivirati,<br />
da bodo med seboj več sodelovali.«<br />
Avberškova je še dodala, da so centri<br />
odličnosti sicer pravilno zastavljen<br />
instrument, usmerjen v preseganje<br />
razdrobljenega, nefokusiranega javnega<br />
financiranja RR, vendar pa je<br />
Treba je povečati in spremeniti sestavo vlaganj v raziskave in razvoj, spodbujati<br />
povezovanje in skupna vlaganja gospodarstva in znanosti ter podpirati razvoj<br />
kompetenčnih jeder in centrov, so se strinjali udeleženci posveta o povezovanju<br />
za prebojne inovacije.<br />
Sodelovanje z Evropsko vesoljsko<br />
agencijo (ESA) bo v Sloveniji zagotovo<br />
spodbudilo razvoj na področju<br />
znanosti, industrije in tudi kulture.<br />
Slovenija je namreč podpisala članstvo<br />
sodelujoče države z ESA.<br />
Na posvetu, ki ga je pripravilo ministrstvo<br />
za visoko šolstvo, znanost<br />
in tehnologijo skupaj z GZS in ESA,<br />
so udeleženci predstavili načrte in<br />
postopke ESA, predstavljen pa je bil<br />
tudi javni poziv, ki ga je za pridobitev<br />
predlogov zainteresiranih pred<br />
kratkim objavilo ministrstvo.<br />
uresničitev koncepta novih centrov<br />
mogoča le z aktivnim delovanjem<br />
vključenih podjetij.<br />
V dosedanjih osmih centrih odličnosti<br />
je povezanih 420 raziskovalcev,<br />
vsak četrti prihaja iz podjetja. Med<br />
vključenimi podjetji je 60 odstotkov<br />
malih in srednje velikih podjetij.<br />
»Centri odličnosti so, kot so bili<br />
zamišljeni, nerazdrobljeni na<br />
množico zadovoljnih prejemnikov,<br />
inovativen instrument, ki pa je<br />
tudi zato zelo tvegan. Uspel bo le,<br />
če si bomo za to vsi prizadevali in<br />
izkoristili možnosti, ki jih ponujajo,«<br />
je povedala Jana Kolar, direktorica<br />
direktorata za znanost na ministrstvu<br />
za visoko šolstvo, znanost<br />
in tehnologijo (MVZT). Tudi<br />
Darja Radić, državna sekretarka<br />
na ministrstvu za gospodarstvo<br />
(MG), je centre odličnosti ocenila<br />
kot sicer tvegan, a poskus v pravi<br />
smeri. MVZT je centrom odličnosti<br />
že razdelil 77 milijonov evrov s<br />
ciljem doseči preboj v vrh svetovne<br />
znanosti in razvoj novih tehnologij.<br />
Glavni projekt MG pa so gospodarska<br />
središča, ki bodo vključevala<br />
tudi razvoj kompetenčnih centrov,<br />
s katerimi želijo podpreti tehnološki<br />
preboj slovenskega gospodarstva.<br />
Generalni direktor GZS Samo Hribar<br />
Milič je dejal, da bo sodelovanje z<br />
Evropsko vesoljsko agencijo še bolj<br />
utrdilo povezanost razvojno-raziskovalne<br />
sfere z gospodarstvom, kar je<br />
odločilno za konkurenčne priložnosti<br />
<strong>Slovenije</strong>.<br />
RAZISKAVE IN RAZVOJ<br />
Otvoritev Tehnološko-raziskovalnega<br />
centra podjetja JUB<br />
Proizvajalec zidnih barv JUB je<br />
hkrati s praznovanjem 135-letnice<br />
obstoja odprl Tehnološko-raziskovalni<br />
center, namenjen razvoju in<br />
raziskavam na področju naprednih<br />
in inovativnih tehnologij za zaključne<br />
sloje v gradbeništvu. Center s tri<br />
tisoč kvadratnimi metri uporabnih<br />
površin, vreden pet milijonov evrov,<br />
ŽIVILSKA INDUSTRIJA<br />
Zlato za pekovske izdelke<br />
Zbornica kmetijskih in živilskih<br />
podjetij (ZKŽP) je letos že desetič<br />
podelila zlata priznanja odličnim<br />
kruhom, pekovskim izdelkom in<br />
testeninam. Štiričlanska strokovna<br />
komisija je ocenjevala senzorične<br />
lastnosti izdelkov – vonj in okus,<br />
zunanji videz in obliko izdelka. Kar<br />
50 kruhov, finih pekovskih izdelkov<br />
in testenin, ki so dosegli potrebno<br />
število točk, se je uvrstilo med<br />
visoko kakovostne izdelke. Prejeli<br />
so zlata priznanja za odlično kakovost.<br />
Janez Hribar, prodekan<br />
biotehniške fakultete, je dejal:<br />
»Podelitev priznanj za doseženo<br />
odlično kakovost izdelkov je vnovičen<br />
dokaz znanja in sposobnosti<br />
prilagajanja potrošniku.« Častni<br />
gost Georg Heberer, predsednik<br />
JUBILEJ<br />
<br />
<br />
<br />
Nagrada za GZS<br />
Ob praznovanju 135-letnice<br />
Premogovnika Velenje sta<br />
GZS in Energetska <strong>zbornica</strong><br />
<strong>Slovenije</strong> prejela priznanje.<br />
GZS kot mrežna organizacija, ki<br />
članom zagotavlja uveljavljanje<br />
njihovih panožnih in regijskih<br />
interesov. Tudi družbam v<br />
skupini Premogovnik Velenje<br />
z delovanjem v omrežju več<br />
kot 50 mednarodnih panožnih<br />
organizacij in drugih institucij<br />
Evropskega združenja industrijskih<br />
pekarn in tudi sam pek, je poudaril,<br />
da kakovost ni vse, vendar<br />
pa je brez nje vse nično. Tatjana<br />
omogoča nove priložnosti za<br />
razvoj, konkurenčnost in prodor<br />
na tuje trge. Priznanje je prevzel<br />
generalni direktor GZS Samo<br />
Hribar Milič.<br />
Priznanje Energetski zbornici<br />
<strong>Slovenije</strong>, ki je za Premogovnik<br />
Velenje pomembno stičišče<br />
različnih pogledov na izzive in<br />
probleme družb v energetiki,<br />
je prevzel njen direktor Niko<br />
Martinec.<br />
sta sofinancirala Evropski sklad za<br />
regionalni razvoj in ministrstvo za<br />
gospodarstvo. »V teh norih časih<br />
moraš biti pogumen, da nameniš<br />
takšne vsote za dolgoročni razvoj,«<br />
je povedal predsednik uprave JUB<br />
Štefan Hoyer. Odprtja se je poleg<br />
generalnega direktorja GZS Sama<br />
Hribarja Miliča udeležil tudi predsednik<br />
vlade Borut Pahor, ki je zbrane<br />
tudi nagovoril. Dejal je, da je za nadaljnji<br />
razvoj naše države pomembno,<br />
da pred seboj vidimo tiste, ki so<br />
znali izkoristiti priložnosti krize za<br />
to, da so zagnali nov razvojni ciklus.<br />
Nove tehnologije in razvoj so prvi<br />
pogoj za rast in širitev podjetij in tej<br />
filozofiji JUB zvesto sledi.<br />
Zagorc, direktorica ZKŽP, pa je<br />
povezala podelitev zlatih priznanj<br />
z začetkom tretje faze kampanje<br />
Kupujem slovensko, ki temelji<br />
na kakovosti, varnosti, okusu in<br />
tradiciji.<br />
Z leve proti desni: Sandi Svoljšak, predsednik Sekcije za pekarstvo,<br />
Miran Hribar, direktor Pekarne Grosuplje, Georg Heberer, predsednik<br />
Evropskega združenja za pekarstvo.<br />
Priznanje je prevzel generalni direktor<br />
GZS Samo Hribar Milič.<br />
8<br />
odstotkov več turistov<br />
so našteli<br />
januarja 2010 kot<br />
januarja 2009 v<br />
turističnih nastanitvenih<br />
objektih.<br />
57<br />
odstotkov manj je<br />
bilo prepeljanih<br />
potnikov z žičnicami<br />
v zadnjem četrtletju<br />
2009 kot v<br />
istem obdobju leta<br />
2008.<br />
82<br />
milijonov evrov je<br />
znašala blagovna<br />
menjava med Slovenijo<br />
in Libijo v<br />
letu 2009.<br />
800<br />
tisoč evrov znaša<br />
vrednost razpisa<br />
JAPTI za podporo<br />
mikro, malim in<br />
srednje velikim podjetjem<br />
pri zaščiti intelektualne<br />
lastnine.
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
KOMENTAR<br />
9<br />
Preprečujmo odpadke, izkoristimo surovine<br />
Preprečevanje nastajanja odpadkov in učinkovita izraba surovin je v časih krize vprašanje<br />
gospodarnosti. Odpadki ne povzročajo le stroškov odvoza, predelave in odstranjevanja,<br />
saj prvi stroški povezani z odpadki nastanejo že ob nakupu, dobavi in neučinkoviti rabi<br />
surovin.<br />
Poleg izkušenj z izboljšanjem okoljske učinkovitosti v podjetjih bomo na strokovni konferenci<br />
predstavili pristop do odpadkov ob oblikovanju novih izdelkov in storitev, vlogo<br />
zakonodaje REACH pri opredelitvi odpadkov in njihovi prekvalifikaciji v (sekundarne<br />
surovine in/ali stranske proizvode.<br />
Osma strokovna konferenca ob svetovnem dnevu okolja bo potekala v četrtek, 3. junija,<br />
s pričetkom ob 9:00 na Gospodarski zbornici <strong>Slovenije</strong>, Dimičeva 13, Ljubljana, I. nadstropje,<br />
dvorana A.<br />
Dodatne informacije s programom in spletno prijavnico so na http://okoljskidan.gzs.si.<br />
Mag. Samo Hribar Milič<br />
Generalni direktor GZS<br />
“<br />
Nedavno smo na go-<br />
“spodarski zbornici<br />
pripravili konferenco<br />
o pokojninski reformi.<br />
Skupaj s strokovnjaki<br />
smo analizirali življenjske<br />
razmere, razmere<br />
v pokojninski blagajni,<br />
način upokojevanja,<br />
upokojevanje v EU in<br />
predlagane spremembe<br />
v Sloveniji. Čeprav smo<br />
predlaganim spremembam<br />
marsikaj očitali in<br />
še več pogrešali pri njih,<br />
je prevladala ocena, da<br />
se bodo morali pogoji<br />
za upokojitev v prvem<br />
obveznem pokojninskem<br />
stebru zaostriti.<br />
Dodatno pa bomo<br />
morali stimulirati drugi<br />
in tretji steber, če bomo<br />
hoteli tudi v prihodnje<br />
zagotoviti vzdržne pokojnine<br />
za posameznike<br />
in tudi vzdržnost pokojninske<br />
blagajne.<br />
Z ulico in<br />
referendumom<br />
nad reforme<br />
Že na začetku pogajanj s sindikati pa<br />
smo naleteli na popolno blokado. Kakršnekoli<br />
spremembe, ne le pokojninske,<br />
tudi delovnopravne, zdravstvene<br />
in zaposlovalske zakonodaje, sindikati<br />
zavračajo z grožnjo generalne stavke in<br />
referendumov. Argumente najdejo v posploševanju<br />
posamičnih primerov nezakonitega<br />
in neodgovornega delovanja<br />
gospodarskih subjektov v kriznih razmerah.<br />
Žal se obseg tovrstnega poslovanja<br />
ne zmanjšuje – ne le zaradi vztrajanja<br />
kriznih pogojev, temveč in predvsem<br />
zaradi neučinkovitega pravosodnega<br />
delovanja. V medijih se pogosto, prepogosto<br />
najdejo informacije o nezakonitih<br />
in nepoštenih dejanjih, zgodi pa se nič<br />
oziroma premalo, pa naj gre za neizplačevanje<br />
plač, prispevkov, poravnavanje<br />
obveznosti do poslovnih partnerjev ali<br />
države.<br />
Že pred letom in pol smo, med drugim<br />
tudi na Vrhu slovenskega gospodarstva,<br />
opozorili na veliko erozijo zaupanja v<br />
Sloveniji. Od takrat se je kriza razširila<br />
v vse pore slovenskega gospodarstva,<br />
nezaupanje pa je naraslo do komaj še<br />
obvladljivih konfliktov. Vmes smo menedžerji<br />
dokončno postali krivci za vse<br />
slabo, Slovenija pa naj bi predstavljala<br />
ultraliberalistično državo, ki se požvižga<br />
na pravice zaposlenih. Temu se je pridružilo<br />
tudi splošno nezaupanje v same<br />
sindikate, ki se je najbolj manifestativno<br />
pokazalo v nekaj primerih, ko so zaposleni,<br />
mimo podjetniškega sindikata,<br />
organizirali stavko, prav tako pa tudi z<br />
odzivom, predvsem mlajših zaposlenih,<br />
na sindikalno zavračanje pokojninske reforme,<br />
saj bi vztrajanje pri obstoječem<br />
prizadelo predvsem mlajše generacije.<br />
Kako preseči nezaupanje, kako doseči<br />
podporo za prepotrebne spremembe<br />
Ponudba premiera Pahorja, da se podaljša<br />
razprava o pokojninski reformi in da<br />
se intenzivira dialog v vmesnem času, je<br />
bila prava poteza. Nujno potrebujemo<br />
skupno iskanje izhoda oziroma odgovorov<br />
na številne dileme pokojninske ureditve<br />
v Sloveniji. Vendar so že uvodna<br />
pogajanja pokazala nepopustljivost<br />
sindikalne strani. Ta izhaja iz bojazni, da<br />
ji bo »baza« očitala izdajstvo interesov<br />
delavstva in zaposlenih. Taki očitki pa so<br />
mogoči, ker nimamo konsenza o ciljih,<br />
ki bi jih hoteli doseči. Oziroma so cilji,<br />
ki jih najdemo v strategijah, predvsem<br />
seznam želja in obljub in nimajo realne<br />
osnove v operativnih politikah.<br />
Zato smo predstavniki delodajalcev tudi<br />
zahtevali sočasno sprejemanje vseh štirih<br />
reform. Tako delodajalci in podjetja<br />
kot zaposleni morajo imeti tudi dovolj<br />
časa za pripravo na spremembe. Čeprav<br />
bi bile hitre spremembe pokojninske<br />
zakonodaje nujne, bi lahko povzročile<br />
neprecenljivo škodo. Na eni strani zaradi<br />
zaostrovanja socialnega dialoga<br />
in povečevanja konfliktnosti, na drugi<br />
strani pa tudi zaradi izjemnega vpliva<br />
na pokojninsko blagajno, na katero že<br />
pritiskajo vsi, ki so blizu dosedanjih upokojitvenih<br />
pogojev. Podobne okoliščine<br />
smo imeli pri uvedbi zvišane minimalne<br />
plače, ki bo v prvem koraku sicer prinesla<br />
otipljive koristi nekaterim zaposlenim,<br />
vendar pa bo dolgoročno najbolj<br />
prizadela te iste, saj bodo njihova delovna<br />
mesta pospešeno ugašala, novih<br />
pa za zdaj še ne kreiramo v potrebnem<br />
obsegu.<br />
Ker, če rečemo ne pokojninski reformi,<br />
ne spremembam delovnopravne zakonodaje,<br />
ne zdravstveni reformi …, bo<br />
ostalo vse, kot je zdaj Ko v gospodarstvu<br />
opozarjamo na vse slabšo konkurenčnost,<br />
na drugi strani pa imamo vse<br />
več brezposelnih in vse večje javnofinančne<br />
težave. Ne, tako, kot je, ne more<br />
in ne sme ostati!
10 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 11<br />
MALO DELO<br />
Velika uganka<br />
Vesna Uršič se v Pravni službi GZS ukvarja predvsem<br />
z gospodarskim in davčnim pravom.<br />
Vesna Uršič, samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS, vesna.ursic@gzs.si<br />
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je marca predstavilo<br />
predlog zakona o malem delu – delu specifičnih skupin prebivalstva za<br />
opravljanje priložnostnega, občasnega dela, zato naj bi bilo tudi davčno<br />
ugodneje obravnavano. Pa je res tako<br />
Malo delo bodo po predlogu ministrstva<br />
za delo lahko opravljali študenti, dijaki,<br />
upokojenci, pa tudi brezposelni, vendar le 14<br />
ur na teden. Za študente in dijake naj ne bi<br />
veljala tedenska omejitev, temveč je določen<br />
letni fond, in sicer 728 ur, kar pomeni okrog<br />
štiri mesece. Predlagatelj je predvidel tudi minimalno<br />
in maksimalno plačilo za malo delo,<br />
in sicer minimalno 3,50 evra bruto na uro,<br />
kot najvišji možni zaslužek pa je določil šest<br />
tisoč evrov bruto na letni ravni. Omejeno je<br />
tudi število delavcev, ki jih za malo delo lahko<br />
najame delodajalec: 30 odstotkov redno zaposlenih,<br />
če ima delodajalec že več kot 10 zaposlenih<br />
za nedoločen čas s polnim delovnim časom,<br />
oziroma dva delavca za malo delo, če ima<br />
delodajalec do devet redno zaposlenih. Podjetniki,<br />
ki nimajo zaposlenih delavcev, bodo<br />
lahko zaposlili dva delavca za malo delo.<br />
Predvidene so tudi nove in večje dajatve od<br />
malega dela: delodajalci naj bi plačali 14,53<br />
odstotka od bruto prejemka, delavci, ki opravljajo<br />
malo delo, pa 14,97 odstotka iz bruto<br />
prejemka. Skupaj naj bi torej šlo v proračun in<br />
v obe blagajni – zdravstveno in pokojninsko –<br />
29,5 odstotka bruto plačila.<br />
GZS: Prenova študentskega<br />
dela je potrebna, vendar …<br />
GZS je v zvezi z zdaj veljavno ureditvijo študentskega<br />
in dijaškega dela opozarjal, da zaradi<br />
nesorazmerno ugodnejše davčne obravnave<br />
pomeni resno konkurenco drugim oblikam<br />
zaposlitve. Poslovni subjekti, ki ga uporabljajo,<br />
imajo nižje stroške dela kot konkurenca, ki<br />
ima stalno zaposlene. Zato še vedno menimo,<br />
Gospodarske družbe in podjetniki glede na<br />
velikost, 2008<br />
Družbe/Podjetniki<br />
Zaposleni<br />
Velikost Število Delež v % Število Delež v%<br />
GOSPODARSKE DRUŽBE<br />
Mikro 48.070 92,4 135.863 26,6<br />
Majhno 2.390 4,6 79.096 15,5<br />
Srednje 763 1,5 79.814 15,6<br />
Veliko 774 1,5 215.980 42,3<br />
Skupaj 51.997 100 510.754 100<br />
SAMOSTOJNI PODJETNIKI<br />
Majhni 67.210 100 62.385 98,4<br />
Srednji 12 0 986 1,6<br />
Veliki - - - -<br />
Skupaj 67.222 100 63.371 100<br />
da je treba študentsko delo korigirati in smo<br />
napoved vlade o omejitvi tega tudi pozdravili.<br />
Hkrati pa smo ob tem poudarjali tudi pozitivne<br />
vidike. Tako delovnopravna ureditev študentskega<br />
dela kot tudi administrativni postopki<br />
od pojava potrebe do najetja študenta ali dijaka<br />
so delodajalcem ponujali dobre možnosti prožnega<br />
zaposlovanja. Postopki so preprosti. Študentski<br />
servisi so se razvili v dinamično spletišče<br />
ponudbe in povpraševanja za raznovrstna<br />
dela: od proizvodnje do intelektualnih storitev.<br />
Zdajšnji predlog zakona o malem delu določa<br />
številne in stroge omejitve možnosti opravljanja<br />
malega dela, ki de facto onemogočajo ne<br />
samo študentsko delo, kot ga poznamo danes,<br />
temveč jemljejo gospodarstvu možnost fleksibilnega<br />
urejanja delovnega procesa. Zmanjšanje<br />
prožnosti za gospodarstvo zanesljivo pomeni<br />
manj dela tudi za redno zaposlene.<br />
V nadaljevanju obravnavam glavne pripombe<br />
GZS k posameznim določbam.<br />
14-urni tednik<br />
Predlog zakona določa, da lahko upokojenci<br />
in brezposelni kot malo delo opravljajo le<br />
delo v obsegu največ 14 ur na teden. S takšno<br />
omejitvijo se onemogoča glavni smisel vključevanja<br />
upokojenih oseb na trg dela, to je za<br />
nadomeščanje začasno odsotnega delavca.<br />
Omejitev glede na število<br />
redno zaposlenih<br />
Predlog zakona o malem delu določa omejitev<br />
dovoljenega števila malih delavcev glede<br />
na število redno zaposlenih. Pri delodajalcu,<br />
ki ima do devet redno zaposlenih, lahko malo<br />
delo opravljata dva upravičenca.<br />
V Sloveniji je približno 93 odstotkov vseh poslovnih<br />
subjektov mikro podjetij, ki imajo do<br />
devet zaposlenih.<br />
UGANKA ŠT. 1<br />
<br />
Majhna turistična agencija bo za<br />
prvomajske praznike angažirala<br />
okrog 80 turističnih vodnikov za<br />
najrazličnejše destinacije in različne<br />
dolžine izletov – od enodnevnih<br />
do 14-dnevnih. Kot delavce<br />
za malo delo bi želela zaposliti 10<br />
upokojenih profesorjev geografije<br />
in zgodovine za tedenske izlete<br />
v Grčijo, Italijo, Francijo in tako<br />
dalje.<br />
Ali lahko<br />
Takšno merilo posega v možnost organiziranja<br />
delovnega procesa ravno pri tej vrsti<br />
družb. Glavna odlika in predvsem zahteva za<br />
uspešno poslovanje in preživetje mikro družb<br />
je velika prilagoditvena sposobnost.<br />
UGANKA ŠT. 2<br />
<br />
Proizvodno podjetje A najame<br />
podjetje B, ki se ukvarja s trženjem,<br />
za promocijo novega<br />
proizvoda. Podjetje B s tremi zaposlenimi<br />
strokovnjaki s področja<br />
trženja pripravi celoten marketinški<br />
projekt, ki med drugim vključuje<br />
tudi predstavitev in brezplačno<br />
razdeljevanje vzorcev novega<br />
izdelka v trgovinah. Za takšno<br />
obliko pospeševanja prodaje bi za<br />
območje vse <strong>Slovenije</strong> potrebovali<br />
30 študentov ali dijakov za dva<br />
dni.<br />
Ali jih lahko zaposli prek napotnice<br />
Omejitve cene malega dela<br />
Zakon regulira minimalno plačilo za uro opravljenega<br />
dela in najvišji dovoljeni dohodek na letni<br />
ravni. Prejemek oziroma cena dela je odvisna<br />
od zahtevnosti dela, ki bi ga nekdo opravil na tak<br />
način. V tržnem gospodarstvu se cene oblikujejo<br />
v skladu s ponudbo in povpraševanjem, ne<br />
pa z administrativnim predpisom. Ne glede na<br />
namene zakonodajalca o takšni določitvi najnižjega<br />
in najvišjega plačila za opravljeno uro dela<br />
je določba s sistemskega vidika družbenega sistema<br />
v Sloveniji neposrečena.<br />
Administracija – glavna<br />
prednost je odpravljena<br />
S predlogom zakona o malem delu se povečujejo<br />
administrativni koraki, ki so pogoj<br />
za zakoniti začetek dela. Določen je obligatoren<br />
podpis napotnice delodajalca, delavca<br />
in potrdilo organizacije, ki delo posreduje,<br />
pred začetkom opravljanja dela. Nadzornikom<br />
in izvajalcem predpisuje obveznosti o<br />
ugotavljanju primernosti delodajalca in delojemalca,<br />
vodenjem evidenc in statistik. V<br />
evidenco o malem delu naj bi se vpisovali<br />
podatki o opisu del, pridobljenih izkušnjah<br />
in neformalnih znanjih v okviru opravljenega<br />
malega dela. Vsi ti podatki so dinamična<br />
kategorija, ki se dnevno spreminjajo, zato so<br />
v praksi neosveženi, pavšalni in pomenijo<br />
administriranje, ki je samo sebi namen.<br />
Predlog zakona o malem delu predpisuje, da<br />
se ne sme izdati napotnice tistemu delodajalcu,<br />
ki ima neporavnane obveznosti iz malega<br />
dela. Opozarjamo, da je takšen pogoj v praksi<br />
pri delodajalcih z več sto zaposlenimi in<br />
poslovnimi enotami po vsej Sloveniji skoraj<br />
nemogoče preverjati. Med delavcem, ki opravlja<br />
malo delo, in delodajalcem se vzpostavi<br />
pogodbeni odnos, na podlagi katerega delodajalec<br />
plača delavcu za opravljeno malo<br />
delo na njegov račun. Za ugotavljanje izpolnjevanja<br />
tega pogoja bo morala organizacija<br />
pridobivati potrdila ali od delodajalcev ali<br />
delavcev o plačilu. Takšna določba je povsem<br />
nerazumna, posebej v primerjavi z ureditvijo<br />
delovnega razmerja, kjer stopata delodajalec<br />
in delavec v veliko kompleksnejši odnos. Zakon<br />
o delovnih razmerjih ne določa omejitev<br />
novega zaposlovanja v primeru neplačanih<br />
plač delavcem, prav tako ni omejitev niti za<br />
zaposlovanje po začetku stečajnega postopka.<br />
Kazenske določbe<br />
Za kršitev določb zakona o malem delu je<br />
predviden prekrškovni postopek, predpisane<br />
pa so izjemno visoke kazni. Ravno zaradi<br />
vrtoglavo visokih kazni menimo, da je posebnega<br />
pomena, da se pripravi jasen zakon,<br />
ki natančno definira, kaj je malo delo, saj je<br />
predvsem v luči številnih omejitev težko razbrati,<br />
kaj je sploh dovoljeno opravljati v obliki<br />
malega dela. Nejasni zakoni in možnost<br />
več različnih interpretacij vodi v arbitratnost<br />
nadzornih organov in povzroča veliko pravno<br />
nevarnost za poslovne subjekte.<br />
Predlog zakona predpisuje globo 15 tisoč<br />
evrov za pravno osebo, ki omogoči opravljanje<br />
malega dela upravičenca brez ustrezne<br />
napotnice pooblaščene organizacije za<br />
posredovanje malega dela. Zakon pri tem<br />
ne pojasni dovolj natančno, kaj pomeni<br />
opravljanje dela brez ustrezne napotnice.<br />
Tako na primer lahko nekdo opravlja delo<br />
na podlagi pogodbe o delu (če želi opraviti<br />
delo, ki presega omejitve malega dela), za<br />
katero pa obligacijski zakonik ne določa pisne<br />
oblike.<br />
Predlog zakona o malem delu določa kot obvezen podatek<br />
““<br />
na napotnici tudi vrsto dela, ki se bo opravilo, in potrebne<br />
izkušnje oziroma kompetence, podatke o predvidenem malem<br />
delu v urah in podobno. Glede na osnovno omejitev,<br />
da gre za dela, ki se opravljajo manj kot 14 ur na teden,<br />
pomenijo vsi navedeni podatki nepotrebne administrativne<br />
ovire.<br />
Malo delo – win:win situacija<br />
V podjetjih je opravljanje dejavnosti dinamično,<br />
potreba po občasnih novih delovnih močeh<br />
pa dejstvo in realnost. Na GZS nenehno<br />
opozarjamo, da so pravne oblike opravljanja<br />
dela, kot jih pozna ZDR, za občasna in začasna<br />
dela povsem neprimerne, saj so administrativno<br />
zahtevne in drage.<br />
Država bi morala takšno obliko dela, ki je<br />
preprosto realnost, prepoznati in urediti<br />
tako, da bo upoštevala v prvi vrsti značilnosti<br />
in organizacijske danosti delovnega procesa,<br />
na drugi strani pa potrebe teh skupin<br />
ljudi, ki nočejo stalne zaposlitve. Le tako je<br />
mogoče pripraviti dober zakon, ki bo zaživel<br />
v praksi. Neživljenjski predpisi povzročajo<br />
na trgu težave, neenakost med poslovnimi<br />
subjekti, predvsem pa jih je nemogoče<br />
nadzirati.<br />
Zdajšnji predlog zakona o<br />
““<br />
malem delu onemogoča ne<br />
samo študentsko delo, kot<br />
ga poznamo danes, temveč<br />
jemlje gospodarstvu možnost<br />
fleksibilnega urejanja<br />
delovnega procesa.<br />
Menimo, da bi v podjetjih lahko dosegali boljše<br />
poslovne rezultate, če bi bilo mogoče dodatnega<br />
delavca angažirati takoj, ko bi ga potrebovali,<br />
brez nepotrebnih administrativnih<br />
opravkov, in se raziti, ko se izkaže, da potrebe<br />
po delu ni več. Ne nazadnje gre za skupine, ki<br />
ne vstopajo na reden trg dela, temveč iščejo<br />
priložnost za dodatni zaslužek, poleg svoje<br />
primarne dejavnosti – šole, študija ali iskanja<br />
redne zaposlitve.
12 GZS<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS<br />
13<br />
ANKETA<br />
Malo delo, veliko mnenj<br />
Manja Kovačič<br />
Slovenska podjetja predloga zakona o malem delu načeloma ne pozdravljajo.<br />
Najbolj se jim zdi sporna prepoved opravljanja sistemiziranih<br />
del. Spet drugi pa vidijo tudi prednosti in ureditev dosedanjega stanja.<br />
meščanje administrativnih delavcev. Ker je tega<br />
malo, bomo kljub povečanju birokracije in administracije<br />
ter končno višjih stroškov in s tem<br />
dražjega dela študentov po noveli zakona tudi v<br />
prihodnje te izpade reševali z malim delom.«<br />
zakon omogočil krajša in občasna dela tudi upokojencem,<br />
brezposelnim in drugim neaktivnim<br />
osebam. S predlogom zakona se strinjamo, ker<br />
bo omogočil bolj enostaven in fleksibilnejši najem<br />
delovne sile v primeru občasnih potreb.<br />
Sprejeti zakon ne bo pomembno vplival na<br />
naše poslovanje.«<br />
ni ustrezno urejeno. Študentsko delo, kot ena<br />
izmed oblik malega dela, ta hip študentom<br />
omogoča soliden zaslužek, zato jih veliko ni<br />
zainteresiranih za hitro končevanje študija.<br />
Delodajalci bomo imeli od<br />
““<br />
sprejetega zakona spet<br />
najmanj koristi (če jih<br />
bomo sploh imeli).<br />
Miran Pikovnik<br />
pomenijo vsebinske omejitve, ki jih predvideva<br />
zakon (denimo ne smejo opravljati del,<br />
ki so sistemizirana, omejitve glede števila sodelavcev<br />
v primerjavi z redno zaposlenimi).<br />
Žal pa se spet predvideva novo delo za organizacije,<br />
ki bodo opravljale posredovanje<br />
malega dela, na podlagi odločbe ministrstva<br />
za delo. Kot v nemalo primerih, bo tudi v<br />
tem primeru zagotovo precej birokratskih<br />
postopkov in poročanj. Delodajalci, ki naj bi<br />
jim nove zakonske možnosti prinesle nove<br />
prožnejše oblike zaposlovanja/sodelovanja<br />
brezposelnih, študentov in upokojencev, pa<br />
bomo imeli od sprejetega zakona spet najmanj<br />
koristi (če jih bomo sploh imeli).«<br />
Marta Strmec, Trimo<br />
Marta Strmec, Trimo<br />
»Zakon o malem delu ima namen pravno urediti<br />
krajše oblike dela, ki nimajo značilnosti delovnega<br />
razmerja. Poleg dijakov in študentov bo<br />
Boris Dular, Krka<br />
Boris Dular, Krka:<br />
»Sprejetje novega zakona, ki bo enotno urejal<br />
malo delo, je potrebno, saj zdaj to področje<br />
Predlog novega zakona sistemsko ustrezno<br />
rešuje problem malega dela in poleg študentskega<br />
dela vključuje tudi druge oblike malega<br />
dela. Ker gre za malo delo, pa so predvidene<br />
obremenitve (prispevki) previsoke, časovne<br />
omejitve pa prevelike in zmanjšujejo prožnost<br />
malega dela. Sočasno z zakonom o malem<br />
delu je treba ustrezno spremeniti tudi drugo<br />
zakonodajo, predvsem pa ustrezno informacijsko<br />
podpreti celoten sistem, da bo zagotovljena<br />
maksimalna prožnost.<br />
Verjetno bomo zato morali zaposliti več novih<br />
delavcev za določen čas, predvsem na račun<br />
tistih študentov, ki so zdaj zaposleni za<br />
daljše obdobje.«<br />
Miran Pikovnik, Unija računovodska hiša<br />
Štefan Sobočan, Varis Lendava<br />
Miran Pikovnik, Unija<br />
računovodska hiša<br />
»V praksi se delodajalci srečujemo tudi z vprašanjem,<br />
kako upokojence, ki si ne želijo več rednih<br />
delovnih obveznosti, želijo pa si postopen prehod<br />
med neaktivno prebivalstvo, delno/občasno<br />
vključiti v poslovni proces. Potrebe nastajajo bodisi<br />
ob nadomeščanjih odsotnih delavcev bodisi<br />
ob času potrebnih mentorstev, uvajanju novozaposlenih,<br />
prenosu izkušenj in znanj. Zakon o delovnih<br />
razmerjih namreč prepoveduje sklenitev<br />
obligacijske pogodbe (pogodbe o delu), kadar<br />
obstajajo elementi delovnega razmerja.<br />
Sprejetje novega zakona je<br />
““<br />
potrebno.<br />
Boris Dular<br />
Pričakovali bi, da bi zakon o malem delu ravno<br />
v tem delu ponudil roko delodajalcem, ki<br />
pomoč v svojem delovnem procesu res potrebujejo<br />
le občasno. Po mojem ni problem v<br />
časovnih ali plačanih omejitvah, večje težave<br />
Damir Dubarič, REVIDA<br />
Damir Dubarić, REVIDA<br />
»Menim, da je zakon o malem delu vsekakor<br />
potreben za ureditev razmerij vseh udeleženih<br />
strani, predvsem pa pričakujem zmanjšanje zlorab<br />
dosedanjega študentskega dela. Mislim tudi,<br />
da predlog preveč omejuje količino dela študenta.<br />
Menim, da bi morala biti zgornja meja 28 ur<br />
na teden. Na poslovanje naše družbe kakšnega<br />
večjega učinka novi zakon ne bo imel, vendar bo<br />
vsekakor bolje urejeno, kot je to bilo doslej.«<br />
Štefan Sobočan, Varis Lendava<br />
»Obseg študentskega dela se iz leta v leto povečuje.<br />
Razlogi za študentsko delo so cenejša delovna<br />
sila, nadomeščanje za čas letnih dopustov, odsotnosti<br />
zaradi bolezni in poškodb in podobno.<br />
V nekaterih segmentih dejavnosti študentsko<br />
delo že konkurira mladim fakultetno izobraženim<br />
iskalcem prve zaposlitve. To pa ni dobro,<br />
zato je treba ta način dela 'prevetriti'. Ali<br />
so novi, modernejši pristopi in rešitve v zakonu<br />
o malem delu ustrezni ali ne, bo pokazala<br />
javna obravnava. Vsekakor pa je pozitivno,<br />
da predlog zakona širi krog izvajalcev na<br />
upokojence, brezposelne in druge neaktivne<br />
ljudi, ki želijo nekaj malega še delati, za normalno<br />
delovno razmerje pa nimajo pogojev.<br />
V samem zakonu se mi zdi neživljenjska<br />
omejitev opravljanja malega dela le za nesistemizirana<br />
delovna mesta. Pri tem smo<br />
pozabili, da malo delo potrebujemo v že obstoječih<br />
delovnih in poslovnih procesih, zato<br />
se bo (ne)sistematizacija reševala z različnimi<br />
(re)organizacijskimi pristopi. Preprečimo to.<br />
Varis je dejaven v gradbeništvu, zato študentsko<br />
delo potrebuje le poleti za občasno nado-<br />
Moja me<br />
še zmasira!<br />
Moja ponudi<br />
še kavo!<br />
Ne, moja frizerka<br />
je najboljša!<br />
Itak se vidi .<br />
ZADOVOLJEN/-A S SVOJO FRIZERKO,<br />
GOSTILNO ALI MEHANIKOM
14 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 15<br />
15. REDNA SEJA UO GZS<br />
POKOJNINSKa reforma<br />
Kje je izhod<br />
Manja Kovačič<br />
Upravni odbor GZS je na 15. redni seji obravnaval letno poročilo GZS<br />
za leto 2009 in se seznanil s strategijo EU 2020. V nadaljevanju so se<br />
gospodarstveniki srečali z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom,<br />
ki je predstavil gospodarske razmere v Sloveniji.<br />
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je<br />
poudaril, da je položaj pri naročilih boljši<br />
kot lani, razen v gradbeništvu. Kot največjo težavo<br />
je navedel plačilno nedisciplino. Vlada je po njegovem<br />
mnenju sprejela številne ukrepe, ki naj bi<br />
razmere izboljšali (na primer skrajšanje plačilnih<br />
rokov za javna naročila, skrajšanje vračila preplačila<br />
DDV in podobno), sledile naj bi med drugim<br />
spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih<br />
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju<br />
ter zakona o izvršbi. S spremembo zakona<br />
o javnih naročilih je po mnenju ministra dana<br />
možnost, da javni naročnik neposredno poplača<br />
podizvajalce. Lahovnik je še napovedal, da bo<br />
ministrstvo do poletja objavilo razpis za gospodarska<br />
razvojna središča, usmerjena v spodbujanje<br />
dolgoročnih razvojnih projektov, saj se vlada<br />
vse bolj usmerja na povratne spodbude.<br />
Lahovnik: Mi ne vodimo podjetij<br />
Gospodarstveniki so med drugim opozorili na<br />
problematiko razvoja in zdajšnji položaj posameznih<br />
dejavnosti, med drugim lesnopredelovalne<br />
industrije in turizma. Minister pa je bil<br />
Matej Lahovnik,<br />
minister za gospodarstvo<br />
»Ne vem, ali je plačilna nedisciplina<br />
sploh pravi izraz, saj so številna podjetja<br />
že na robu insolventnosti.«<br />
jasen, da »ni naloga ministrstva, da namesto menedžerjev<br />
vodi podjetja ali jih sili v povezovanje,<br />
je pa naloga ministrstva, da ustvari pogoje, ki<br />
podjetjem omogočajo povezovanje, da pridejo<br />
do razvojnih sredstev«.<br />
Zahteve gospodarstva za<br />
izhod iz krize<br />
Upravni odbor (UO) je na seji obravnaval letno<br />
poročilo GZS za leto 2009. Generalni direktor<br />
GZS Samo Hribar Milič je uvodoma povzel<br />
glavne poudarke lanskega delovanja zbornice.<br />
Opozoril je, da je v razmerah težke finančne in<br />
gospodarske krize razumljivo, da so vsezbornično<br />
delovanje usmerili v pomoč podjetjem, iskanje<br />
izhoda iz krize in pripravo novih razvojnih<br />
strategij.<br />
»Oblikovali smo 10 sklopov zahtev v zvezi z<br />
ukrepi za izhod iz krize in jih predstavili na<br />
spomladanskem in jesenskem Vrhu slovenskega<br />
gospodarstva. Vzpostavili smo poseben<br />
spletni portal naših aktivnosti za izhod iz krize<br />
in barometer uresničevanja naših zahtev,« je<br />
pojasnil Hribar Milič.<br />
Skupaj z drugimi <strong>zbornica</strong>mi in delodajalskimi<br />
združenji je GZS vladi posredoval zahteve<br />
za razbremenitev gospodarstva in nujnost<br />
spremembe zakonodaje za varno prožnost<br />
delovnih razmerij. Poudaril je nujnost učinkovitejše<br />
uporabe sredstev aktivne politike<br />
zaposlovanja. Zbornica je skupaj z drugimi<br />
delodajalskimi organizacijami zahtevala spremembe<br />
zakonodaje o minimalni plači in trgu<br />
dela, sodelovala pa je tudi pri razpravi o izhodiščih<br />
za modernizacijo pokojninskega sistema.<br />
»Vključevali smo se v pripravo okrog 380<br />
predpisov,« je povedal Hribar Milič. Velik poudarek<br />
je GZS dal tudi pomoči pri ustvarjanju<br />
poslovnih priložnosti in internacionalizaciji<br />
poslovanja članov. UO GZS je predlog letnega<br />
poročila GZS za leto 2009 sprejel in ga poslal v<br />
potrditev skupščini GZS.<br />
Evropska gospodarska strategija<br />
Cveto Stantič, podpredsednik skupine delodajalcev<br />
v evropskem ekonomsko-socialnem<br />
odboru, je na seji predstavil evropsko<br />
gospodarsko strategijo EU 2020. Ta kot<br />
prednostno področje opredeljuje premišljeno,<br />
trajnostno in vključujočo rast. Ključne<br />
pobude za hitrejši napredek na prednostnih<br />
področjih in za doseganje ciljev so po Stantičevih<br />
besedah inovacije, mladi in mobilnost,<br />
evropski program za digitalne tehnologije,<br />
industrijska politika za dobo globalizacije,<br />
z viri gospodarna Evropa, program za nova<br />
znanja in spretnosti in nova delovna mesta<br />
ter evropska platforma za boj proti revščini.<br />
Poudaril je, da je »pogoj za uspeh strategije<br />
boljše upravljanje in lastništvo strategije«.<br />
Stantič je prikazal tudi stališče evropskega<br />
združenja zbornic Eurochambres, katerega<br />
član je tudi GZS, do strategije EU 2020<br />
in delovanje tega združenja. Pri tem je poudaril,<br />
da se bodo evropske zbornice zavzemale<br />
za ostrejše kazni za nedoseganje ciljev<br />
strategije in večje spodbude za izvajalce ter<br />
izmenjavo dobrih praks.<br />
Cveto Stantič,<br />
podpredsednik interesne skupine delodajalcev<br />
v evropskem ekonomsko-socialnem odboru<br />
»Pobude za hitrejši napredek na<br />
prednostnih področjih za doseganje<br />
ciljev strategije so zavezujoče tako<br />
na ravni EU kot na ravni posameznih<br />
držav članic.«<br />
Daljše delo – še<br />
več težav<br />
Nika Logar, foto: Žare Modlic<br />
Zaposleni bo v Sloveniji čez 30 let »skrbel« za<br />
več kot enega upokojenca. Spremembe zdajšnje<br />
ureditve so zato, poudarjajo delodajalci,<br />
res nujne.<br />
z vladnimi predlogi za modernizacijo pokojninskega<br />
sistema niso zadovoljni. Ne le<br />
A<br />
pokojninsko, treba je spremeniti tudi delovno,<br />
socialno in davčno zakonodajo, opozarjajo.<br />
Aleksandar Kešeljević,<br />
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani<br />
»Kakršnakoli pokojninska reforma<br />
ne bo zadostna, če ne bo gospodarske<br />
rasti.«<br />
Slovenci se upokojujemo (pre)<br />
mladi<br />
V Sloveniji se povprečno upokojujemo pri 53.<br />
letih in osmih mesecih, z le 32 leti in tremi meseci<br />
delovne dobe. Med 55. in 64. letom starosti<br />
je v delovnem razmerju le slaba tretjina prebivalcev.<br />
V EU je povprečje višje – skoraj polovica.<br />
Življenjska doba pa se podaljšuje kot povsod po<br />
Evropi. Tako ni čudno, da je, kot je na problemski<br />
konferenci GZS poudaril generalni direktor GZS<br />
Samo Hribar Milič, pokojninski sistem že v tem<br />
trenutku nevzdržen. Projekcije pa kažejo, da naj<br />
bi leta 2050 odhodki pokojninske blagajne znašali<br />
kar 18,4 odstotka BDP. A nižanje pokojnin ni<br />
rešitev. »Pokojnine so na spodnji meji socialne<br />
vzdržnosti,« je poudaril Aleksandar Kešeljević z<br />
Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Ni<br />
več prostora za nižanje.«<br />
7 PREDLOGOV GZS <br />
»Dve tretjini gospodarstva že zdaj<br />
komaj držita glavo nad vodo, ko gre<br />
za tekočo likvidnost, pridobivanje<br />
poslov, pokrivanje obveznosti,«<br />
poudarja Hribar Milič, zato so »edina<br />
alternativa hitre in radikalnejše spremembe<br />
delovnopravne, pokojninske<br />
in socialne zakonodaje«. Delodajalci<br />
zato predlagajo sedem rešitev, ki jih<br />
je vlada pri modernizaciji pokojninskega<br />
sistema spregledala:<br />
1. finančna spodbuda pri zaposlitvah<br />
starejših delavcev<br />
– za vsakega zaposlenega, ki<br />
ostane v delovnem razmerju po<br />
izpolnitvi predčasnih pogojev<br />
za upokojitev, naj delodajalec<br />
plača le polovico sedanje višine<br />
prispevka za pokojninsko in invalidsko<br />
zavarovanje; po izpolnitvi<br />
polne upokojitvene starosti naj<br />
delodajalec plača le 20 odstotkov<br />
prispevka;<br />
2. uzakonitev kapice zavarovalne<br />
osnove za pokojninsko zavarovanje<br />
– uvede naj se limitiranje<br />
plačila prispevka do višine<br />
40.422 evrov;<br />
3. vštevanje vseh prejemkov, od katerih<br />
so bili vplačani prispevki, v<br />
pokojninsko osnovo – ker deloda-<br />
Reforma z napako<br />
Predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem<br />
zavarovanju ne sledi vsem ciljem, ki si jih<br />
je postavila vlada sama, opozarjajo delodajalci.<br />
Pisci zakona niso predvideli kapice zavarovalne<br />
osnove za pokojninsko zavarovanje, kot jo predvideva<br />
Slovenska izhodna strategija 2010–2013.<br />
Zakonski predlog še dodatno širi osnove za plačilo<br />
prispevka, najvišjo pokojninsko osnovo pa<br />
ohranja v višini štirikratnika najnižje pokojninske<br />
osnove.<br />
Slovenska posebnost je, da si starejši delavci želijo<br />
čim prejšnje upokojitve in jo tudi uresničijo<br />
takoj, ko dosežejo minimalne pogoje zanjo. Delodajalci<br />
pa, na drugi strani, niso motivirani za zaposlovanje<br />
starejših, saj za podjetje, v primerjavi<br />
z mlajšimi kolegi, pomenijo višji strošek za manj<br />
opravljenega dela. Osvežena zakonodaja sicer za<br />
delavce, ki izpolnjujejo minimalne pogoje, predvideva<br />
možnost delne upokojitve, ne spodbuja<br />
pa delodajalcev, da bi jih obdržali v »delnem delovnem<br />
razmerju«. Vlada namreč ne predvideva<br />
znižanja prispevne stopnje za te delavce, ampak<br />
načrtuje podjetjem priznati olajšave šele s spremembami<br />
obdavčitve dohodka pravnih oseb. Teh<br />
pa še niso pripravili.<br />
4.<br />
5.<br />
6.<br />
7.<br />
jalci in delavci plačujejo prispevke<br />
od vseh prejemkov iz delovnega<br />
razmerja, vključno z bonitetami,<br />
in da se podaljšuje obdobje za<br />
izračun pokojninske osnove z zdajšnjih<br />
18 na 34 let zavarovanja, ki<br />
so za zavarovanca najugodnejša,<br />
bi moral biti izračun pokojninske<br />
osnove s tem usklajen;<br />
zakonska ureditev vključevanja<br />
v sistem dodatnega pokojninskega<br />
zavarovanja – delež<br />
aktivne populacije, ki je vključena<br />
v prostovoljno dodatno<br />
pokojninsko zavarovanje, je<br />
razmeroma majhen, zato bi ga<br />
morali zakonsko predpisati;<br />
davčna razbremenitev rente<br />
prostovoljnega dodatnega<br />
pokojninskega zavarovanja;<br />
višje davčne olajšave za prostovoljno<br />
dodatno pokojninsko<br />
zavarovanje;<br />
preprečitev navala upokojitev<br />
– prehodno obdobje, po 1.<br />
januarju 2011, naj zakon uredi<br />
tako, da ne bo nepotrebnega in<br />
pretiranega navala v upokojitev<br />
tistih, ki bodo lahko uveljavili bonuse<br />
za predčasno upokojitev, ki<br />
jih omogoča zdaj veljavni zakon.
16 GZS<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS<br />
17<br />
TRENDI<br />
Le skromno<br />
okrevanje v EU<br />
Konjunktura na osnovi OECD sestavljenega vodilnega kazalca<br />
(CLIs) za februar 2010 v povprečju še naprej kaže gospodarsko<br />
okrevanje. Najmočnejša znamenja gospodarske aktivnosti so bili<br />
zaznani v ZDA in na Japonskem. Se pa na Kitajskem pojavljajo<br />
neodločni znaki počasnejše gospodarske rasti, čeprav so v prvem<br />
četrtletju 2010 še zabeležili visoko 11,9-odstotno rast glede na isto<br />
četrtletje lani. Vse glasnejša so ugibanja o tveganjih na Kitajskem<br />
Primerjava nekaj glavnih kazalcev <strong>Slovenije</strong> z EU, Nemčijo in Avstrijo<br />
Medletna rast v %, primerjava glede na isti mesec predhodnega leta<br />
Slovenija<br />
XII 09 I 10 II 10<br />
HICP 2,1 1,8 1,6<br />
CIP -0,6 -0,1 0,1<br />
IP 2,7 -8,3 1,5<br />
NNI 14,7 5,6 …<br />
GRAD -9,5 -11,4 -28,7<br />
TRGOV -6,7 -7,9 -3,8<br />
ILO B.*. 6,3 6,2 6,1<br />
EU-27<br />
XII 09 I 10 II 10<br />
HICP 1,5 1,7 1,4<br />
CIP -1,5 0 0,4<br />
IP * -4 1,2 3,5<br />
NNI 7 6,3 …<br />
GRAD -4,6 -7,5 -10,2<br />
TRGOV -0,5 -1,2 -0,7<br />
ILO B.*. 9,4 9,5 9,6<br />
Ekonomistka Darja Močnik je samostojna svetovalka<br />
v SKEP-Analitski skupini GZS, ki spremlja<br />
konjunkturo in makroekonomske trende.<br />
Darja Močnik, SKEP – Analitska skupina GZS, darja.mocnik@gzs.si<br />
Pomladanske napovedi gospodarske<br />
rasti v letih 2010-2011 za Slovenijo<br />
so različne, skupno vsem pa je,<br />
da bo okrevanje postopno, zmerno<br />
in še negotovo.<br />
Nemčija<br />
XII 09 I 10 II 10<br />
HICP 0,8 0,8 0,5<br />
CIP -5,2 -3,4 -3,1<br />
IP -5,5 3,2 6,8<br />
NNI 6,9 15,3 …<br />
GRAD -1,2 -16,1 -16,6<br />
TRGOV -1,3 -0,8 -0,9<br />
ILO B.*. 7,5 7,5 7,5<br />
Avstrija<br />
XII 09 I 10 II 10<br />
HICP 1,1 1,2 0,9<br />
CIP 0,2 0,2 …<br />
IP -3,2 0,6 …<br />
NNI 19,5 … …<br />
GRAD -0,2 … …<br />
TRGOV 3,4 1,8 3,2<br />
ILO B.*. 4,8 4,9 5<br />
Vir: Eurostat, 16. april 2010 – začasni podatki; …- ni podatka<br />
Razlaga kratic: HICŽP – Harmonizirani Indeks cen življenjskih potrebščin; CIP – cene industrijskih proizvodov na domačem trgu; IP – Industrijska proizvodnja; NNI – Nova naročila v industriji; GRAD – Vrednost opravljenih gradbenih del;<br />
TRGOV – Prihodek v trgovini na drobno (živila, neživila, motorna goriva); ILO B. – Brezposelnost po ILO, merjena v % za navedeni mesec.<br />
(nepremičninski balon, dvig obrestnih mer, inflacija, upad cen delnic).<br />
Podobne, a blažje znake počasnejše rasti prav tako zaznavajo<br />
v Franciji in Italiji. Oživljanje gospodarstva naj bi se v letih 2010 in<br />
2011 v Evropi postopno okrepilo in povprečne stopnje rasti BDP<br />
naj bi letos na evrskem območju dosegle med 0,8 in 1,4 odstotka.<br />
V Nemčiji, Franciji in Italiji, kot nosilnih državah evropskega gospodarskega<br />
utripa, so za leti 2010 in 2011 tako napovedana znamenja<br />
oživljanja – predvsem so ugodnejša pričakovanja za Nemčijo<br />
in Francijo. Po pričakovanjih naj bi gospodarska rast leta 2010<br />
v Nemčiji znašala okoli 1,4 odstotka, Franciji okoli 1,3 odstotka in<br />
Italiji med 0,7 in 0,9 odstotka. Kljub trenutnemu izboljšanju pa so<br />
razmere še na tehtnici in lahko se zgodi scenarij novega, drugega<br />
vala krize, ki pa bi bil lahko milejši.<br />
Tudi za Slovenijo je vrednost kazalnika gospodarske klime marca<br />
višja kot februarja, na kar je vplival predvsem optimizem v predelovalnih<br />
dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja pa je nižja v<br />
gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Na splošno Slovenija v prvih<br />
mesecih letos še ne izkazuje bistvenega izboljšanja ekonomskih<br />
trendov. Pomladanske ocene domačih in tujih inštitucij so tako za<br />
Slovenijo za leto 2010 glede rasti bolj skromne. Najbolj bo tveganjem<br />
izpostavljeno gradbeništvo. Pričakovani pozitivni impulzi iz<br />
mednarodnega okolja ter predvsem zmerno okrevanje v državah,<br />
ki so naši glavni izvozni partnerji, nakazujejo za Slovenijo za letos<br />
možnost manjše, 0,6- do 1,3-odstotne rasti BDP. Za prihodnje leto<br />
pa so po trenutnih ocenah možne rahlo izboljšane, vendar še šibke<br />
rasti BDP (okoli dva odstotka). So pa za letos še predvidena poslabšanja<br />
na trgu dela. Brezposelnost naj bi se zaradi slabih plačilnih<br />
sposobnosti podjetij, skromnih kreditnih tokov in drugih težav še<br />
zviševala in naj bi dosegla vrh v letu 2011. Povprečna letna inflacija<br />
naj bi se za leto 2010 po napovedih Umarja v primerjavi s predhodnim<br />
letom zvišala za 1,3 odstotka, po napovedih Banke <strong>Slovenije</strong><br />
za 1,6 in napovedih SKEP GZS za 1,5 odstotka. Za leto 2011 so pričakovana<br />
znova nekoliko izrazitejša cenovna gibanja (od 1,6 do dva<br />
odstotka).<br />
Ocene in napovedi BDP za slovenijo<br />
2010 2011<br />
UMAR (april) 0,6 2,4<br />
Banka <strong>Slovenije</strong> (april) 1,3 1,8<br />
SKEP (april) 0,6 2<br />
WIIW (februar) 1 2<br />
Consensus Forecasts (marec) 1 2,4<br />
D&G (april) 1 2<br />
Eurostat (april) 1,3 2<br />
Vir: Pomladanske napovedi 2010<br />
DEŽELNO TVEGANJE. Marca 2010 je revija Euromoney<br />
objavila lestvico, na osnovi katere države razvrščajo glede na<br />
oceno deželnega tveganja. Na prvem mestu in najbolje ocenjena<br />
je Norveška med 186 ocenjevanimi državami. Slovenija je na tej<br />
lestvici od septembra lani napredovala kar za devet mest – z 29.<br />
na 20. mesto.<br />
INDUSTRIJA V SLOVENIJI. Po statističnih podatkih<br />
Sursa je industrijski cikel proizvodnje zelo spremenljiv in se odziva na<br />
trenutno povpraševanje in naročila. Namreč, industrijska proizvodnja<br />
se je januarja letos zmanjšala za 6,1 odstotka in februarja povečala za<br />
6,3 odstotka v primerjavi s predhodnim mesecem. Industrijska proizvodnja,<br />
ki je sicer na zelo nizki ravni, pa se vendarle previdno vzpenja,<br />
saj je bila februarja letos glede na februar lani večja za 1,5 odstotka. Po<br />
namenu pa se je v letu dni najbolj zmanjšala proizvodnja proizvodov za<br />
investicije, za 3,2 odstotka, proizvodnja izdelkov za široko porabo ter<br />
vmesno porabo pa se je povečala za 0,8 oziroma za 4,4 odstotka. Zaloge<br />
industrijskih proizvodov so se ob januarskem zmanjšanju zmanjšale<br />
tudi februarja, za 1,4 odstotka.<br />
INDUSTRIJA V EU. Po podatkih Eurostata so februarja letos<br />
tudi države EU zabeležile rahlo okrevanje proizvodnje. Tako so<br />
na mesečni ravni države EU in države evrskega območja februarja<br />
zabeležile 0,7- oziroma 0,9-odstotno rast proizvodnje. Glede na lanski<br />
februar so države EU proizvodnjo v povprečju povečale za 3,5<br />
odstotka, nekaj bolj na območju evra, za 4,1 odstotka. Naše največje<br />
izvozne partnerice so februarja letos v primerjavi s februarjem lani<br />
izmerile te rasti proizvodnje – Nemčija 6,8-odstotno, Italija 2,7-odstotno<br />
in Francija 3,2-odstotno rast.<br />
Bruto domači proizvod, 2009<br />
Medletna rast v %, primerjava glede na isto obdobje predhodnega leta<br />
0<br />
-1<br />
-2<br />
-3<br />
-4<br />
-5<br />
-6<br />
-7<br />
-8<br />
Slovenija EU 27 Evroobmočje OECD<br />
-7,8<br />
Vir: SURS, Eurostat, OECD<br />
-4,2 -4,1<br />
-3,4<br />
SKEP GZS<br />
Izvoz blaga<br />
Medletne stopnje rasti v %<br />
30<br />
20<br />
10<br />
0<br />
-10<br />
-20<br />
-30<br />
Vir: Statistični urad RS<br />
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />
TRGOVINA v SLO in EU. Podobno kot v povprečju evropskih<br />
držav se je tudi v Sloveniji prihodek od prodaje na drobno februarja v<br />
primerjavi s predhodnim mesecem zmanjšal za 1,7 odstotka. V tem času<br />
je bil v EU zabeležen 0,7-odstotni in na evrskem območju 1,1-odstotni<br />
upad prihodkov v trgovini na drobno. Tako je februarja letos prihodek od<br />
prodaje v EU ostal na ravni februarja lani, na evrskem območju pa se je<br />
zmanjšal za 0,6 odstotka in v Sloveniji za 3,8 odstotka. Bolj pa se je v tem<br />
obdobju povečal prihodek trgovcev na drobno in debelo z motornimi<br />
vozili in popravili (za 4,4 odstotka); sicer se je februarja zmanjšal.<br />
TURIZEM. Po začasnih statističnih podatkih je Slovenijo v prvih<br />
dveh mesecih leta 2010 obiskalo osem odstotkov več turistov kot lani ta<br />
čas, štiri odstotke je bilo več tudi turističnih prenočitev. Večinski delež<br />
prenočitev so februarja pomenili domači turisti (63 odstotkov) in preostali<br />
delež (37 odstotkov) tuji turisti. V hotelih je bilo februarja letos 68<br />
odstotkov vseh prenočitev. Zdraviliški kraji pa so ta mesec evidentirali<br />
38 odstotkov vseh prihodov turistov.<br />
GRADBENIŠTVO. Januarja 2010 je statistika glede na predhodni<br />
mesec izmerila realno za 7,1 odstotka višjo vrednost gradbenih del, medtem<br />
ko se je februarja znova znižala, za 9,2 odstotka. Februarja letos se je<br />
vrednost opravljenih gradbenih del glede na februar lani v povprečju znižala<br />
za 28,7 odstotka, kar lahko pojasnimo s še vedno slabimi razmerami v<br />
gradbeništvu – predvsem likvidnostnimi težavami. Gradbena aktivnost se<br />
je letos v dveh mesecih v povprečju zmanjšala za 20,8 odstotka v primerjavi<br />
z istim obdobjem lani (pri gradnji inženirskih objektov se je zmanjšala za<br />
27,3 odstotka, pri gradnji stavb pa povečala za 14,2 odstotka).<br />
IZVOZ IN UVOZ. Nekatere pozitivne spodbude z mednarodnega<br />
trga so že vplivale na februarski izvoz in uvoz blaga. Februarja letos je Slovenija<br />
izvozila nominalno za osem odstotkov več in uvozila za 12,1 odstotka<br />
več blaga kot predhodni mesec – predvsem se je povečala menjava z<br />
državami EU. Tudi na medletni ravni se kaže pozitivna dinamika, saj je bilo<br />
februarja letos za 2,9 odstotka več izvoza blaga kot februarja lani, uvoza pa<br />
je bilo za štiri odstotke več. Februarja je bilo blagovnega primanjkljaja 121<br />
milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 93,8-odstotna.<br />
Blagovna menjava <strong>Slovenije</strong> s tujino<br />
2009 I-II 2010<br />
v mio EUR rast v % * v mio EUR rast v %*<br />
IZVOZ 16.040 -19,0 2.541 2,3<br />
EU-27 11.205 -18,1 1.906 6,2<br />
Države nečlanice 4.835 -21,2 636 -8,1<br />
UVOZ 16.959 -26,4 2.663 1,0<br />
EU-27 13.319 -25,8 2.039 1,3<br />
Države nečlanice 3.639 -28,7 623 0,2<br />
SALDO MENJAVE -919 -121<br />
Saldo tekoče plačilne bilance -340 -133<br />
Vir: Statistični urad RS; *glede na isto obdobje predhodnega leta<br />
SKEP GZS
18 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 19<br />
PLAČILNA BILANCA. Primanjkljaj v plačilni bilanci se<br />
februarja letos glede na predhodni mesec veča, glede na lanski<br />
februar pa je le nekoliko manjši. V prvih dveh mesecih letos je<br />
imel tekoči račun 133 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko<br />
je bilo v prvih dveh mesecih leta 2009 primanjkljaja 196,5 milijona<br />
evrov. V tem času so imele primanjkljaj dohodkovna (-118<br />
milijonov evrov), transferna (-74 milijonov) in blagovna bilanca<br />
(-34 milijonov evrov), presežek pa storitvena bilanca (58 milijonov<br />
evrov).<br />
RAZMERJE EVRO–DOLAR. Evro je bil v razmerju do<br />
dolarja v letu 2009 v povprečju vreden 1,39 dolarja. Letos je v<br />
prvih mesecih evro oslabel – februarja je bil vreden 1,37 dolarja,<br />
marca je bilo za evro treba odšteti 1,36 dolarja, sredi aprila (19.<br />
aprila) pa 1,35 dolarja.<br />
Gibanje izbranih tečajev – referenčni tečaji ECB<br />
1 EUR je enot tuje valute USD CHF GBP<br />
2004 1,24 1,54 0,68<br />
2005 1,24 1,55 0,68<br />
2006 1,25 1,57 0,68<br />
2007 1,37 1,64 0,68<br />
2008 1,47 1,59 0,80<br />
2009 1,39 1,51 0,89<br />
2010 Januar 1,43 1,48 0,88<br />
Februar 1,37 1,47 0,88<br />
Marec 1,36 1,45 0,90<br />
Vir: Banka <strong>Slovenije</strong>, Tečajnica BS – referenčni tečaji ECB<br />
OBRESTNA MERA ECB in EURIBOR. Ključna obrestna<br />
mera ECB tudi sredi aprila 2010 ostaja en odstotek. Za podjetja<br />
in medbančno poslovanje pomemben EURIBOR se je letos zniževal.<br />
Trimesečni EURIBOR se je marca 2010 v povprečju znižal na 0,645<br />
odstotka, konec marca pa na 0,634 odstotka. Od aprila se je trimesečni<br />
EURIBOR začel rahlo zviševati in je sredi aprila dosegel 0,644 odstotka<br />
(16. aprila). Obrestna mera za nova posojila podjetjem do enega leta in<br />
do milijon evrov je februarja 2010 znašala 5,8 odstotka, za posojila nad<br />
milijon evrov pa 5,1 odstotka.<br />
obrestne mere<br />
8<br />
7<br />
6<br />
5<br />
4<br />
3<br />
2<br />
1<br />
0<br />
OM za kredite podjetjem do 1 leta, nad 1 mio EUR<br />
EURIBOR (1 leto)<br />
2006 2007 2008 2009 2010<br />
Vir: Banka <strong>Slovenije</strong><br />
SKEP GZS<br />
Dosežene povprečne cene za izbrane surovine<br />
Surovine Enota 2008 2009 Februar 2010 Marec 2010<br />
Kava, Arabica cent/kg 308,1 317,1 348,0 362,7<br />
Sladkor, EU domači cent/kg 69,7 52,4 45,8 45,5<br />
Sojino olje $/mt 1.258 849 915,0 915,0<br />
Soja $/mt 523 437 405,0 408,0<br />
Koruza $/mt 223,1 165,5 161,8 159,0<br />
Pšenica, ZDA $/mt 271,5 186,0 191,8 190,0<br />
Riž, Tajska $/mt 482,3 326,4 403,0 377,0<br />
Celuloza $/mt 820,2 616,2 765,0 790,0<br />
Bombaž, ZDA cent/kg 161,3 144,2 177,1 190,7<br />
Kavčuk, ZDA cent/kg 284,1 214,6 343,3 360,0<br />
Aluminij $/mt 2.573 1.665 2.049 2.206<br />
Baker $/mt 6.956 5.150 6.848 7.463<br />
Svinec cent/kg 209,1 171,9 212,4 217,2<br />
Nikelj $/mt 21.111 14.655 18.976 22.461<br />
Cink cent/kg 187,5 165,5 215,7 227,5<br />
Surova nafta, brent $/bbl 97,6 61,9 74,3 79,3<br />
Naravni plin, Europe $/mmbtu 13,41 8,71 8,8 8,8<br />
Vir: WB – Svetovna banka, marec 2010<br />
INFLACIJA V SLOVENIJI. Življenjske potrebščine so se februarja<br />
letos glede na predhodni mesec v povprečju podražile za 0,4 odstotka<br />
in marca za 1,1 odstotka, predvsem zaradi višjih cen blaga (obleke<br />
in obutve, za 13,6 odstotka). Tako so povprečne cene življenjskih potrebščin<br />
v prvih treh mesecih 2010 glede na isto obdobje lani v povprečju višje<br />
za 1,4 odstotka. Za enak odstotek se je marca letos zvišala inflacija (raven<br />
cen v primerjavi z marcem lani).<br />
Inflacija v sloveniji in EU<br />
Medletne stopnje rasti v %<br />
8<br />
7<br />
6<br />
5<br />
4<br />
3<br />
2<br />
1<br />
Slovenija (ICŽP)<br />
EU-27 (HICP)<br />
0<br />
-1<br />
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />
-2<br />
Vir: Statistični urad RS<br />
SKEP GZS<br />
INFLACIJA V EU. Marca 2010 je bila inflacija, merjena s HICP<br />
– harmoniziranim evropskim indeksom cen življenjskih potrebščin, v<br />
državah članicah evrskega območja v povprečju višja za 1,4 odstotka,<br />
v državah članicah EU za 1,9 odstotka glede na marec 2009. Slovenija<br />
je ta čas na medletni ravni beležila 1,8-odstotno stopnjo inflacije. Najvišjo<br />
medletno stopnjo inflacije sta imeli Madžarska (5,7 odstotka) in<br />
Romunija (4,2 odstotka) ter najvišjo deflacijo Latvija (-4 odstotka) in<br />
Irska (-2,4 odstotka).<br />
evrskega območja, višje za 2,8 odstotka in iz držav zunaj evrskega območja<br />
višje za 4,1 odstotka.<br />
PLAČE NA ZAPOSLENEGA. je februarja 2010 znašala<br />
1.431,45 evra bruto, realno je bila za 1,6 odstotka (nominalno za 1,2 odstotka)<br />
nižja od januarske. Glede na februar 2009 pa je bila bruto plača<br />
realno za 2,3 odstotka višja (nominalno za 3,6 odstotka višja). Februarja<br />
2010 so se tako povprečne bruto plače na mesečni ravni povečale le v<br />
dejavnosti L-poslovanje z nepremičninami, za 1,1 odstotka, ter v N-drugih<br />
raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Povprečna mesečna neto plača<br />
je februarja letos znašala 930,01 evra in je bila realno za 1,1 odstotka nižja<br />
kot januarja ter za 2,2 odstotka višja kot februarja lani.<br />
povprečna bruto plača<br />
Medletne stopnje rasti v %<br />
11<br />
10<br />
9<br />
8<br />
7<br />
6<br />
5<br />
4<br />
3<br />
2<br />
1<br />
0<br />
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />
Vir: Statistični urad RS<br />
SKEP GZS<br />
ZAPOSLENOST. Trend zmanjševanja števila zaposlenih se je<br />
februarja sicer ustavil, vendar so razmere še vedno zelo negotove. Februarja<br />
2010 je bilo v Sloveniji v povprečju 836.038 delovno aktivnih in<br />
stopnja ostaja na ravni januarja ter za 3,8 odstotka manj kot februarja<br />
lani. Zaposlenih pri pravnih osebah je bilo na medletni ravni za 3,2<br />
odstotka manj, zaposlenih pri fizičnih osebah pa kar za 9,9 odstotka<br />
manj. Samostojnih podjetnikov je bilo februarja 2010 5,8 odstotka več<br />
kot februarja 2009, samozaposlenih pa 3,3 odstotka manj kot februarja<br />
lani.<br />
BREZPOSELNOST IN PROSTA DELOVNA ME-<br />
STA. Število brezposelnih se postopno umirja. Tako je bilo še konec<br />
februarja 2010 registriranih 99.784 brezposelnih in marca nekaj manj,<br />
98.893 brezposelnih. To je za 0,9 odstotka manj kot februarja 2010, vendar<br />
še vedno za 24,1 odstotka več kot marca 2009. Delodajalci so marca<br />
2010 prek zavoda za zaposlovanje objavili 13.545 prostih delovnih mest,<br />
za 15,6 odstotka več kot februarja letos in za 4,3 odstotka manj kot marca<br />
2009. STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI je bila februarja<br />
2010 10,7-odstotna.<br />
REGISTRIRANI BREZPOSELNI<br />
Medletne stopnje rasti v %<br />
50<br />
najnovejši podatki o tekočih gibanjih<br />
v Sloveniji, stanje 19. 4. 2010<br />
Stopnje rasti v % – primerjava glede na enako obdobje predhodnega leta<br />
BRUTO DOMAČI PROIZVOD Rast v %, 4. četrt. 2009 Rast v %, 2009<br />
BDP – realna rast, v % (prva ocena) −5,5 −7,8<br />
ZUNANJA TRGOVINA Februar 2010 Rast v %, I-II 2010<br />
Izvoz blaga skupaj, v mio EUR 1.320 2,3<br />
• Izvoz blaga v EU 27, v mio EUR 969 6,2<br />
Uvoz blaga skupaj, v mio EUR 1.407 1,0<br />
• Uvoz blaga iz EU 27, v mio EUR 1.069 1,3<br />
Pokritost uvoza z izvozom blaga, v % 93,8<br />
REALNI SEKTOR Rast v %, II 2010 Rast v %, I-II 2010<br />
Industrija – obseg proizvodnje<br />
• skupaj 1,5 -3,6<br />
• predelovalne dejavnosti 2,4 -3,0<br />
Gradbeništvo - vrednost opremljenih del -28,7 -20,8<br />
Trgovina (prihodek) – na drobno 1) -3,8 -5,9<br />
– z mot. vozili, popravila 4,4 3,8<br />
CENE Rast v %, III 2010 Rast v %, I-III 2010<br />
Cene življenjskih potrebščin 1,4 1,4<br />
REFERENČNI TEČAJI ECB, 1 EUR je enot tuje valute Marec 2010 Povprečje I-III 2010<br />
USD – ameriški dolar 1,36 1,38<br />
CHF – švicarski frank 1,45 1,46<br />
JPY – Japonski jen 123,03 125,61<br />
GBP – angleški funt 0,90 0,89<br />
CZK – češka krona 25,54 25,88<br />
HUF – madžarski forint 265,38 268,67<br />
PLN – poljski zlot 3,89 3,99<br />
HRK – hrvaška kuna 7,26 7,29<br />
JAVNA PORABA Marec 2010 Rast v %, I-III 2010<br />
Skupaj prihodki, v tisoč EUR 1.100.279 -2,1<br />
• realna rast, v % -3,5<br />
Prihodki proračunov, v tisoč EUR 530.880 -3,5<br />
• realna rast, v % -4,8<br />
POKOJNINE Februar 2010 Rast v %, I-II 2010<br />
Število vseh prejemnikov 547.723 2,4<br />
Povprečna starostna pok. z VD, neto v EUR 2) 633,17 0,7<br />
PLAČE NA ZAPOSLENEGA Februar 2010, v EUR Rast v %, I-II 2010<br />
Bruto plača 1.431,45 2,9<br />
Neto plača 930,01 2,8<br />
Realna rast bruto plače, v % 1,5<br />
AKTIVNO PREBIVALSTVO Februar 2010 Rast v %, I-II 2010<br />
• Zaposlene osebe (pri pravnih in fizičnih osebah) 749.775 -3,8<br />
• Samozaposlene osebe 86.263 -3,3<br />
Prijavljeni brezposelni 99.784 29,3<br />
Prosta delovna mesta 11.718 -4,3<br />
Stopnja registrirane brezposelnosti, v % 10,7<br />
POSLOVNI SUBJEKTI 3) Stanje 31.12.2009 Rast v %, 31.12.2009<br />
Poslovni subjekti skupaj 177.281 3,6<br />
• Gospodarske družbe in zadruge 60.138 5,9<br />
- Družbe z omejeno odgovornostjo 55.236 7,4<br />
- Delniške družbe 985 -4,7<br />
• Samostojni podjetniki posamezniki 73.892 4,2<br />
OBRESTNE MERE<br />
EURIBOR (3-mesečni) marec 2010 0,645 %<br />
16.4.2010 0,664 %<br />
ECB (od 13.5. 2009) 1,0 %<br />
CENE SUROVIN. Marca 2010 so se, po podatkih Svetovne<br />
banke, cene hrane in žit v povprečju znižale za 3,6 oziroma 2,9 odstotka.<br />
Najbolj so se marca letos glede na predhodni mesec zvišale<br />
cene industrijskih surovin, v povprečju za 4,5 odstotka. Med njimi<br />
so se najbolj podražili nikelj, za 18,4 odstotka, aluminij, za 7,6 odstotka,<br />
cink, za 5,5 odstotka, in svinec, za 2,3 odstotka. Cene nafte<br />
brent so se februarja znižale za 2,7 odstotka in marca spet zvišale za<br />
6,7 odstotka. Marca 2010 so bile cene nafte brent v povprečju 79,3<br />
dolarja za sod, 19. aprila pa je bilo treba za sod nafte brent odšteti<br />
87,2 dolarja.<br />
CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV pri proizvajalcih<br />
so se januarja 2010 glede na predhodni mesec v povprečju<br />
zvišale za 0,1 odstotka in februarja za 0,4 odstotka. Februarja 2010<br />
so bile v primerjavi z marcem lani proizvajalčeve cene na domačem<br />
trgu višje za 0,1 odstotka, izvozne cene na evrskem območju so bile<br />
nižje za 3,1 odstotka in v državah zunaj evrskega območja za 1,5<br />
odstotka.<br />
CENE UVOŽENIH PROIZVODOV so se na mesečni ravni<br />
januarja 2010 zvišale za 1,3 odstotka in februarja za 1,7 odstotka. Na medletni<br />
ravni pa so bile februarja 2010 cene proizvodov, uvoženih iz držav<br />
40<br />
30<br />
20<br />
10<br />
0<br />
-10<br />
-20<br />
-30<br />
Vir: Statistični urad RS<br />
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />
SKEP GZS<br />
Opombe:<br />
1) Trgovina na drobno zajema trgovino z živili, pijačami, tobakom; trgovino z neživili in specializirane prodajalne z motornimi gorivi.<br />
2) Ne vključuje prejemnikov državnih, vojaških, akontacij pokojnin, kmečkih pokojnin po SZK in dodatkov k pokojnini.<br />
3) AJPES - Poslovni register <strong>Slovenije</strong> (PRS)<br />
Viri: Statistični urad RS, Banka <strong>Slovenije</strong>, EBF, AJPES, Eurostat Zavod RS za zaposlovanje, ZPIZ; UJP,<br />
Preračuni: SKEP GZS<br />
SKEP – Analitska skupina GZS, Telefon: 01 58 98 166,<br />
E-pošta: skep@gzs.si, Splet: www.gzs.si/skep<br />
Pripravila: Darja Močnik<br />
Vsebinska redakcija: Marjeta Šiško-Debeljak
20 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 21<br />
INTERNACIONALIZACIJA<br />
STEČAJNI POSTOPKI<br />
NATEČAJ<br />
Nedotakljivost<br />
davkov v stečaju<br />
Najbrž je odveč opomba, da gre za enega tistih<br />
zakonov, ki odločilno vplivajo na ekonomski<br />
položaj gospodarskih subjektov in na<br />
delovanje slovenskega gospodarstva kot celote.<br />
Zaradi tega si je zakonodajalec za enega izmed<br />
štirih temeljnih ciljev reforme zadal tudi boljše<br />
poplačilo upnikov v postopkih zaradi insolventnosti,<br />
z namenom doseči stimulativne učinke<br />
na delovanje gospodarstva kot celote. Uresničitev<br />
navedenega cilja je za gospodarstvo (zlasti v<br />
času krize) življenjskega pomena, zato so nujni<br />
nekateri sistemski posegi v veljavni ZFPPI-<br />
PP, vključno z »deprivilegiranjem« države kot<br />
upnika davčnih terjatev v stečajnih postopkih<br />
vis-a-vis navadnih upnikov.<br />
Privilegirano obravnavo terja-<br />
““<br />
tev države za plačilo davkov je<br />
treba nemudoma odpraviti.<br />
Po drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP so namreč<br />
v stečajnem postopku prednostne terjatve<br />
tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov, ki<br />
so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega<br />
postopka. To pa v praksi pomeni, da se<br />
terjatve za plačilo davkov poplačajo po vrstnem<br />
redu pred plačilom navadnih terjatev in da se<br />
številni stečajni postopki dejansko pogosto<br />
Marko Djinović se kot samostojni pravni svetovalec<br />
v Pravni službi GZS ukvarja z gospodarskim pogodbenim,<br />
gospodarskim statusnim in insolvenčnim<br />
pravom.<br />
Marko Djinović, namestnik vodje Pravne službe GZS, marko.djinovic@gzs.si<br />
V kratkem nas čaka obsežna reforma zakona o<br />
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti<br />
in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki<br />
ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke<br />
zaradi insolventnosti (stečajne postopke in<br />
postopke prisilne poravnave) in postopke prisilnega<br />
prenehanja.<br />
vodijo le zaradi poplačila davčnih obveznosti<br />
stečajnega dolžnika, kar navadnim upnikom<br />
odvzema vsako možnost poplačila.<br />
Moč argumenta ali argument<br />
moči<br />
GZS je kot aktivni udeleženec v postopku priprave<br />
sprememb in dopolnitev ZFPPIPP ves<br />
čas zagovarjal stališče, da je treba privilegirano<br />
obravnavo terjatev države za plačilo davkov<br />
nemudoma odpraviti, če zares želimo omogočiti<br />
boljše pogoje za poplačilo gospodarskih subjektov<br />
kot upnikov v stečajnih postopkih. Tudi<br />
v strokovnih krogih je domala enotno stališče,<br />
da za privilegirano obravnavo terjatev za plačilo<br />
davkov ni razumnih razlogov, saj ima država<br />
vse možnosti, da zagotovi njihovo učinkovito<br />
izterjavo po pravilih, ki urejajo davčno izvršbo.<br />
Identično stališče je marca letos sprejela tudi<br />
strokovna delovna skupina za pripravo novele<br />
ZFPPIPP in predlagala črtanje terjatev za plačilo<br />
davkov iz kataloga prednostnih terjatev v<br />
drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP.<br />
Sistemska anomalija<br />
Uvrstitev terjatev za plačilo davkov med prednostne<br />
terjatve v stečajnem postopku je v prvi<br />
vrsti sporna s pravnosistemskega vidika. Davčni<br />
organi namreč obračunavajo davke, nadzirajo<br />
njihovo plačevanje in opravljajo davčno izvršbo<br />
avtonomno, mimo sodišč in po posebnih pravilih<br />
zakona o davčnem postopku. Pri tem imajo<br />
dostop do vseh podatkov o premoženju davčnih<br />
zavezancev, kar jim omogoča tekoče spremljanje<br />
njihovega poslovanja in takojšnje evidentiranje<br />
davčnega dolga. Davčni organi se prav tako ne<br />
srečujejo s težavo časovnega zamika začetka izvršbe<br />
zaradi sodnih zaostankov, saj pri davčni<br />
izvršbi, v nasprotju s klasično izvršbo, izvršilni<br />
naslov nastane v samem davčnem postopku, ne<br />
pa v ločenem, sodnem postopku. Možnosti države<br />
za uspešno izterjavo davčnih terjatev so zato<br />
v primerjavi z gospodarskimi subjekti, ki imajo<br />
na voljo klasično izvršbo, že v izhodišču neprimerno<br />
boljše, v smislu večje učinkovitosti, hitrosti<br />
postopanja, dostopa do podatkov o dolžniku,<br />
boljšega vrstnega reda in podobno.<br />
Država naj gospodari bolje<br />
Privilegiranje davčnih terjatev v stečajnem postopku<br />
je nerazumno tudi z vidika dobrega<br />
gospodarjenja države, saj je nepojmljivo, da bi<br />
država, glede na zgornje ugotovitve o prednostih<br />
davčne izvršbe, čakala 12 mesecev z izvršbo. Veljavna<br />
ureditev zato dobesedno spodbuja državo<br />
k nepravočasnemu terjanju in hkrati utegne biti<br />
generator davčnih dolgov. V zvezi z navedenim<br />
je treba posebej opozoriti na veljaven sistem<br />
obračunavanja in pobiranja DDV, ki temelji na<br />
načelu nastanka poslovnega dogodka, in ne na<br />
plačani realizaciji. Če nadalje upoštevamo, da so<br />
poplačila upnikov v stečajnih postopkih relativno<br />
nizka, praviloma okoli 20 odstotkov, to praktično<br />
pomeni, da se v stečajnem postopku poplača<br />
le DDV. S tako visoko postavljeno kvaliteto<br />
zaščite torej država pobere DDV od dolžnika na<br />
škodo tistih, ki dodano vrednost generirajo, to je<br />
gospodarskih subjektov.<br />
Dvojno privilegiranje države<br />
je nerazumno<br />
Dajanje prednosti davčnim terjatvam v stečajnem<br />
postopku pomeni dvojno privilegiranje<br />
države nasproti upnikom navadnih terjatev,<br />
zlasti gospodarskim subjektom. Takšno privilegiranje<br />
(presežno zavarovanje) je nerazumno,<br />
saj ima država že v izhodišču neprimerno boljše<br />
možnosti za izterjavo davčnih obveznosti. Zato<br />
tudi argument, »da mora, zaradi zagotavljanja<br />
funkcij, ki so v javnem interesu, država imeti<br />
drugačen položaj, kot ga imajo drugi upniki«,<br />
ne zdrži strokovne presoje.<br />
Čeprav je jasno, da se bo država le stežka odpovedala<br />
privilegiju, ki ga po veljavnem ZFPPI-<br />
PP uživa kot upnik davčnih terjatev, pa je po<br />
drugi strani za gospodarstvo nujno, da se država<br />
dosledno izenači z drugimi »navadnimi«<br />
upniki v stečajnem postopku in »prednostno«<br />
ne zajeda v stečajno maso na škodo tistih, ki<br />
dolgoročno ustvarjajo davčne prihodke.<br />
Skreiraj se<br />
Mag. Mojca Cek, koordinatorka aktivnosti Promocija v okviru projekta unisVET<br />
Izbira pravega poklica ni preprosta! Mladi, ki se<br />
odločajo za svojo poklicno pot, potrebujejo informacije<br />
in pomoč pri razvoju svojih interesov<br />
ter spoznavanju poklicev.<br />
okviru projekta unisVET – Uvajanje<br />
V novih izobraževalnih programov v<br />
srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju<br />
s področja storitev – za obdobje<br />
2008–2012 pripravljamo sklepni dogodek,<br />
ki smo ga poimenovali Festival SKREIRAJ<br />
SE. Na njem bomo podelili nagrade za najbolj<br />
izvirno predstavitev poklica in najboljšo<br />
promocijsko akcijo, ki so jo pripravili dijaki<br />
ekonomskih, frizerskih šol in šol s področja<br />
predšolske vzgoje. Na festivalu SKREIRAJ<br />
SE se bo predstavilo tudi 53 šol iz vse <strong>Slovenije</strong><br />
s svojimi promocijskimi akcijami.<br />
Primanjkuje odličnih kadrov<br />
Razmere v sistemu poklicnega izobraževanja<br />
niso najbolj ugodne. V srednje poklicne šole<br />
se zdaj vpisuje le približno petina osnovnošolcev,<br />
saj večina programov velja za neatraktivne,<br />
neperspektivne in drugorazredne.<br />
Na trgu zato primanjkuje kakovostnih strokovnih<br />
kadrov, tudi s področja storitvenih<br />
dejavnosti.<br />
Po ocenah pristojnih je glavni razlog za<br />
takšen položaj pomanjkanje ugleda in poznavanja<br />
sistema izobraževanja in tudi poklicev<br />
ekonomista, vzgojitelja in frizerja. Na<br />
prednostnem seznamu osnovnošolcev in<br />
njihovih staršev so predvsem gimnazije in<br />
v nadaljevanju visokošolsko izobraževanje.<br />
Z natečajem za najbolj izvirno predstavitev<br />
poklica in najboljšo promocijsko akcijo<br />
SKREIRAJ SE smo želeli pridobiti nove, sveže<br />
ideje in pristope k pripravi promocijskih<br />
akcij.<br />
Spodbujanje inovativnosti<br />
Na Festivalu SKREIRAJ SE bomo nagradili<br />
najboljše promocijske akcije in predloge za<br />
promocijo poklicev s področja ekonomije<br />
(trgovec, administrator, aranžerski in ekonomski<br />
tehnik), predšolske vzgoje in frizerstva.<br />
Z natečajem smo želeli tudi pri dijakih<br />
spodbuditi vse oblike ustvarjalnosti in inovativnosti,<br />
vključno z estetsko, socialno in podjetniško<br />
komponento.<br />
Tako osnovnošolcem kot njihovim staršem<br />
in delodajalcem, še bolj pa širši javnosti, je<br />
premalo znano, da sodoben in zanimiv učni<br />
proces v šolah zagotavlja dijakom kakovostno<br />
strokovno znanje in praktično izpopolnjevanje,<br />
ki na koncu šolanja omogoča takojšnje<br />
aktiviranje v izbranem poklicu.<br />
Po drugi strani so pomembna in premalo<br />
poznana dejstva, da takšno izobraževanje<br />
dijakom ponuja tako rekoč enake možnosti<br />
za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih<br />
šolah, da so ustrezno izbrani poklici iskani in<br />
cenjeni in da pridobljena znanja v povezavi<br />
s podjetnostjo posameznika pomenijo optimalno<br />
osnovo za zagon malih podjetij, storitvenih<br />
servisov in podobno.<br />
Operacijo delno financira Evropska unija iz<br />
Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo<br />
za šolstvo in šport.<br />
Festival bo v sredo, 5. maja 2010,<br />
na ploščadi pred Gospodarsko<br />
zbornico <strong>Slovenije</strong>. Začel se bo<br />
ob 13. uri. Vljudno vabljeni!<br />
CILJI FESTIVALA<br />
<br />
Pritegniti šolajočo se mladino v<br />
ekonomske, vzgojiteljske in frizerske<br />
šole, jo seznaniti z učnimi<br />
procesi in poklici ter jo navdušiti<br />
za predstavljene poklice (ekonomist,<br />
vzgojitelj in frizer).<br />
Povezati šole, učitelje, svetovalne<br />
delavce in starše k boljšemu<br />
sodelovanju.<br />
Dvigniti zavedanje o pomenu<br />
poklicnega in strokovnega izobraževanja<br />
v širši javnosti.<br />
Informirati javnost o perspektivnosti<br />
teh poklicev, možnostih<br />
štipendiranja, zaposlovanja in<br />
ustvarjanja poklicne kariere v<br />
storitveni panogi v Sloveniji in<br />
Evropi.<br />
Doseči občuten premik pri<br />
poznavanju in ugledu poklicnega<br />
izobraževanja in poklicev<br />
pri splošni javnosti, predvsem<br />
pa pri osnovnošolcih in njihovih<br />
starših.
22 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GLAVA GZS<br />
23<br />
GRADBENIŠTVO<br />
NAGRADE MEGRA 2010<br />
6 predlogov<br />
gradbenikov vladi<br />
Kakovost v graditeljstvu<br />
Neva Jejčič, Gradbeni center <strong>Slovenije</strong>, Gradbeni inštitut ZRMK, neva.jejcic@gi-zrmk.si<br />
Glede na zdajšnje razmere v gradbeništvu<br />
smo v Zbornici gradbeništva in industrije<br />
gradbenega materiala (ZGIGM) na predsednika<br />
vlade Boruta Pahorja naslovili prošnjo,<br />
da v nadaljevanju pogovorov glede ukrepov<br />
vlade za izboljšanje stanja v gradbeništvu in<br />
vseh z gradbeništvom povezanih panogah<br />
upošteva tudi naše predloge. Ravno tako želimo,<br />
da bi lahko vse te predloge predstavili na<br />
skupnem sestanku.<br />
Predlogi ukrepov za<br />
izboljšanje razmer v<br />
gradbeništvu<br />
Na 16. seji upravnega odbora ZGIGM so bili<br />
na podlagi predhodnih razprav na delovnih<br />
sestankih in poglobljene razprave na UO glede<br />
na izrazito kritične razmere v gradbeništvu<br />
sprejeti sklepi o potrebnih nadaljnjih ukrepih<br />
na področju graditve.<br />
Navzoči člani UO ZGIGM in drugi smo tudi<br />
opozorili vlado, da je nelikvidnost v vseh gradbenih<br />
sistemih in podsistemih dosegla kritično<br />
mejo, ki jo brez intenzivnejšega reševanja<br />
problemov in uveljavitve vseh vladnih ukrepov<br />
na finančnem in drugih področjih ne bo<br />
možno razrešiti in bo večina gradbenih podjetij,<br />
njihovih podizvajalcev in dobaviteljev v<br />
velikih težavah za nadaljnje poslovanje.<br />
Kaj naj stori vlada<br />
1Vlada mora sprejeti ukrepe za spremembe<br />
na področju javnega naročanja in zagotavljanja<br />
plačil, in sicer: uvesti plačevanja obveznosti<br />
javnih naročnikov v 30 dneh, proučiti<br />
možnost in dati predlog za vnovično uvedbo<br />
20 odstotkov predplačil pri javnih naročilih<br />
Borut Gržinič je dober poznavalec pogojev poslovanja in aktivnosti gradbeništva v Sloveniji in v EU.<br />
Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS; borut.grzinic@gzs.si<br />
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala poziva predsednika<br />
vlade, da pri prihodnjih ukrepih za izboljšanje razmer v gradbeništvo<br />
upošteva tudi naše predloge.<br />
gradenj, v merilih za izbiro ponudb pri javnem<br />
naročanju gradenj določiti in upoštevati predvsem<br />
ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ne<br />
samo najnižjo ceno, usposobiti javne naročnike<br />
po obeh zakonih o javnem naročanju za<br />
odgovorno in pravočasno pripravo ter vodenje<br />
investicijskih projektov, sprejeti zakonske dopolnitve<br />
postopkov za hitrejšo izvršbo v drugi<br />
fazi postopkov izvršbe zapadlih plačil.<br />
2Vlada mora zagotoviti pomoč gradbenim<br />
podjetjem pri nastopih na tujih trgih kot<br />
tudi zagotavljati sistemsko izvajanje finančne<br />
podpore podjetjem (krediti, zavarovanje kreditov<br />
in poslov, garancije) za te posle.<br />
3Vlada mora sprejeti celovit program urejanja<br />
stanovanjske politike in stanovanjske<br />
gradnje, ki naj vključuje odkup primernih<br />
stanovanj po primernih cenah, uvajanje JZP<br />
v stanovanjsko gradnjo z večjo možnostjo<br />
vključevanja širših segmentov investitorjev v<br />
najemne sheme z deregulacijo neprofitne stanovanjske<br />
najemnine in subvencijami, tudi s<br />
sprejemom zakona o nepremičninskih skladih,<br />
večje stimuliranje energetsko učinkovite<br />
obnove obstoječega stanovanjskega fonda,<br />
učinkovitejša izvedba zajamčene garancijske<br />
sheme za posojila za nakupe stanovanj, uvedbo<br />
davčnih olajšav tako za vlaganja v lastna<br />
stanovanja, za eventualna vlaganja v obveznice<br />
JSS in za vsa vlaganja v energetsko učinkovito<br />
prenovo obstoječega stanovanjskega fonda.<br />
4Vlada mora spodbuditi in pripraviti operativni<br />
načrt tudi za vse druge oblike pospeševanja<br />
graditve ter obnove stavb (tudi s<br />
pomočjo kohezijskih sredstev EU), in sicer<br />
za izgradnjo in energetsko učinkovito obnovo<br />
domov za starejše, varovanih stanovanj,<br />
zdravstvenih objektov, študentskih domov in<br />
drugih socialnih, šolskih in vseh drugih stavb<br />
v javni lasti, spodbude za investicije na lokalni<br />
ravni za energetiko in lokalne javne službe.<br />
5Vlada mora nujno pospešiti vse priprave<br />
za izgradnjo infrastrukturnih projektov s<br />
področja prometa, energetike in varstva okolja,<br />
in sicer za dokončanje obstoječega avtocestnega<br />
programa, obnove sistema državnih<br />
cest, programa izgradnje 3. in 4. razvojne osi,<br />
programa izgradnje in obnove železniških<br />
povezav, programa izgradnje novih energetskih<br />
objektov, prenosnih energetskih objektov<br />
(elektrika, plin) in objektov varstva okolja<br />
(odlagališča, čistilne naprave, vodovarstveni<br />
objekti).<br />
6Vlada naj prouči tudi predloge za spremembe<br />
delovanja na področju urejanja graditve,<br />
gradbeništva in vodenja javnih investicij in naj<br />
čim prej sprejme predlog zakona o umeščanju<br />
objektov državnega pomena v prostor in zakon<br />
o financiranju železniške infrastrukture. Prav<br />
tako naj enakopravno obravnava gospodarske<br />
subjekte iz panoge gradbeništva in industrije<br />
gradbenega materiala pri vseh vrstah spodbud,<br />
organizira naj se skupna strokovna skupina za<br />
normativno urejanje graditve in vseh drugih<br />
strokovnih nalog s področja graditve in gradbeništva<br />
v enotnem direktoratu za graditev v<br />
sklopu enega ministrstva, prouči in organizira<br />
naj se v okviru vlade enotna oblika organizacije<br />
vodenja javnih državnih investicij.<br />
Tudi letos so bili v okviru slavnostne otvoritve<br />
mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih<br />
materialov MEGRA v Gornji Radgoni razglašeni<br />
dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />
– priznanja za najboljše dosežke s tega<br />
področja graditeljstva. Dobitnikom ga je izročil<br />
minister za okolje in prostor Roko Žarnić.<br />
okviru razpisanih področij za ocenjevanje<br />
V za znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) je<br />
bilo v letu 2010 šestnajst prijav. Deset jih je izpolnjevalo<br />
merila za pridobitev najvišjega priznanja.<br />
Dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />
so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov<br />
maksimalnega števila točk v posamezni kategoriji.<br />
S tem so pridobili tudi pravico do uporabe<br />
blagovne znamke.<br />
Ocenjevanje je bilo izvedeno na teh področjih:<br />
razvojno-tehnološki dosežki, izvedba sanacije<br />
vlage stavb, izvedba fasad na objektih kulturne<br />
dediščine, izvedba vodotesne zaščite betonskih<br />
in AB-konstrukcij, oblikovanci iz naravnega<br />
kamna, separacije kamenih agregatov za gradbeništvo,<br />
betonarne za proizvodnjo transportnega<br />
betona in obrati za proizvodnjo asfaltnih zmesi.<br />
Nagrajenci<br />
V okviru ocenjevanja razvojno-tehnoloških dosežkov<br />
je podjetje SCT Ljubljana letos dobilo dve<br />
priznanji.<br />
Tehnologija cementno-betonskih voznih površin,<br />
izvedenih po metodi izpostavljenih zrn,<br />
predstavlja več tehničnih in tehnoloških izboljšav<br />
za zagotovitev ustreznih tornih lastnosti<br />
vozišč. Ta postopek zagotavlja trajnejšo rešitev<br />
površine vozišča z vidika zaglajevanja ter s tem<br />
povezane odpornosti proti drsenju in hrapavosti<br />
vozne površine.<br />
Obnova dotrajanih vozišč po postopku hladne<br />
reciklaže z uporabo penjenega bitumna kot veziva<br />
pa pomeni reševanje konstrukcijskih problemov<br />
voziščne konstrukcije, kjer je običajno poškodovana<br />
struktura nosilnih slojev, ne pa tudi<br />
struktura materialov znotraj teh slojev. Po tem<br />
postopku lahko z minimalno količino novega<br />
materiala in nizkimi stroški vozišče obnovimo<br />
tako, da bo vzdržalo še zelo dolgo.<br />
Podjetje ROTO iz Murske Sobote je letos prejelo<br />
že tretje priznanje za razvojno-tehnološki dosežek,<br />
in sicer za ROTO POLIETILENSKI JAŠEK<br />
fi 600 x 1250 mm, ki je plod domačega razvoja.<br />
Jašek ima izboljšane predvsem statične karakteristike,<br />
izdelan je iz enega kosa. Zmanjšana je<br />
tudi celotna masa jaška in poraba materiala.<br />
Letos že tretje priznanje za razvojno-tehnološki<br />
dosežek je prejelo podjetje VARIS LENDAVA za<br />
gotovo kopalnico iz lahkega betona. Proizvodnja<br />
je industrijska, vendar omogoča skoraj butično<br />
izpolnjevanje želja posameznih kupcev. Vsaka<br />
gotova kopalnica je tako lahko unikaten izdelek.<br />
Podjetje Marmor Hotavlje je vodilno slovensko<br />
kamnoseško podjetje. Z raziskovanjem in<br />
posodabljanjem tehnološke opreme ter novih<br />
oblikovnih postopkov išče nove možnosti za<br />
uporabo kamna. Plod teh prizadevanj sta tudi<br />
dve priznanji ZKG.<br />
Prvo priznanje so prejeli za kocke iz naravnega<br />
kamna hotavlje in galit. Kocke izdelujejo v velikosti<br />
9,5 krat 9,5 centimetra, debeline od 5 do 8<br />
centimetrov. Primerne so za tlakovanje zunanjih<br />
pohodnih in povoznih površin.<br />
Drugo priznanje pa so dobili za plošče iz naravnega<br />
kamna hotavlje in galit, dimenzije 20 krat<br />
20 centimetrov, debeline od 5 do 8 centimetrov.<br />
Plošče obdelajo tako, da jih štokajo ali krtačijo in<br />
so primerne za tlakovanje zunanjih pohodnih in<br />
povoznih površin.<br />
Letošnji dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu.<br />
Za izvedbo sanacije vlage stavb je priznanje prejelo<br />
podjetje GRAS iz Ljubljane. Z več kot desetletnimi<br />
izkušnjami na področju sanacij starih<br />
zidanih objektov kulturne dediščine in tudi drugih<br />
objektov se podjetje uvršča med kakovostne<br />
izvajalce v svoji panogi.<br />
Podjetje CM CELJE je letos prejelo kar tri priznanja<br />
ZKG.<br />
Prvo priznanje je prejela Asfaltna baza Ammann.<br />
Poleg navadnih asfaltov proizvaja tudi vse vrste<br />
barvnih asfaltnih zmesi. Njena prednost je tudi<br />
sprotna oskrba s kamnito moko in s potrebnimi<br />
frakcijami kamnitih zrn iz bližnjega kamnoloma<br />
apnenca. Imajo tudi okoljevarstveno dovoljenje<br />
za obratovanje.<br />
Priznanje je prejela betonarna Ammann v Veliki<br />
Pirešici, ki proizvaja vse vrste betonskih mešanic,<br />
med njimi tudi najzahtevnejše konstrukcijske<br />
betone. Vse betonske recepture so verificirane,<br />
ob betonarni je nameščena tudi naprava za recikliranje.<br />
Tako lahko vso odpadno vodo iz reciklaže<br />
uporabijo za mešanje betona.<br />
Separacija kamnoloma Velika Pirešica je med<br />
največjimi v Sloveniji in tudi dobitnik priznanja<br />
ZKG. Pridobivajo frakcije za proizvodnjo<br />
asfaltov, betonov in tamponskih mešanic. Strojna<br />
oprema je posodobljena. Imajo primarno,<br />
sekundarno in terciarno drobljenje ter linijo za<br />
predrabljanje presežka frakcij. Po končanem izkoriščanju<br />
kamnoloma se bo izvedla rekultivacija<br />
in sanacija prostora.
24 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 25<br />
MANAGEMENT CONSULTING<br />
Pričakovanja za prihodnjih<br />
6 mesecev<br />
Kakšne pa so napovedi za prihodnjih šest mesecev<br />
V štirih odstotkih podjetij pričakujejo<br />
Kako ocenjujete<br />
število trenutnih<br />
naročil<br />
2,20%<br />
31,10%<br />
Kot nezadovoljivo<br />
Kot veliko<br />
Kot zadovoljivo<br />
66,70%<br />
Vir podatkov:<br />
Anketa ZPSD – ZMCS,<br />
april 2010<br />
zmanjšan obseg dejavnosti v primerjavi z minulimi<br />
šestimi meseci, dve tretjini pričakujeta<br />
enako raven aktivnosti, 29 odstotkov podjetij<br />
pa pričakuje, da bodo dejavnost povečali.<br />
Med posameznimi skupinami (po velikosti<br />
prihodkov) ni prav velikih razlik v odgovorih.<br />
Bolj odstopajo le najmanjša podjetja z najnižjo<br />
ravnijo dohodka, kjer je položaj nekoliko manj<br />
pozitiven, kot kaže povprečje tako pri ocenah<br />
kot pričakovanjih.<br />
Sklepamo lahko, da je zaznati zmerni optimizem,<br />
pričakovanja pa so se tako že v preteklem<br />
letu spustila na (bolj) realno raven. V skladu s<br />
tem tudi oceni »dobro« in »zadovoljivo« zrcalita<br />
pogled na dejanske razmere in pomenita<br />
nekaj drugega kot na primer pred dvema letoma.<br />
Koliko se bodo napovedi in pričakovanja uresničili,<br />
je odvisno od splošne konjunkture in<br />
vrste dejavnikov, ki vplivajo nanjo, pa tudi od<br />
zavedanja podjetij, da v času recesije še bolj kot<br />
sicer potrebujejo znanje in nove, učinkovitejše<br />
poslovne rešitve, ne nazadnje pa tudi od ravnanja<br />
javnega sektorja pri tem, ali bo v vlogi naročnika<br />
odigral (bolj) pozitivno vlogo ali ne.<br />
Kakšna bo<br />
predvidoma vaša<br />
aktivnost v<br />
prihodnjih 6 mesecih<br />
66,70%<br />
Padala bo<br />
Stabilna bo<br />
Naraščala bo<br />
28,90%<br />
4,40%<br />
Vir podatkov:<br />
Anketa ZPSD – ZMCS,<br />
april 2010<br />
Poslovni barometer v<br />
svetovalnih dejavnostih<br />
Mag. Majda Dobravc, direktorica ZPSD, majda.dobravc@gzs.si, in Tanja Faganel, svetovalka ZPSD, tanja.faganel@gzs.si<br />
Trenutno stanje konjunkture v posameznih sektorjih gospodarstva<br />
kaže različno podobo, ponekod je čutiti izboljšanje, drugod pa (še) ne.<br />
Da bi izmerili poslovni utrip še v naših svetovalnih<br />
dejavnostih, smo v Združenju za<br />
management consulting <strong>Slovenije</strong> med člani<br />
izvedli kratko anketo o tem, kako ocenjujejo<br />
trenutno stanje podjetja in naročil. Odgovore<br />
Kako ocenjujete stanje<br />
vašega podjetja<br />
40%<br />
13,30%<br />
46,70%<br />
smo prejeli od 45 podjetij z različnim obsegom<br />
prihodkov, kar dobro odseva dejansko sestavo<br />
podjetij v teh dejavnostih.<br />
Podjetja večinoma zadovoljna<br />
Na vprašanje, kako ocenjujejo stanje v svojem<br />
podjetju, je le dobrih 13 odstotkov vprašanih<br />
odgovorilo, da z njim niso zadovoljni,<br />
40 odstotkov ga ocenjuje kot zadovoljivo,<br />
malo manj kot polovica, 46 odstotkov, pa kot<br />
dobro.<br />
Le peščica svetovalnih podje-<br />
““<br />
tij letos pričakuje poslabšanje<br />
poslovanja.<br />
zadovoljivo, slaba tretjina z naročili ni zadovoljna.<br />
Samo eno podjetje (dva odstotka) ima<br />
veliko naročil.<br />
Kako se je gibal vaš<br />
prihodek v zadnjIh 3<br />
mesecih<br />
13,30%<br />
17,80%<br />
68,90%<br />
Dobro<br />
Zadovoljivo<br />
Nezadovoljivo<br />
Vir podatkov:<br />
Anketa ZPSD – ZMCS,<br />
april 2010<br />
Večina – kar 69 odstotkov – je v zadnjih treh<br />
mesecih ohranila prihodke na enaki ravni, v<br />
skoraj 18 odstotkih podjetij so zaznali znižanje,<br />
v 13 odstotkih podjetij pa so se prihodki v tem<br />
obdobju povečali.<br />
Podobno ocenjujejo tudi trenutno število naročil.<br />
Kar 67 odstotkov vprašanih ga ocenjuje kot<br />
Ostal stabilen<br />
Naraščal<br />
Padal<br />
Vir podatkov:<br />
Anketa ZPSD – ZMCS,<br />
april 2010
26 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 27<br />
EVROPSKI PROJEKTI<br />
Mreža od<br />
Zibelke do<br />
Zibelke<br />
Marjana Dermelj, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve<br />
Služba vlade za razvoj in evropske zadeve skupaj<br />
z devetimi drugimi partnerskimi organizacijami<br />
iz držav članic Evropske unije sodeluje<br />
v projektu vzpostavljanja Mreže od Zibelke do<br />
Zibelke (MoZdZ), ki ga sofinancira evropska<br />
komisija v okviru programa INTERREG IVC.<br />
projektu poleg službe vlade za razvoj in<br />
V evropske zadeve sodeluje še pet razvojnih<br />
agencij iz Finske, Francije, Italije, Madžarske<br />
in Romunije in štirje evropski organi<br />
javne uprave: Provinca Limburg (vodilni<br />
KLJUČNA NAČELA KONCEPTA OD ZIBELKE DO ZIBELKE:<br />
partner, Nizozemska), Javna agencija Flandrije<br />
za ravnanje z odpadki (OVAM, Belgija),<br />
Mesto Gradec (Avstrija), Svet okrožja Suffolk<br />
(Velika Britanija). V nekaterih partnerskih<br />
organizacijah so pri uporabi in udejanjanju<br />
Odpadek je hrana: To načelo temelji na posnemanju kroženja snovi v naravi.<br />
Proces vsakega organizma v ekosistemih namreč prispeva k zdravemu<br />
in dobremu delovanju vsega sistema. Listi drevesa so na primer odpadek,<br />
ki se v tleh razgradi in postane hrana za druge organizme. Mikrobi se<br />
prehranjujejo s temi »organskimi odpadki« in tako zemlji vrnejo veliko<br />
hranilnih snovi, ki jih nato drevo lahko porabi za svoje delovanje. Odpadek<br />
enega organizma je hrana drugemu. Načrti, ki jih delamo ljudje, morajo<br />
posnemati take tokokroge snovi – tokokroge, v katerih se odpadki sploh<br />
ne pojavijo več – že pri sami zasnovi sistema.<br />
Raba sončne energije: Zdaj uporabljamo fosilna goriva, ki so nastala<br />
pred milijoni let, raba jedrske energije prihodnjim generacijam nalaga nevarno<br />
odgovornost. Sistemi, ki temeljijo na sončni energiji, pa uporabljajo<br />
energijo, ki je na voljo danes, ne da bi s tem ogrožali prihodnje generacije.<br />
Z današnjimi tehnologijami je mogoče zanesljivo in rentabilno uporabljati<br />
sončno energijo. Tudi uporaba vetra, ki nastane zaradi toplotnih razlik v<br />
atmosferi, ali uporaba biomase pomeni kredibilno možnost.<br />
Spodbujanje raznovrstnosti: Naravni sistemi delujejo in se razvijajo<br />
zaradi kompleksnih povezav in to raznovrstnost je treba primerjati s<br />
standardnimi rešitvami industrijske revolucije in uniformnosti, s katero<br />
se soočamo v globaliziranem svetu. Pri načrtovanju procesov za proizvodnjo<br />
moramo začeti posnemati to raznovrstnost in raznolikost, ki ju lahko<br />
opazujemo v naravi.<br />
<br />
načel koncepta oZdZ prišli že daleč, zato<br />
lahko s sodelovanjem <strong>Slovenije</strong> v projektu<br />
pripomoremo k prenosu najnaprednejših razvojnih<br />
konceptov in praks in tako spodbudimo<br />
kakovostni razvoj v naši državi.<br />
Priprava akcijskega načrta bo<br />
izziv<br />
Projektna Mreža oZdZ se osredotoča na štiri<br />
področja: industrija, stavbe, načrtovanje specifičnih<br />
prostorskih ureditev in upravljanje. Partnerske<br />
organizacije so se dogovorile, da bodo<br />
v okviru projekta začele organizirati srečanja<br />
s pomembnimi predstavniki v njihovih državah/regijah<br />
in skušale zbrati največje možno<br />
število primerov dobrih praks, med katerimi<br />
bodo potem v mreži izbrali najboljše. V času<br />
izvajanja projekta bodo partnerske organizacije<br />
zagotovile tudi njihov prenos (vsaj dva primera)<br />
v državo partnerico. Tako bodo omogočile<br />
hitrejše uresničevanje koncepta oZdZ v praksi.<br />
Najpomembnejši izziv pa bo gotovo priprava<br />
akcijskega načrta za to področje.<br />
Koncept oZdZ v partnerskih<br />
državah<br />
Projekt se izvaja v okviru programa INTER-<br />
REG IVC. Njegova posebnost pa je, da spada v<br />
skupino projektov razširjanja dobrih praks (capitalisation<br />
projects), poleg tega pa tudi v mrežo<br />
za njihovo pospešeno razširjanje (fast track<br />
network). Evropska komisija namreč verjame,<br />
da lahko pobuda desetih partnerskih organizacij<br />
pripomore k ciljem Evropske unije za rast in<br />
ekoinovacije. Zato bo evropska komisija tvorno<br />
sodelovala pri izvajanju projekta kot enajsta<br />
partnerska organizacija.<br />
Pobudniki za prijavo projekta so bili v Provinci<br />
Limburg, kjer so ta koncept začeli uvajati leta<br />
2007. Od takrat se je njegova popularnost v tej<br />
provinci, pa tudi v vsej Nizozemski, izjemno<br />
povečala, in sicer med vsemi ciljnimi skupinami<br />
deležnikov. Skupaj s snovalcema koncepta<br />
oZdZ so v limburški provinci oblikovali vodilna<br />
načela in poslanstvo, ki želi promovirati<br />
ta koncept med oblikovalci, podjetji, arhitekti,<br />
urbanisti in vsemi drugimi relevantnimi posamezniki<br />
in organizacijami.<br />
<strong>Gospodarska</strong> <strong>zbornica</strong> na ravni province Limburg<br />
izvaja tudi izobraževanja za podjetja, skupaj<br />
z Limburškim podjetjem za razvoj (Limburg<br />
Development Company LIOF) in Provinco<br />
Limburg pa želijo podeliti certifikat oZdZ izdelkom<br />
in/ali proizvodnim procesom, ki delujejo<br />
v provinci in ki temeljijo na metodologiji<br />
EPEA. Projekt se osredotoča na mala in srednje<br />
velika podjetja (do 250 zaposlenih) v industriji<br />
ali v storitvenem sektorju. LIOF je prvim šestim<br />
podjetjem, ki so se odločila za delovanje po načelih<br />
oZdZ, izdala vavčerje. Prvega med njimi<br />
je dobilo podjetje Van Houtum Papier iz mesta<br />
Swalmen. Pred kratkim so dobili tudi nagrado<br />
za inovativnost, saj so zasnovali higienski papir,<br />
ki v celoti temelji na načelih oZdZ.<br />
Bioperle iz odpadkov koruze<br />
Tudi študenti akademije vizualnih umetnosti<br />
iz Maastrichta, ki so se združili v skupino Artisjok<br />
(artičoka) so po načelih koncepta oZdZ<br />
oblikovali serijo pohištva, ki so jo poimenovali<br />
Mizfit. Pri tem so kot surovino uporabili<br />
»bioperle«, ki so izdelane iz koruznih<br />
odpadkov. Material je povsem razgradljiv,<br />
mogoče ga je upogibati in iz njega oblikovati<br />
pohištvo. Študentom so pri izvedbi projekta<br />
pomagali v podjetjih Biopearls in DSM. Vendar<br />
je to le eden od izdelkov, ki so nastali na<br />
podlagi načel oZdZ.<br />
V Provinci Limburg želijo še dlje, saj se zavedajo,<br />
da uresničevanje koncepta oZdZ zahteva<br />
visoko usposobljene kadre na številnih področjih.<br />
Zato skupaj z različnimi univerzami<br />
sodelujejo pri širitvi znanja o tem konceptu,<br />
končni cilj pa je oblikovati podiplomski študijski<br />
program oZdZ.<br />
In kaj pravzaprav je bistvo<br />
koncepta od Zibelke do<br />
Zibelke SM <br />
Pri tem konceptu, ki sta ga razvila William<br />
McDonough in Michael Braungart, gre za<br />
novo paradigmo oblikovanja in izvajanja načel<br />
(so)naravno učinkovitega oblikovanja, s<br />
čimer njegova avtorja pozivata k »tretji industrijski<br />
revoluciji«.<br />
Pomemben je idejni premik od napačnega<br />
sistemskega pristopa, ki ga poznamo danes.<br />
Namesto oblikovanja izdelkov in sistemov,<br />
ki temeljijo na načelu: vzemi-naredi-odloži<br />
(od zibelke do groba), ki smo ga uporabljali<br />
doslej, pristop oZdZ temelji na vzorcih, ki jih<br />
najdemo v naravi. V celoti odpravi koncept<br />
odpadka in ustvarja bogastvo, ki je zdravo in<br />
trajno. Zahteva, da izdelke naredimo dobro<br />
že prvič in da nam ni treba iskati naknadnih<br />
rešitev za napake zaradi napačne izhodiščne<br />
zasnove izdelkov ali storitev. V poslovnem<br />
svetu ta načela dojemajo kot spodbujevalca<br />
ekonomske rasti in stroškovne učinkovitosti.<br />
Zdajšnje strategije za zmanjševanje okoljskih<br />
problemov in identifikacijo trajnostnih rešitev<br />
so v prvi vrsti namenjene izboljšanju učinkovitosti<br />
proizvodnih procesov in izdelkov v<br />
majhnih, nepovezanih korakih. S tem sicer ni<br />
nič narobe. Vendar pa tako zamujamo z uvajanjem<br />
in prodorom resnično inovativnih in<br />
prebojnih tehnologij na trg. Poudarek načel<br />
koncepta oZdZ je ustvariti sonaravno učinkovite<br />
rešitve, ki imajo morda daljši zagonski<br />
čas, vendar pa je dolgoročno njihov prispevek<br />
k trajnostnemu razvoju (okoljski, ekonomski,<br />
socialni elementi) večji. Uresničevanje načel<br />
koncepta oZdZ zahteva »napredno mišljenje«<br />
in voditelje, ki se ne bojijo inovacij in vlaganja<br />
danes za ustvarjanje dobičkov jutrišnjega dne.<br />
Velika svetovna podjetja ta koncept že uporabljajo<br />
pri oblikovanju svojih izdelkov (tekstil,<br />
pisarniško pohištvo, gradbeni materiali in<br />
drugo). Dokazala so, da je njegova uporaba v<br />
praksi mogoča. Proizvodni procesi, zasnovani<br />
po načelih oZdZ, so preprostejši, porabijo<br />
manj energije in surovin, proizvedejo manj<br />
odpadnih materialov, ki se lahko reciklirajo<br />
in so zaradi tega cenejši. Uporaba manjših<br />
količin surovin pomeni manj odpadkov. Ekološko<br />
sprejemljive materiale laže in ceneje<br />
procesiramo, ekonomsko privlačen pa je tudi<br />
vidik recikliranja materialov, ki ohranjajo<br />
svojo prvotno kakovost.<br />
Kakovost pred količino<br />
Ključnega pomena pri konceptu je tudi definicija<br />
(so)naravne učinkovitosti (eco-effectiveness),<br />
ki se razlikuje od definicije okoljske,<br />
oziroma ekoučinkovitosti (eco-efficiency). Pogosto<br />
se koncepta (so)naravne učinkovitosti in<br />
ekoučinkovitosti medsebojno mešata, vendar<br />
je med njima zelo velika razlika. Ekoučinkovitost<br />
kvantificira, (so)naravna učinkovitost<br />
kvalificira. Zadnja pomeni strategijo oblikovanja<br />
in načrtovanja procesov tako, da izdelki<br />
in odpadki lahko postanejo »hrana«, bodisi v<br />
naravnih ekosistemih bodisi v industrijskih<br />
sistemih, kjer lahko v zaprtih krogih krožijo<br />
neskončno dolgo, ustvarjajo vrednost in so<br />
v samem bistvu zdravi in varni. Tako maksimiramo<br />
njihovo vrednost ne da bi zaradi tega<br />
škodovali ekosistemom. Ko damo prednost<br />
kakovosti surovin, postane učinkovitost njihove<br />
uporabe pomembna ekonomska možnost.<br />
Naravni snovni krog in<br />
tehnološki snovni krog<br />
Izdelki, kot so naravna vlakna, kozmetika, detergenti<br />
in drugo, so zasnovani tako, da se lahko<br />
brez kakršnihkoli tveganj vrnejo v naravni<br />
snovni tokokrog. Tam se razgradijo na nestrupena<br />
organska hranila, ki pomagajo pri rasti<br />
rastlin in postanejo spet del novih izdelkov.<br />
Izdelki, kot so televizijski sprejemniki, avtomobili<br />
in sintetična vlakna, so tako imenovane<br />
tehnične surovine, ki po izteku življenjske dobe<br />
omogočajo »rojstvo« novega izdelka. Pri tem<br />
je pomembno tudi lastništvo, saj lahko kupec<br />
kupi le storitev, na primer predvajanje tv-signala,<br />
medtem ko ostane material, iz katerega je<br />
sprejemnik, v lasti proizvajalca, ki sestavne dele<br />
po izteku življenjske dobe izdelka uporabi pri<br />
proizvodnji novih in novih izdelkov.<br />
Podeljevanje certifikatov<br />
Snovalca koncepta in tisti, ki z njima sodelujejo,<br />
so razvili tudi sistem certificiranja. Podjetja<br />
imajo tako možnost, da za svoje materiale<br />
ali izdelke pridobijo potrdilo, ki zagotavlja<br />
skladnost z načeli koncepta oZdZ (Cradle<br />
to CradleSM). Pri dodeljevanju certifikata<br />
upoštevajo varnost, škodljivost za zdravje in<br />
reciklabilnost izdelkov, vidik uporabe obnovljivih<br />
virov, odgovornega ravnanja z vodnimi<br />
viri pa tudi druge družbene vidike. Certifikat<br />
je veljaven leto dni, za njegovo vnovično<br />
podelitev pa mora podjetje spet dokazati<br />
kakovost izdelka. Možne so štiri ravni certificiranja:<br />
osnovna, srebrna, zlata in platinasta,<br />
ki kažejo na to, koliko izdelki ali storitve izpolnjujejo<br />
kriterije koncepta oZdZ.<br />
Stališča v besedilu so osebna stališča avtorice<br />
in niso nujno tudi stališča Službe vlade za<br />
razvoj in evropske zadeve.<br />
KLJUČNI CILJI PROJEKTA<br />
1. priprava akcijskih načrtov, ki<br />
bodo namenjeni uresničevanju<br />
načel koncepta oZdZ v praksi,<br />
in prenos primerov dobrih<br />
praks s področja industrije,<br />
stavb, načrtovanja specifičnih<br />
prostorskih ureditev in upravljanja<br />
2. spodbujanje vključevanja deležnikov<br />
(podjetja, industrijski<br />
oblikovalci, arhitekti, prostorski<br />
načrtovalci)<br />
3. vzpostavitev dolgoročnega<br />
evropskega partnerstva
28 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 29<br />
JEK 2<br />
EKONOMSKI ZORNI KOT: PROJEKT JEK 2 V ŠTEVILKAH<br />
<br />
Zakaj potrebujemo<br />
jedrsko energijo<br />
Primož Stropnik, vodja komercialnega sektorja, trženja in strateških financ, GEN energija, primoz.stropnik@gen-energija.si<br />
Investicija bo močno vplivala na slovensko gospodarstvo:<br />
1. v času izgradnje:<br />
več kot 20.000 zaposlenih v celotnem obdobju,<br />
več kot 700 milijonov evrov višji letni BDP,<br />
več kot 250 milijonov evrov dodatnih javnofinančnih prihodkov na leto;<br />
2. v času obratovanja:<br />
več kot 3.000 posredno in neposredno zaposlenih,<br />
več kot 150 milijonov evrov višji letni BDP,<br />
več kot 50 milijonov evrov javnofinančnih prihodkov na leto,<br />
več kot 300 milijonov evrov ustvarjenega dodatnega investicijskega<br />
potenciala na leto.<br />
Zanesljiv sistem oskrbe s konkurenčno energijo, ki uresničuje trajnostne<br />
usmeritve razvoja <strong>Slovenije</strong> in jo vodi na poti v nizkoogljično gospodarstvo,<br />
je pomemben pogoj za uspešnost našega gospodarstva.<br />
Zato si Slovenija zasluži sodobno in premišljeno zastavljeno energetsko<br />
politiko z dolgoročno vizijo, usmerjeno v trajnostni razvoj.<br />
Električna energija ima pri tem pomembno<br />
mesto. Vsekakor je ena temeljnih dobrin,<br />
za gospodinjstva in industrijo. Zaradi<br />
številnih okoljskih in ekonomskih prednosti<br />
te vrste energije (na primer množično uvajanje<br />
električnih vozil, intenzivna uporaba<br />
toplotnih črpalk) se bo poraba električne<br />
energije povečevala tudi v prihodnjih desetletjih,<br />
četudi se bo skupna poraba energije<br />
zaradi učinkovite rabe energije zmanjševala.<br />
Jože Colarič,<br />
predsednik uprave in generalni direktor, Krka<br />
»Za sedanje in prihodnje poslovanje<br />
našega podjetja je ključnega<br />
pomena zanesljiva in kakovostna<br />
oskrba z energijo. Za ohranjanje<br />
konkurenčnosti podjetja mora biti<br />
energija na voljo po dolgoročno<br />
ekonomsko vzdržnih cenah, ki bodo<br />
primerljive tako na domačem kot<br />
tudi tujih energetskih trgih.«<br />
To pa pomeni, da moramo pravočasno, predvsem<br />
pa okoljsko in ekonomsko odgovorno<br />
poskrbeti za to, da bomo lahko zadovoljili naraščajoče<br />
potrebe po električni energiji.<br />
Industrija – eden največjih<br />
porabnikov električne<br />
energije<br />
Poraba električne energije v industriji, storitvenih<br />
dejavnostih in v gospodinjstvih narašča z<br />
gospodarsko rastjo in razvojem novih tehnologij,<br />
kar vključuje vse bolj razširjeno uporabo<br />
toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Poleg<br />
tega lahko v slovenskem prostoru v prihodnje<br />
pričakujemo tudi povečanje javnega in osebnega<br />
prevoza s sodobnimi, do okolja prijaznimi<br />
električnimi prevoznimi sredstvi, kar bo sicer<br />
zmanjševalo skupno porabo energije, povečevalo<br />
pa rabo električne kot najčistejše oblike<br />
energije.<br />
V Sloveniji se je v zadnjem desetletju poraba<br />
električne energije povečevala za povprečno tri<br />
odstotke na leto in je že presegla 13,5 TWh električne<br />
energije na leto. Projekcije kažejo, da bo<br />
poraba še naraščala in se bo med letoma 2020<br />
in 2030 dvignila s približno 17 TWh na 20 TWh<br />
KAKŠNE POSLOVNE PRILOŽNOSTI PRINAŠA PROJEKT JEK 2<br />
na leto. To pa seveda pomeni, da bomo zaradi<br />
naraščajoče porabe električne energije, pa tudi<br />
kot nadomestilo za ustavljene starejše in neučinkovite<br />
elektrarne, potrebovali nove zmogljivosti<br />
za proizvodnjo električne energije.<br />
Jedrska energija je pomem-<br />
““<br />
ben vir zanesljive oskrbe z<br />
elektriko v Sloveniji.<br />
V Sloveniji več kot polovico električne energije<br />
porabi industrija. Čeprav smo zaradi gospodarske<br />
recesije kratkoročno zmanjšali porabo,<br />
lahko kljub ukrepom učinkovite rabe energije in<br />
nadomeščanju virov energije ter morebitnemu<br />
zaprtju nekaterih velikih porabnikov v industriji<br />
tudi v prihodnje pričakujemo rast porabe.<br />
Vloga jedrske<br />
energije v slovenskem<br />
elektroenergetskem sistemu<br />
danes in jutri<br />
Jedrska energija je pomemben vir zanesljive<br />
oskrbe z elektriko v Sloveniji, saj Nuklearna<br />
Med ključnimi poslovnimi priložnostmi projekta JEK 2 je možnost vključitve<br />
slovenskega gospodarstva v projektiranje, gradnjo, izdelavo opreme ter<br />
montažo doma in v tujini. Največji pozitivni učinki projekta so predvideni v<br />
gospodarskih dejavnostih:<br />
gradbeništvo,<br />
trgovina,<br />
kovinska in nekovinska industrija,<br />
strojništvo,<br />
električna oprema.<br />
<br />
elektrarna Krško (NEK) proizvede 40 odstotkov<br />
vse električne energije v državi (oziroma<br />
dobro petino, upoštevajoč le slovenski del<br />
NEK). To hkrati pomeni kar dve tretjini vse električne<br />
energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo<br />
brez izpustov ogljikovega dioksida.<br />
Zaradi naraščajoče porabe<br />
““<br />
električne energije, pa tudi<br />
kot nadomestilo za ustavljene<br />
starejše in neučinkovite<br />
elektrarne bomo potrebovali<br />
nove zmogljivosti za proizvodnjo<br />
električne energije.<br />
Razlogi, da je GEN energija pristopil k načrtovanju<br />
izgradnje drugega bloka jedrske<br />
elektrarne v Krškem (JEK 2), so torej na dlani:<br />
dolgoročno pričakovana rast porabe električne<br />
energije, starost zgrajenih energetskih<br />
objektov in težnja po energetski uvozni neodvisnosti<br />
<strong>Slovenije</strong>. Projekt JEK 2 Sloveniji<br />
ponuja številne priložnosti in rešitve: poleg<br />
dolgoročne varne in zanesljive oskrbe z električno<br />
energijo brez izpustov ogljikovega<br />
dioksida ter konkurenčne, napovedljive in<br />
stabilne cene elektrike je treba posebej poudariti<br />
številne pozitivne učinke na gospodarski<br />
razvoj <strong>Slovenije</strong>.<br />
Pozitivni vplivi investicije<br />
v JEK 2 na slovensko<br />
gospodarstvo<br />
Projekt JEK 2 je naložba, ki bo vplivala na celotno<br />
nacionalno gospodarstvo, zato so bile izvedene<br />
tudi analize vplivov investicije na mikro in<br />
makro ekonomski ravni. Projekt smo obravnavali<br />
z različnih zornih kotov, kot so tržni vidiki<br />
proizvodnje električne energije v JEK 2, stroški<br />
proizvodnje, investicijska vlaganja in dinamika<br />
financiranja, kazalci učinkovitosti, analiza občutljivosti<br />
in makroekonomski učinki.<br />
Rezultati analize so pokazali, da je nova jedrska<br />
elektrarna najcenejša alternativa za proizvodnjo<br />
pasovne energije v primerjavi z drugimi<br />
načini proizvodnje, tako z vidika varne kot tudi<br />
zanesljive oskrbe z električno energijo. Rezultati<br />
potrjujejo tudi, da naj bi imela zdajšnja NEK<br />
in načrtovani JEK 2 velik in pozitiven vpliv tako<br />
z makroekonomskega kot družbenega vidika.<br />
Kazalci učinkovitosti investicije, katere vrednost<br />
po zadnjih ocenah znaša med tri in pet<br />
milijard evrov, kažejo tudi na izjemno ekonomičnost<br />
ter s tem povezane ugodne priložnosti<br />
za vlagatelje. Hkrati ima naložba v JEK 2 močan<br />
vpliv na panogo elektrogospodarstva, saj<br />
pomeni proizvodnjo od 8 do 12 TWh električne<br />
energije preboj v neodvisnost na področju<br />
oskrbe <strong>Slovenije</strong> z električno energijo.<br />
V Sloveniji se je v zadnjem<br />
““<br />
desetletju poraba električne<br />
energije povečevala za povprečno<br />
tri odstotke na leto.<br />
Ne nazadnje pa bi zgraditev JEK 2 vplivala tudi<br />
na znižanje prodajne cene električne energije,<br />
kar se bo posredno poznalo tudi v življenjskem<br />
standardu vseh prebivalk in prebivalcev <strong>Slovenije</strong>.<br />
Danilo Toplek,<br />
predsednik uprave, Talum<br />
»V Talumu, katerega proizvodni<br />
proces je kljub njegovi racionalnosti<br />
močno odvisen od zanesljive<br />
oskrbe z električno energijo po<br />
cenah, ki so jih deležni tudi drugi<br />
evropski odjemalci s takšno karakteristiko<br />
odjema, že skoraj 20 let<br />
zaskrbljeno spremljamo dogajanje<br />
v slovenski energetiki. V začetku<br />
devetdesetih let vsiljena dogma o<br />
ničelni rasti porabe električne energije<br />
je imela za posledico nenehno<br />
spreminjajoče se razvojne strategije,<br />
predvsem ni bil uresničen noben<br />
pomembnejši proizvodni objekt,<br />
niti mnogi, za varnost oskrbe<br />
potrebni deli prenosnega omrežja.<br />
Nerazumno in neodgovorno, še<br />
posebno ob dejstvu, da imamo<br />
na razpolago odlično osnovo za<br />
uresničitev projekta, ki bi lahko<br />
zagotovil Sloveniji dovolj električne<br />
energije po ekonomsko sprejemljivih<br />
pogojih vsaj za prihodnjih 50<br />
let. Le vse potenciale, ki jih imamo<br />
na voljo, bi bilo treba združiti in se<br />
odločiti.«<br />
JEDRSKA ENERGIJA – VSE ODLOČNEJE NA EVROPSKEM IN SVETOVNEM ZEMLJEVIDU<br />
V zadnjih letih je veliko držav pokazalo zanimanje za jedrsko energijo. Po<br />
informacijah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) se 12 držav<br />
aktivno pripravlja na gradnjo novih jedrskih elektrarn, 38 pa se jih zanima za<br />
to. Od teh 50 držav jih je 11 v Evropi, kjer sta v izgradnji dve jedrski elektrarni<br />
na Finskem (Olkiluoto-3) in v Franciji (Flamanville-3), v obeh državah tudi<br />
načrtujejo gradnjo dodatnih jedrskih elektrarn, prav tako do deset novih<br />
reaktorjev načrtujejo v Veliki Britaniji. Gradnjo jedrskih elektrarn nadaljujejo<br />
tudi v Bolgariji (Belene), Romuniji (Černavoda-3 in 4) in na Slovaškem (Mohovce-3<br />
in 4). Zaradi potreb po čisti energiji in zamenjavi starih enot bodo<br />
nove jedrske elektrarne zgradili tudi v Litvi in na Češkem, kjer je podjetje CEZ<br />
avgusta 2009 pripravilo razpis za gradnjo dveh jedrskih elektrarn (Temelin-3<br />
in 4). V svetovnem merilu se je spomladi 2010 gradilo 55 novih jedrskih<br />
elektrarn (po podatkih IAEA), kar je 20 več kot konec leta 2007. Skupna<br />
zmogljivost teh enot je okrog 46 GW, s povprečno velikostjo približno 950<br />
MW na enoto.
30 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
svetovalec 31<br />
INTERNACIONALIZACIJA<br />
vprašanja in odgovori<br />
Se ruski medved le<br />
prebuja<br />
Aleš Cantarutti, direktor Centra za konkurenčnost pri GZS, ales.cantarutti@gzs.si<br />
V začetku aprila je rusko prestolnico obiskala številčna delegacija<br />
predstavnikov slovenskih podjetij s področja gradbeništva in proizvodnje<br />
gradbenih materialov. V organizaciji GZS, JAPTI ter ministrstva<br />
za gospodarstvo se je na skupinskem razstavnem prostoru 12 podjetij<br />
predstavilo na sejmu Mosbuild.<br />
Več kot 30 slovenskih gospodarstvenikov<br />
pa se je v okviru delegacije na slovenskem<br />
veleposlaništvu v Moskvi udeležilo še<br />
rusko-slovenske poslovne konference. Ključna<br />
ugotovitev večine udeležencev je, da se<br />
rusko gospodarstvo, po izjemno težkem lanskem<br />
letu, postavlja na noge in da se kažejo<br />
priložnosti tudi za slovenska podjetja, vstop<br />
na ruski trg pa je vse prej kot preprost.<br />
Rast BDP<br />
Čeprav sodi Ruska federacija v tako imenovano<br />
skupino držav BRIK, za katere velja,<br />
da se najhitreje razvijajo, so se v nasprotju z<br />
Brazilijo, Indijo in Kitajsko v največji državi<br />
na svetu lani spopadali z globoko recesijo,<br />
ki se je konec leta pokazala v 8,5-odstotnem<br />
upadu BDP in sorazmerno visoko inflacijo.<br />
Slovenski razstavni prostor na ruskem sejmu Mosbuild.<br />
Predsednik vlade Vladimir Putin je tako že<br />
konec minulega leta napovedal, da sta med<br />
ključnimi cilji njegove vlade tudi ohranjanje<br />
makroekonomske stabilnosti in zmanjšanje<br />
proračunskega primanjkljaja. Ob tem je<br />
dodal, da bi lahko Rusija v letu 2010 zabeležila<br />
vsaj triodstotno rast BDP. Po prvem<br />
letošnjem četrtletju se zdi, da se Putinove<br />
napovedi uresničujejo, saj je bila zabeležena<br />
občutna gospodarska rast,<br />
Hladna prha za sodelovanje<br />
med Slovenijo in Rusijo<br />
Blagovna menjava med Slovenijo in Rusko<br />
federacijo je lani upadla za več kot 40 odstotkov,<br />
kar je bila po letih relativne hitre rasti<br />
v menjavi hladna prha za gospodarsko sodelovanje<br />
med državama. Številna slovenska<br />
podjetja so zaznala močan upad prodaje na<br />
ruskem trgu, nekatera pa so bila v Rusiji prisiljena<br />
vsaj začasno celo zapreti svoja predstavništva.<br />
S težavami so se lani srečevala tudi<br />
slovenska gradbena in inženiring podjetja,<br />
ne le zaradi ustavitve številnih načrtovanih<br />
projektov in občutnega upada gradbene dejavnosti,<br />
pač pa tudi zaradi težav z zagotavljanjem<br />
potrebnih finančnih sredstev za delovanje<br />
na ruskem trgu. Kljub temu je zanimanja<br />
med slovenskimi podjetji za 240-milijonski<br />
trg veliko, večina na ruskem trgu išče predvsem<br />
prodajne priložnosti. Teh je seveda precej,<br />
a treba je vedeti, da so v Rusiji že vrsto let<br />
prisotne ne le vse najpomembnejše svetovne<br />
multinacionalke, temveč tudi manjša podjetja,<br />
ki na globalnem trgu kaj pomenijo.<br />
GZS skuša olajšati vstop na<br />
ruski trg<br />
Na GZS se dobro zavedamo pomena ruskega<br />
trga za slovensko gospodarstvo. Ne nazadnje<br />
je bila Rusija pred gospodarsko krizo šesti<br />
najpomembnejši izvozni trg za slovenska<br />
podjetja. Organizacija skupinskega sejemskega<br />
nastopa na Mosbuildu in obisk aprilske<br />
gospodarske delegacije v Moskvi zato nista<br />
edini aktivnosti, ki smo ju na GZS načrtovali<br />
za letos. Podjetjem skušamo različno olajšati<br />
vstop na ta trg, ker pa je pot do potencialnih<br />
ruskih partnerjev za mnoga slovenska podjetja<br />
izjemno zahtevna, upamo, da bo slovenski<br />
predsednik Danilo Türk še letos uresničil napovedani<br />
obisk z gospodarstveniki v Moskvi.<br />
Rusija pač sodi med tiste države, kjer lahko<br />
politični vrh, ob dobrih pripravah, gospodarstvu<br />
nedvomno precej pomaga pri krepitvi in<br />
pridobivanju novih poslov.<br />
DELOVNO PRAVO<br />
Odgovarja: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS<br />
Pri opravljanju gradbenih del je delavec padel skozi<br />
strešno odprtino, ki jo je sam odprl, in se po svoji krivdi<br />
poškodoval. Inšpektorat za delo ni ugotovil večjih nepravilnosti,<br />
razen pretečenega potrdila o opravljanju<br />
testa iz varnosti pri delu in zdravstvenega spričevala.<br />
Lani je Zavod za zdravstveno zavarovanje <strong>Slovenije</strong><br />
(ZZZS) z regresnim zahtevkom od nas zahteval povračilo<br />
škode v višini dva tisoč evrov, ki naj bi jo imel<br />
s tem primerom. Sprašujemo vas, ali je ZZZS sploh<br />
upravičen do takega zahtevka ter kakšne so naše<br />
pravne možnosti, saj nam ZZZS v primeru neplačila<br />
grozi s sodnim postopkom<br />
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l.<br />
RS, št. 9/1992 s spremembami; v nadaljevanju: ZZVZZ) v 1. odstavku<br />
87. člena ureja pravico ZZZS do povračila škode v primerih, kadar<br />
delavec namenoma ali iz malomarnosti povzroči okvaro zdravja ali<br />
smrt zavarovane osebe pri delu ali v zvezi z delom, (1. in 2. odstavek<br />
86. člena ZZVZZ). Prav tako ZZVZZ daje ZZZS pravico do povračila<br />
škode v primerih, kadar:<br />
je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, da<br />
niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva<br />
pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi<br />
(1. odstavek 87. člena ZZVZZ);<br />
nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno<br />
brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno<br />
ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar<br />
se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom (2. odstavek 87.<br />
člena ZZVZZ);<br />
je škoda nastala zato, ker ZZZS ni dobil podatkov, je dobil neresnične<br />
podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega<br />
zavarovanja (1. odstavek 88. člena ZZVZZ).<br />
V 92. členu ZZVZZ je nadalje določeno, da ZZZS od delodajalca<br />
zahteva povrnitev škode v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v<br />
določenem roku, pa ZZZS uveljavlja odškodninski zahtevek pri pristojnem<br />
sodišču.<br />
Pri presojanju pravice ZZZS do povrnitve škode se uporabljajo določila<br />
obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami; v<br />
nadaljevanju: OZ), ki urejajo odgovornost za škodo, ki izvira iz nevarne<br />
dejavnosti. V skladu s 150. členom OZ, za škodo, ki izvira iz nevarne<br />
dejavnosti, odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, torej delodajalec.<br />
Pri tem se skladno s 149. členom OZ šteje, da škoda izvira iz takšne<br />
nevarne dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok za nastanek<br />
škode (izpodbojna domneva vzročnosti).<br />
Glede na razpoložljive podatke lahko sklepamo, da bi v vašem primeru,<br />
torej v primeru opravljanja gradbenih del, lahko šlo za nevarno<br />
dejavnost, iz katere bi potencialno izhajala tudi vaša objektivna odgovornost<br />
za škodo, ki je nastala ZZZS. Iz vaših navedb o krivdnem<br />
(malomarnem) ravnanju delavca pa nadalje izhaja, da bi moral ZZZS<br />
v skladu s pravilom o delni oprostitvi odgovornosti iz 3. odstavka 153.<br />
člena OZ pri svojem zahtevku upoštevati tudi prispevek delavca k nastali<br />
škodi ZZZS. Zato menimo, da je smiselno, da se z ZZZS poskusite<br />
dogovoriti o ustreznem zmanjšanju zahtevka. Če dogovora o delni<br />
oprostitvi odgovornosti ne boste dosegli, pa lahko omenjeni ugovor<br />
uveljavljate v sodnem postopku.<br />
GOSPODARSKO PRAVO<br />
Odgovarja: Marko DJINOVIĆ, namestnik vodje Pravne službe GZS<br />
Zoper samostojnega podjetnika, ki je bil pred dvema<br />
mesecema izbrisan iz poslovnega registra, imamo<br />
pravnomočen sklep o izvršbi. Sprašujemo vas, kako je<br />
mogoč izbris samostojnega podjetnika, ki ima neporavnane<br />
obveznosti iz poslovnega registra, ter kako<br />
smo v omenjenem primeru zaščiteni kot upnik.<br />
Prenehanje opravljanja dejavnosti mora samostojni podjetnik ali od njega<br />
za ta namen pooblaščena oseba skladno s 1. odstavkom 75. člena zakona o<br />
gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.) s spremembami;<br />
v nadaljevanju: ZGD-1) prijaviti Agenciji RS za javnopravne evidence<br />
in storitve (AJPES) najmanj 15 dni prej. Prav tako mora samostojni podjetnik<br />
v skladu z 2. odstavkom 75. člena ZGD-1 razkriti namen in datum<br />
prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja<br />
opravljanja dejavnosti. Navedeni obveznosti samostojni podjetnik zadosti<br />
tako, da primerno objavi, da bo nehal opravljati dejavnost ter ob tem<br />
navede tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. To lahko stori denimo<br />
s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih in<br />
podobno. Pri tem posebej opozarjamo, da so neporavnane dospele obveznosti<br />
podjetnika iz njegovih prejšnjih poslovanj v skladu z 2. odstavkom<br />
74. člena ZGD-1 ovira le za vpis podjetnika v poslovni register, ne pa tudi<br />
za njegov izbris iz poslovnega registra. Skladno z veljavno zakonodajo torej<br />
neporavnane dospele obveznosti samostojnega podjetnika niso ovira za<br />
izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra. Prav tako AJPES v<br />
postopku izbrisa iz poslovnega registra omenjenega dejstva ne preverja.<br />
Vprašanje odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika za obveznosti<br />
ureja 7. člen ZGD-1, pri čemer izhaja iz temeljne značilnosti<br />
te pravnoorganizacijske oblike, to je da gre za fizično osebo. V skladu z<br />
omenjenim izhodiščem ZGD-1 v 1. odstavku 7. člena določa, da samostojni<br />
podjetnik za svoje obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju gospodarskega<br />
podjema, odgovarja z vsem svojim premoženjem, in sicer s:<br />
premoženjem, ki je namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti,<br />
in tudi<br />
svojim osebnim premoženjem.<br />
Kar zadeva odgovornost za obveznosti samostojnega podjetnika po<br />
prenehanju opravljanja dejavnosti (torej po izbrisu iz poslovnega registra)<br />
velja, da z izbrisom podjetnika iz poslovnega registra, odgovornost<br />
(fizične) osebe za obveznosti ne preneha. Iz navedenega izhaja, da<br />
lahko kot upnik po izbrisu svojega dolžnika – samostojnega podjetnika<br />
iz poslovnega registra, omenjeno (fizično) osebo na podlagi pravnomočnega<br />
sklepa o izvršbi terjate za vse neporavnane dospele obveznosti,<br />
ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema v času, ko je<br />
bila omenjena oseba nosilec podjema.<br />
Odgovarja: Peter RIŽNIK, pravni svetovalec, Pravna služba GZS<br />
S prodajalcem USB-ključkov iz Kitajske smo sklenili pogodbo<br />
o prodaji tisoč USB-ključkov zmogljivosti 8GB.<br />
Kmalu po dobavi blaga smo ugotovili, da je razpoložljivega<br />
prostora na ključkih le 2GB. Katero pravo se uporabi<br />
za presojanje našega spora s prodajalcem Kakšna<br />
pravna sredstva so nam na voljo<br />
Če se niste posebej dogovorili za veljavno pravo pri nakupu, je pravna podlaga<br />
za presojo vašega posla konvencija Združenih narodov o pogodbah<br />
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, telefon: 01 58 98 000, e-pošta: info@gzs.si<br />
Svetovalni termini infopike potekajo redno vsak teden. Urnik in področja svetovanja najdete na spletni strani www.gzs.si/infopika
32 svetovalec Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
svetovalec 33<br />
o mednarodni prodaji blaga (CISG). CISG je namreč tako v Sloveniji kot<br />
na Kitajskem veljavno pravo, ko imata stranki prodajne pogodbe sedeža v<br />
različnih državah.<br />
Prodajalec je v skladu z določbo 1. odstavka 35. člena CISG zavezan dobaviti<br />
tako količino, kakovost in vrsto blaga, kot določa pogodba. Ker ste<br />
se s prodajalcem dogovorili o dobavi USB-ključkov z zmogljivostjo 8GB,<br />
dobavil pa je ključke kapacitete 2GB, svoje obveznosti ni izpolnil pravilno,<br />
s tem pa je kršil pogodbo. V primeru prodajalčeve kršitve pogodbe lahko<br />
pogodbi zvesti kupec alternativno uveljavlja eno od naslednjih pravic:<br />
zahtevo za izpolnitev pogodbenih obveznosti, v vašem primeru<br />
torej zamenjava USB-ključkov s kapaciteto 2GB z dogovorjenimi<br />
USB-ključki kapacitete 8GB, ali<br />
znižanje cene za razliko med vrednostjo dejansko dobavljenega blaga<br />
v času dobave (USB-ključki kapacitete 2GB) in vrednostjo, ki bi<br />
jo v tem času imelo blago, istovetno blagu v pogodbi (USB-ključki<br />
kapacitete 8GB), ali<br />
razdor pogodbe.<br />
Navedene pravice vam pripadajo le, če ste prodajalca o napakah na blagu<br />
obvestili v primernem času od trenutka, ko ste jih odkrili oziroma bi jih<br />
bili morali odkriti.<br />
V vsakem od zgoraj naštetih primerov lahko kupec zahteva tudi odškodnino<br />
za škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbe.<br />
Da lahko kupec razdre pogodbo, morajo biti podane predpostavke za bistveno<br />
kršitev pogodbe. Ker je ugotavljanje teh predpostavk, predvsem pa<br />
njihovo dokazovanje mnogokrat težavno, vam svetujemo, da prodajalcu v<br />
skladu z določbo 47. člena CISG določite primeren dodaten rok za pravilno<br />
izpolnitev pogodbe (torej dobavo USB-ključkov z zmogljivostjo 8GB).<br />
Če prodajalec tudi po tem roku pogodbe ne bo izpolnil pravilno, lahko<br />
pogodbo razdrete in od njega zahtevate odškodnino za škodo, ki vam je<br />
nastala zaradi njegove kršitve pogodbe.<br />
Če se niste dogovorili za pristojnost sodišča ali arbitraže pri reševanju<br />
sporov iz pogodbe, boste svoje zahtevke do prodajalca praviloma lahko<br />
uveljavljali le po sodni poti s tožbo na stvarno in krajevno pristojnem<br />
sodišču na njegovem sedežu, torej na Kitajskem. Ker je takšna izterjava<br />
v tujini povezana s precejšnjimi stroški, vam svetujemo, da se s prodajalcem<br />
vendarle poskušate dogovoriti o zamenjavi dobavljenih USB-ključkov<br />
z ustreznimi.<br />
V prihodnje vam priporočamo natančno ureditev pristojnosti arbitraže<br />
oziroma sodišča že v fazi sklepanja pogodbe. S tem se boste namreč vnaprej<br />
dogovorili, katero sodišče oziroma arbitraža bo pristojna za reševanje<br />
morebitnih sporov. Več o arbitražnem reševanju sporov najdete na spletni<br />
strani stalne arbitraže pri GZS (www.sloarbitration.org).<br />
DAVČNO PRAVO<br />
Odgovarja: Vesna URŠIČ, samostojna pravna svetovalka, Pravna<br />
služba GZS<br />
Smo manjše družinsko podjetje, ki ima v svoji lasti<br />
hotel z restavracijo. Po več kot 30 letih delovanja smo<br />
se odločili za popolno prenovo hotela in tudi restavracije.<br />
Velik del investicijskih stroškov pomeni pohištvo<br />
za hotelske sobe, recepcijo, za pohištvo v jedilnici. Ali<br />
lahko znesek za nakup hotelskega pohištva uveljavljam<br />
kot davčno olajšavo<br />
Nakup in vlaganja v pohištvo so za hotele neposreden pogoj za<br />
opravljanje dejavnosti. Pomenijo tudi izpolnjevanje pogojev za doseganje<br />
določenega števila zvezdic v skladu s pravilnikom o kategorizaciji<br />
nastanitvenih obratov (Ur. l. RS, št. 62/08 s spremembami;<br />
v nadaljevanju: pravilnik). Pravilnik nalaga vsem hotelom vgradnjo<br />
natančno navedenih kosov pohištva v vsako hotelsko sobo za izpolnjevanje<br />
pogojev kategorizacije.<br />
Vendar pa davčni predpisi, ki urejajo obdavčitev dohodkov pravnih<br />
oseb, natančno določajo, katere investicije se štejejo v davčno olajšavo<br />
za investiranje. V skladu s členom 55a zakona o davku od dohodkov<br />
pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami; v nadaljevanju:<br />
ZDDPO-2) lahko zavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove za<br />
30 odstotkov vloženega zneska v opremo in neopredmetena sredstva,<br />
vendar ne več kot 30 tisoč evrov in največ v višini davčne osnove.<br />
Vendar pa 2. odstavek navedenega člena določa izjemo, in sicer da sta<br />
iz opreme izvzeta tako pohištvo kot tudi pisarniška oprema.<br />
V zvezi z uveljavljanjem olajšave za investiranje za nakup hotelskega<br />
pohištva je Davčni urad RS v pojasnilu št. 4214-51/2009, 13. julija<br />
2009, pojasnil, da se investicijska olajšava ne more uveljavljati za<br />
nakup tiste opreme, ki sodi med pohištvo oziroma med pisarniško<br />
opremo, ne glede na to, ali se ta uporablja pri opravljanju dejavnosti.<br />
Za nakup pohištva olajšave ni možno uveljavljati, ne glede na to,<br />
v katerem prostoru se pohištvo nahaja oziroma za kakšen namen<br />
se uporablja (denimo v pisarni, proizvodnem obratu, skladišču, gostinskem<br />
prostoru, laboratoriju…).<br />
Iz zgoraj navedenega izhaja, da ZDDPO-2, ki ureja olajšavo za investiranje,<br />
izrecno izvzema iz olajšave za investiranje prav zneske za<br />
nakup pohištva, med katere sodi tudi hotelsko pohištvo, ne glede na<br />
to, da je to neposredni pogoj za opravljanje hotelske delavnosti.<br />
DAVKI<br />
Pojasnjuje: Darko BOHTE, strokovnjak Infopike<br />
Samoobdavčitev po določilih ZDDV-1 (po 1. januarju<br />
2010)<br />
Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS,<br />
št. 141/2006 – 105/2009; v nadaljevanju: PZDDV-1) med drugim<br />
podrobneje ureja tudi pravila o izvajanju samoobdavčitve v primeru:<br />
dobave blaga in storitev v okviru Skupnosti,<br />
dobave blaga ali storitev iz člena 76a zakona o davku na dodano vrednost<br />
(Ur. l. RS, št. 117/2006 – 85/2009; v nadaljevanju: ZDDV-1),<br />
in sicer določene storitve v gradbenem sektorju, storitve najemanja<br />
osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju, dobave<br />
zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve<br />
v skladu s 45. členom ZDDV-1, in dobave odpadkov, ostankov in<br />
rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III/a ZDDV-1.<br />
Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu<br />
s 196. členom direktive sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra<br />
2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.<br />
decembra 2006, str. 1 ter poznejše spremembe in popravek) plačati<br />
DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega<br />
se na ozemlju Republike <strong>Slovenije</strong> (RS) opravljajo storitve, za<br />
katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan<br />
plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za<br />
namene DDV pri davčnem organu, kjer je vpisan v davčni register.<br />
Identifikacijsko številko za namene DDV mora, skladno z devetim<br />
odstavkom 130. člena PZDDV-1, navedeni davčni zavezanec pridobiti<br />
že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel ali opravil take<br />
storitve.<br />
Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in prejema storitve iz prvega<br />
odstavka 25. člena ZDDV-1 (obrnjena davčna obveznost), ni zavezana<br />
vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene<br />
DDV, razen če pridobi blago znotraj Skupnosti, katerega skupni<br />
znesek v tekočem koledarskem letu preseže 10 tisoč evrov.<br />
Davčni zavezanec je po definiciji iz 5. člena ZDDV-1 vsaka oseba, ki<br />
kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede<br />
na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost<br />
pomeni vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno<br />
dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo.<br />
Ekonomska dejavnost pomeni tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih<br />
pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.<br />
Državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge<br />
osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z<br />
dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti,<br />
tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s<br />
temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri opravljanju dejavnosti ali pri<br />
transakcijah pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi<br />
ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni<br />
zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.<br />
Plačnik DDV na podlagi določil člena 76a ZDDV-1 je vsak davčni<br />
zavezanec, prejemnik blaga ali storitve, ki je identificiran za namene<br />
DDV v RS, če mu dobavi blago ali opravi tovrstne storitve davčni<br />
zavezanec, identificiran za namene DDV v RS.<br />
Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki obračunava<br />
DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti in je plačnik DDV na<br />
podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali obračunava<br />
DDV le od prejetih storitev in je plačnik DDV na podlagi 3. točke<br />
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali opravlja storitve na ozemlju<br />
druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom<br />
direktive sveta 2006/112/ES, je izključno prejemnik storitve.<br />
Te osebe so v seznamu davčnih zavezancev na spletni strani davčne<br />
uprave RS označene s črko P.<br />
Obrnjena davčna obveznost se prav tako ne nanaša na davčnega zavezanca,<br />
ki storitve iz člena 76a ZDDV-1 naroča prek oseb, ki delujejo<br />
v njegovem imenu in za njegov račun.<br />
Izjema so tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti<br />
ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz<br />
člena 76a ZDDV-1, v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere<br />
se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne<br />
zavezance. Če naročajo blago ali storitve iz člena 76a ZDDV-1 za lastne<br />
dejavnosti, za katere so davčni zavezanci, so te osebe (naročniki)<br />
zavezane dobavitelju oziroma izvajalcu sporočiti, v katerem delu<br />
dejavnosti so določene kot plačniki DDV.<br />
Davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, za katere je prejemnik<br />
plačnik DDV v skladu s členom 76a ZDDV-1, mora o začetku<br />
opravljanja tovrstnih storitev, prenehanju ali vnovičnem začetku<br />
dobav blaga ali storitev obvestiti davčni organ prek sistema eDavki.<br />
TRGOVINSKE INFORMACIJE<br />
Odgovarja: Mateja TILIA, strokovnjakinja Infopike<br />
Ali je pooblaščeni serviser v času trajanja garancije<br />
za avtomobil zavezan zagotavljati tudi brezplačne<br />
redne servise vozila<br />
Pomen garancije za brezhibno delovanje je v tem, da proizvajalec oziroma<br />
prodajalec v garancijskem roku, če izdelek ne deluje brezhibno, zagotovi<br />
potrošniku brezplačno odpravo napak oziroma pomanjkljivosti<br />
(zaradi katerih izdelek ne deluje brezhibno). Povedano drugače – serviser<br />
mora izdelek, ki ne deluje brezhibno popraviti tako, da bo deloval<br />
brezhibno. Če to ni mogoče, ga zamenja z novim rezervnim delom.<br />
V skladu s 481. členom obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01,<br />
32/04 in 28/06 odl. US:U-I) proizvajalec jamči, da bo stvar v določenem<br />
času (garancijskem roku) brezhibno delovala, v nasprotnem pa lahko<br />
kupec tako od proizvajalca kot tudi od prodajalca zahteva, da jo v primernem<br />
roku popravita, ali če tega ne stori, da mu namesto nje izročita<br />
stvar, ki brezhibno deluje.<br />
Iz navedene vsebine tako obligacijskega zakonika kot tudi zakona o varstvu<br />
potrošnikov (Ur. l. RS, št. 126/07 – UPB2) izhaja, da mora proizvajalec<br />
za čas garancijskega roka oziroma njegovega podaljšanja zagotoviti<br />
brezplačno popravilo in vzdrževanje izdelka, če ta zaradi okvare oziroma<br />
pomanjkljivosti ne deluje brezhibno. Glede na navedeno garancija za<br />
brezhibno delovanje ne krije stroškov potrošnega materiala (olje, oljni filter<br />
…) oziroma brezplačnega servisiranja vozila v času trajanja garancije.<br />
Pri garanciji je treba tudi opozoriti na določene obveznosti potrošnika, ki<br />
mora spoštovati garantove pogoje za uveljavljanje garancije.<br />
Ti pogoji so določeni z namenom, da se zagotovi pravilna uporaba izdelka.<br />
Garant ima tako pravico, da za čas, ko jamči brezhibno delovanje<br />
izdelka, ne dopušča nobenih posegov oziroma dopolnjevanj ali sprememb,<br />
ki bi lahko vplivale na delovanje izdelka. Skladno s tem torej<br />
garant lahko pogojuje uveljavljanje zahtevkov iz garancije z rednim servisiranjem<br />
oziroma vzdrževanjem vozila pri pooblaščenih servisih, pri<br />
čemer stroške takšnega pregleda krije potrošnik. V okviru garancije pa<br />
se brezplačno odpravljajo napake oziroma okvare, zaradi katerih izdelek<br />
ne deluje brezhibno.<br />
Torej, pooblaščeni servis mora v času trajanja garancijskega roka brezplačno<br />
odpravljati napake in okvare, zaradi katerih izdelek ne deluje<br />
brezhibno. Ni pa zavezan brezplačno opravljati rednih servisov.<br />
Ali je potrebna oznaka CE za maske za dihala, imenovane<br />
»nevarovalne maske«, za primer prodaje<br />
Maske za dihala, imenovane »nevarovalna maska«, »higienska maska«<br />
ali »nevarovalna maska kategorije 0«, se ne uvrščajo med osebno<br />
varovalno opremo in zato zanje ne veljajo določbe pravilnika o<br />
osebni varovalni opremi (Ur. l. RS, št. 29/05 in 23/06). Higienske<br />
maske so opredeljene kot maske, ki niso načrtovane v skladu z zahtevami<br />
ustreznih slovenskih oziroma evropskih standardov za varovalno<br />
opremo za dihala.<br />
Pri tem za tovrstne izdelke velja, da morajo proizvajalci oziroma dobavitelji<br />
upoštevati določbe zakona o splošni varnosti proizvodov<br />
(Ur. l. RS, št. 101/03), ki določa, da proizvajalci oziroma dobavitelji<br />
lahko dajo na trg samo varne proizvode. Dobavitelji morajo v<br />
okviru svoje dejavnosti ravnati s potrebno poklicno skrbnostjo, ki<br />
pomaga zagotoviti skladnost proizvoda z ustreznimi varnostnimi<br />
zahtevami. Predvsem ne smejo dobavljati izdelkov, za katere vedo,<br />
ali bi na temelju lastnih informacij in kot strokovnjaki lahko vedeli,<br />
da ne izpolnjujejo varnostnih zahtev.<br />
Naloga proizvajalca oziroma dobavitelja nevarovalnih mask je, da<br />
potrošnikom zagotovi potrebne informacije in navodila za pravilno<br />
uporabo, saj bi v nasprotnem primeru potrošnik lahko z napačno<br />
uporabo povzročil nevarnost ali celo zdravstvene okvare. Da bi se<br />
temu izognili, je treba izdelku priložiti navodila za uporabo, ki morajo<br />
biti jasna, nedvoumna in napisana v slovenskem jeziku.<br />
Ali je pri prodaji športnih izdelkov prek spleta v primeru,<br />
ko kupec odstopi od pogodbe, poleg vračila<br />
kupnine treba poravnati še kakšne stroške<br />
Upoštevajoč člen 43d zakona o varstvu potrošnikov (98/04 – UPB1,<br />
126/07, 86/09), mora podjetje potrošniku, ki je izkoristil pravico do odstopa,<br />
vrniti vsa opravljena plačila. V skladu s šestim odstavkom člena 43č<br />
je edini strošek, ki bremeni potrošnika v zvezi z odstopom od pogodbe,<br />
lahko le neposreden strošek vračila blaga.<br />
Podjetje, ki se je odločilo prodati blago prek interneta in omogoča potrošnikom<br />
plačati po povzetju prek Pošte <strong>Slovenije</strong>, mora potrošniku, ki<br />
izkoristi pravico do odstopa od pogodbe, vrniti tudi vsa opravljena plačila,<br />
povezana z nakupom – ne le kupnine in stroškov pakiranja in pošiljanja, ki<br />
jih je potrošnik plačal podjetju, ampak tudi strošek oziroma provizijo, ki je<br />
bila zaradi plačila prek povzetja plačana Pošti <strong>Slovenije</strong>.<br />
Strošek vračila blaga podjetju pa nosi potrošnik, ki se je odločil izkoristiti<br />
pravico do odstopa.<br />
Zbrala in pripravila: Tanja JAMNIK
34 svetovalec<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
svetovalec<br />
35<br />
plače<br />
Podlage za obračun stroškov dela<br />
IZHODIŠČNE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za MAJ 2010<br />
http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/izhodiscna_placa/<br />
Oznaka<br />
KP<br />
TR<br />
Bruto v €<br />
I. II. III. IV. V. VI/1 VI/2 VII/1 VII/2 VIII. IX. Uradni list RS<br />
KP 08-09 368,90 402,62 446,47 493,67 554,36 655,51 - 739,79 - 874,67 1.043,25 62/08<br />
6. celulozna 420,10 476,77 533,57 590,28 689,89 892,75 - 1.055,08 - 1.339,15 1.542,06 7/98, 78/00, 37/02, R: 33/04, 101/04, p-126/04, 79/05, 91/06, 10/07, 86/07,<br />
16/08, 85/08, odp. 97/08, nova KP: 14/09, 65/09<br />
7. grafična 420,85 462,94 513,44 576,56 656,53 753,32 - 854,33 - 1.182,59 1.426,68 51/98, 64/01, R: 24/04, 103/04, 79/05, 95/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08<br />
8/1 knjigotrška 401,36 461,56 521,77 581,97 682,31 882,99 - 1.043,54 - 1.324,49 1.525,17<br />
8/2 založniška 432,13 496,95 561,77 626,59 734,62 950,69 - 1.123,54 - 1.426,03 1.642,09 43/00, 77/00, 24/01, 46/01, 78/01,<br />
8/3 časopisna,<br />
inf.-revijalna<br />
447,51 514,64 581,76 648,89 760,77 984,52 - 1.163,53 - 1.476,78 1.700,54 R: 33/04, 117/04, 79/05, 95/06, 118/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08,<br />
podpis 11. 01. 2010<br />
11.c kov. mat.,livarne 408,90 457,62 508,08 588,12 649,02 763,86 - 899,58 - 1.037,04 1.233,66 14/06, 87/06, 76/07, 46/08, 70/08, 53/09,<br />
na uro 2,35 2,63 2,92 3,38 3,73 4,39 - 5,17 - 5,96 7,09 podpis 14. 01. 2010<br />
16. železnice 329,59 362,55 405,40 451,54 510,86 609,74 - 692,14 - 823,98 988,77 95/07<br />
23. banke 382,58 420,84 478,23 535,61 612,13 765,16 - 956,45 - 1.147,74 1.377,29 81/04, 112/04, R: 129/04, 71/05, R:5/07, 107/08, 19/09. odp. 78/09<br />
24. zavarovalstvo 362,53 416,91 471,29 507,54 587,30 725,06 - 888,20 - 1.123,84 1.268,86 60/98, 6/05, 83/05, 100/06, 45/08<br />
25. komunala 443,44 483,12 534,68 625,93 681,47 903,62 998,82 1.117,83 1.236,85 1.435,20 1.712,89 94/04, 8/05, R:15/05, 71/05, R: 71/05, R: 120/05, 14/06, 82/06, 66/07, 18/08, 5/09<br />
26/1 nepremičnine - 1 329,59 362,55 405,40 481,20 527,34 711,91 - 889,89 - 1.153,57 1.384,28<br />
26/2 nepremičnine - 2 354,30 389,73 435,79 517,28 566,88 765,29 - 956,61 - 1.240,05 1.488,06 9/98, 35/00, R: 78/03, 117/04, 87/05<br />
26/3 nepremičnine - 3 379,03 416,93 466,21 553,38 606,45 818,70 - 1.023,38 - 1.326,61 1.591,93<br />
28. drobno gospodar. 344,47 392,70 440,92 496,04 554,60 661,38 - 750,94 - 895,62 1.074,75 6/00, R: 108/01, R:18/04, 103/04<br />
*KP 08-09 je oznaka za Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (Ur. l. RS, št. 62/08); KP 08-09 velja do 31.12.2009, uporabljala pa se bo do sklenitve nove<br />
kolektivne pogodbe, vendar najdalj eno leto<br />
NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za MAJ 2010<br />
http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/najnizja_osnovna_placa/<br />
Oznaka<br />
KP<br />
TR<br />
Bruto v €<br />
I. II. III. IV/1 IV/2 V/1 V/2 VI/1 VI/2 VII/1 VII/2 VII/3 VIII. IX. Uradni list RS<br />
1. kmetijstvo 445,44 483,72 537,66 593,34 - 662,28 - 783,94 - 880,44 - - 1.040,52 1.238,88 45/06, P: 74/06, 49/07, 42/08,<br />
na uro 2,56 2,78 3,09 3,41 - 3,81 - 4,5 - 5,06 - - 5,98 7,12 71/08, 43/09<br />
2/A gozdarstvo (A) 589,19 596,36 608,30 632,20 - 707,95 - 834,18 - 939,48 - - 1.113,19 1.330,31 16/05, podpis 9.9.05 (ni v Ur.l.RS),<br />
2/B gozdarstvo (B) 589,19 670,08 757,97 804,72 - 825,76 - 867,85 - 1.069,79 - - 1.265,19 1.512,71 37/06, 19/08, 99/08, 30/09<br />
3. premogovništvo 433,65 533,35 574,70 635,85 - 701,50 - 834,56 - 1.027,71 - - 1.354,27 1.596,40 44/96, R:73/03, 100/04, 81/05, podp. 25.7.06 (ni v<br />
Ur.l.RS), 105/07<br />
4. tekstil 401,49 429,72 466,88 512,68 - 568,67 - 672,15 - 758,41 - - 896,40 1.068,90 127/06, P:138/06, 67/08 , nova KP: 55/09, 28/10<br />
5. lesarstvo 382,33 417,48 460,08 506,94 - 566,58 - 665,62 - 749,76 - - - - 132/06, P:28/07, R:66/07, 32/08, R: 36/09<br />
9/1 kemična-1 450,28 500,99 555,90 621,56 - 700,34 - 787,90 853,55 985,60 1.037,40 - 1.212,48 1.365,67<br />
9/2 kemična-2 500,00 550,01 612,72 685,10 - 771,94 - 868,43 940,80 1.056,59 1.143,43 - 1.336,42 1.505,27 37/07, R: 38/07, 95/07, R: 89/08<br />
9/3 kemična-3 595,00 654,48 730,25 816,50 - 919,99 - 1.034,99 1.121,25 1.259,25 1.362,74 - 1.592,75 1.794,00 104/09<br />
10 nekovine 419,34 455,88 501,12 553,32 - 617,70 - 725,58 - 816,06 - - 958,74 1.137,96 106/06, 104/07, 79/08, 108/08<br />
na uro 2,41 2,62 2,88 3,18 - 3,55 - 4,17 - 4,69 - - 5,51 6,54<br />
11.a kovins. indust. 473,28 516,78 570,72 650,76 - 709,92 - 829,98 - 969,18 - - 1.106,64 1.308,48 108/05, 97/06, 90/07, 33/08,<br />
na uro 2,90 2,97 3,28 3,74 - 4,08 - 4,77 - 5,57 - - 6,17 7,52 70/08, 53/09, podpis 14. 01. 2010<br />
11.b elektroindust. 504,60 516,78 565,50 636,84 - 694,26 - 807,36 - 941,34 - - 1.073,58 1.263,24 108/05, 95/06, R:71/07, 82/07<br />
na uro 2,90 2,97 3,25 3,66 - 3,99 - 4,64 - 5,41 - - 6,17 7,26 32/08, 70/08, 47/09, 75/09, podpis 14. 01. 2010<br />
11.c kov. mat., livar. 471,54 522,00 574,20 657,72 - 716,88 - 836,94 - 977,88 - - 1.118,82 1.320,66 14/06, 87/06 ,76/07, 46/08, 70/08<br />
na uro 2,71 3,00 3,30 3,78 - 4,12 - 4,81 - 5,62 - - 6,43 7,59 53/09, podpis 14. 01. 2010<br />
12. elektrogospodar. 432,83 502,31 544,00 623,90 - 693,38 - 821,92 - 1.037,30 - - 1.457,66 1.648,73 38/96, 45/96, R: 29/03, 100/04, 81/05, podpis<br />
25.7.06 (ni v Ur.l.RS), 105/07<br />
13. gradbena 408,00 443,00 491,00 544,00 577,00 643,00 683,00 720,00 834,00 854,00 960,00 1.034,00 1.145,00 1.329,00 1/05, 100/05, 83/06, 71/07, 18/08,<br />
na uro 2,34 2,55 2,82 3,13 3,32 3,70 3,93 4,14 4,79 4,91 5,52 5,94 6,58 7,64 76/08, 64/09<br />
14. trgovina 417,30 454,18 502,13 553,75 - 620,11 - 730,75 - 876,34 - - - - 111/06, P:127/06, 109/07, 21/08, 94/08, 10/09,<br />
34/09, 55/09, R: 68/09<br />
15. gostinstvo,<br />
turizem<br />
439,61 478,03 527,76 582,00 - 650,95 - 765,08 - 861,15 - - 1.014,84 1.206,96 83/97, R: 35/98, 84/01, R:45/02, R:33/03, 87/04,<br />
139/04, 71/05, 100/05, 83/06, 83/07, 124/07,<br />
42/08, 55/09<br />
405,41 441,97 489,47 540,65 - 606,11 - 723,43 - 821,18 899,40 - 977,60 1.173,12 135/04, R:50/05, R:87/05, 89/05, R: 97/05,<br />
odstop:91/06, 111/06, 19/07, 7/08, 22/08, 103/08<br />
17. cestno<br />
gospodarstvo*<br />
18. cestni pot. promet 386,28 400,20 466,32 513,30 - 575,94 - 682,08 - 767,34 - - - - 6/07, 99/08, nova KP: 35/09, 46/09<br />
na uro 2,22 2,30 2,68 2,95 - 3,31 - 3,92 - 4,41 - - - - R:81/09, 95/09, podpis 24. 01. 2010<br />
21. poštna 447,18 511,56 537,66 607,26 - 666,42 - 781,26 972,66 1.023,12 - - 1.113,60 1.211,04 50/03 , 94/04, 61/05, 84/08, 91/09<br />
na uro 2,57 2,94 3,09 3,49 - 3,83 - 4,49 5,59 5,88 - - 6,40 6,96<br />
29. obrt, pojetništvo 527,98 548,89 592,80 606,39 - 642,99 - 737,08 - 862,54 - - 967,09 - 73/08<br />
* za delodajalce, ki so člani GZS od 1.5.2009 dalje 471,54 EUR oziroma 2,71 EUR na uro<br />
Dokončno bomo lahko zneske najnižjih osnovnih plač za januar 2010 objavili, ko bodo znani podatki o povprečni letni inflaciji v obdobju januar – december 2009 v primerjavi z obdobjem januar – december 2008.<br />
NAJNIŽJE IZPLAČANE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za MAJ 2010<br />
http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/najnizja_izplacana_placa/<br />
Oznaka TR<br />
KP Bruto v €<br />
I. II. III. IV/1 IV/2 V/1 V/2 VI/1 VI/2. VII/1 VII/2 VII/3 VIII. IX. Uradni list RS<br />
11.c kov. mat., livarne 748,20 oz. 4,30 na uro 14/06, 87/06, 76/07, 46/08, 70/08, 53/09, podpis 14. 01. 2010<br />
13. gradbena 590,00 617,00 670,00 740,00 770,00 810,00 850,00 890,00 960,00 1.005,00 1.102,00 1.212,00 1.452,00 1.747,00 1/05, 100/05, 83/06,71/07, 18/08, 76/08, 64/09<br />
Okrajšave: KP oznake kolektivnih pogodb, zapisane v prvi koloni, so povzete iz Ur.l. RS 87/04, str. 10656<br />
TR<br />
tarifni razred<br />
P<br />
v Uradnem listu objavljeni popravek<br />
odp.<br />
odpoved KP; če ni objavljene številke Ur. l. RS, odpoved ni bila uradno objavljena<br />
R<br />
razlaga Komisije za razlago kolektivne pogodbe<br />
R<br />
označena oranžno, se nanaša na (ne)uporabnost določb kolektivne pogodbe zaradi uveljavitve novega Zakonom o delovnih razmerjih<br />
Davek na izplačane plače<br />
S 1. januarjem 2009 preneha obveznost plačevanja davka na izplačane plače.<br />
Lestvica za obračun akontacije dohodnine za leto 2010<br />
Če znaša neto letna davčna osnova v € znaša dohodnina v €<br />
Nad<br />
Do<br />
7.528,99 16%<br />
7.528,99 15.057,96 1.204,64 + 27% nad 7.528,99<br />
15.057,96 3.237,46 + 41% nad 15.057,96<br />
Če znaša neto mesečna davčna osnova v € znaša dohodnina v €<br />
Nad<br />
Do<br />
627,42 16%<br />
627,42 1.254,83 100,39 + 27% nad 627,42<br />
1.254,83 269,79 + 41% nad 1.254,83<br />
Olajšave za leto 2010<br />
Nad Letna v € Mesečna v €<br />
1. Splošna olajšava 3.100,17 258,35<br />
2. Dodatna splošna olajšava:<br />
Pri obračunu in plačilu akontacije dohodnine od dohodkov<br />
iz delovnega razmerja, ki so bili izplačani od 1.1. do 22.2.2010 se je upoštevala:<br />
- če mesečni dohodek zavezanca (ki ga je izplačal glavni delodajalec) ni presegal 724,52 € 2.094,99 174,58<br />
- če znaša mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec)<br />
več kot 724,52 € in manj kot 838,00 € 1.047,50 87,29<br />
Pri obračunu in plačilu akontacije dohodnine od dohodkov<br />
iz delovnega razmerja, izplačanih od 23.2.2010 dalje se upošteva:<br />
- če mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) ne presega 850,00 € 251,65<br />
- če znaša mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec)<br />
več kot 850,00 in manj kot 983,33 € 87,29<br />
3. Osebne olajšave<br />
- invalidi s 100% telesno okvaro 16.575,94<br />
- po dopolnjenem 65. letu starosti 1.334,18<br />
4. Posebna osebna olajšava za rezidenta,<br />
ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta 3.100,17<br />
5. Posebna olajšava<br />
- 1. otrok ali drug vzdrževani družinski član 2.287,48 190,62<br />
- otrok, ki potrebuje posebno nego 8.288,52 690,71<br />
- za 2. vzdrževanega otroka 199,30 207,23<br />
- za 3. vzdrževanega otroka 1.860,10 345,63<br />
- za 4. vzdrževanega otroka 3.520,91 484,03<br />
- za 5. vzdrževanega otroka 5.181,71 622,43<br />
- za vse nadaljnje vzdrževane otroke glede na višino olajšave za predhodnega otroka 1.660,80<br />
- za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke se olajšava poveča za 138,40 evra<br />
glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka<br />
6. Druge olajšave<br />
- Olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje 2.646,21<br />
Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja upošteva dodatna splošna<br />
olajšava, mora o tem obvestiti glavnega delodajalca.<br />
Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za enake zneske kot olajšava za vzdrževane otroke. Če je ta otrok drugi<br />
vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 16,61 evra, če je ta otrok tretji vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za<br />
155,01 evra, če je ta otrok četrti vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 293,41 evra,…<br />
Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike za APRIL 2010<br />
http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/11_Obracun_%20prisp_za_soc_varnost_ZASEBNIKI_%202008.xls<br />
Podlage za obračun stroškov dela<br />
Indeksi cen industrijskih proizvodov, februar 2010<br />
1 februar 10/januar 09 100,4<br />
2 februar 10/december 09 100,5<br />
3 februar 10/februar 09 98,8<br />
4 januar-februar 10/januar-februar 09 98,7<br />
5 februar 2010/povprečje leta 2005 109,16<br />
Indeksi cen življenskih potrebščin, marec 2010<br />
1 marec 10/februar 10 101,1<br />
2 marec 10/december 09 100,7<br />
3 marec 10/marec 09 101,4<br />
4 januar–marec 10/januar–marec 09 101,4<br />
5 marec 10–april 09/marec 09–april 08 100,8<br />
6 marec 2010/povprečje leta 2005 114,46<br />
Plače – začasi podatki v €<br />
1 Povprečna bruto plača v RS za predpretekli mesec februar 10 1.431,45<br />
2 Povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece december 09–februar 10 1.456,01<br />
3 Povprečna neto plača v RS za predpretekli mesec februar 10 930,01<br />
4 Povprečna neto plača v RS za pretekle tri mesece december 09–februar 10 941,35<br />
5 Minimalna plača maj 2010 734,15<br />
6 Zajamčeni osebni dohodek maj 2010 237,73<br />
Vir: Združenje delodajalcev <strong>Slovenije</strong>, na osnovi podatkov Surs<br />
Obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike<br />
zasebnih družb, ki so poslovodne osebe za april 2010<br />
http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/12_Obracun_prisp_za_LASTNIKE_%20DRUZB_posl_osebe_2008.xls<br />
Najnižja pokojninska osnova znaša od 1. januarja 2010 dalje 544,61 EUR. Sklep o najnižji pokojninski osnovi (Uradni list RS, št. 13/2010)..<br />
NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA 544,61<br />
količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo* 1,54727<br />
NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA 842,66<br />
Naziv prispevka Stopnja Za plačilo<br />
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje<br />
- prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 130,61<br />
- prispevek delodajalca za PIZ 8,85 74,58<br />
Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 205,19<br />
PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE<br />
- prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 53,59<br />
- prispevek delodajalca za ZZ 6,56 55,28<br />
- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 4,47<br />
Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 113,34<br />
prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje<br />
- prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,84<br />
- prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,84<br />
- prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 1,18<br />
- prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,51<br />
Skupaj prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 3,37<br />
PRISPEVKI SKUPAJ 321,90<br />
*Povprečna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji znaša za leto 2009 35,37% (Uradni list<br />
RS, št. 22/2010). Količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo tako znaša 1,54727.<br />
Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave.<br />
DOSEŽENA OSNOVA V LETU 2008<br />
od min. plače od povp. plače do od 1,5-kratne do od 2-kratne do od 2,5-kratne do od 3-kratne do nad 3,5-kratno<br />
do povp. plače 1,5-kratne povp. 2-kratne povp. 2,5-kratne povp. 3-kratne povp. 3,5-kratne povp. povp. plačo<br />
Minimalna plača za leto 2008 = 6.855,66 EUR<br />
do min. plače za zaposlenih v RS plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih zaposlenih v RS<br />
Povprečna plača v RS za leto 2008 = 16.697,16 EUR<br />
leto 2008 za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 za leto 2008<br />
v EUR do 6.855,66 od 6.855,66 od 16.697,16 od 25.045,74 od 33.394,32 od 41.742,90 od 50.091,48 nad 58.440,06<br />
do 16.697,16 do 25.045,74 do 33.394,32 do 41.742,90 do 50.091,48 do 58.440,06<br />
DOSEŽENA OSNOVA V LETU 2009<br />
od min. plače od povp. plače do od 1,5-kratne do od 2-kratne do od 2,5-kratne do od 3-kratne do nad 3,5-kratno<br />
do povp. plače 1,5-kratne povp. 2-kratne povp. 2,5-kratne povp. 3-kratne povp. 3,5-kratne povp. povp. plačo<br />
Minimalna plača za leto 2009 = 7.111,48 EUR<br />
do min. plače za zaposlenih v RS plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih zaposlenih v RS<br />
Povprečna plača v RS za leto 2009 = 17.267,52 EUR<br />
leto 2009 za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 za leto 2009<br />
v EUR do 7.111,48 od 7.111,48 od 17.267,52 od 25.901,28 od 34.535,04 od 43.168,80 od 51.802,56 nad 60.436,32<br />
do 17.267,52 do 25.901,28 do 34.535,04 do 43.168,80 do 51.802,56 do 60.436,32<br />
Povprečna mesečna plača v RS za januar 2010 v EUR (začasni podatki) 1.431,45<br />
min. plača 60% povp. plače 90% povp. plače 1,2 povp. plače za 1,5 povp. plače za 1,8 povp. plače za 2,1 povp. plače za 2,4 povp. plače za<br />
STOPNJA<br />
februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010<br />
BRUTO ZAVAROVALNA OSNOVA 734,15 858,87 1.288,31 1.717,74 2.147,18 2.576,61 3.006,05 3.435,48<br />
- prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 113,79 133,12 199,69 266,25 332,81 399,37 465,94 532,50<br />
- prispevek delodajalca za PIZ 8,85 64,97 76,01 114,01 152,02 190,02 228,03 266,03 304,04<br />
Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 178,76 209,13 313,70 418,27 522,83 627,40 731,97 836,54<br />
- prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 46,69 54,62 81,94 109,25 136,56 163,87 191,18 218,50<br />
- prispevek delodajalca za ZZ 6,56 48,16 56,34 84,51 112,68 140,85 169,03 197,20 225,37<br />
- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 3,89 4,55 6,83 9,10 11,38 13,66 15,93 18,21<br />
Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 98,74 115,51 173,28 231,03 288,79 346,56 404,31 462,08<br />
- prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,73 0,86 1,29 1,72 2,15 2,58 3,01 3,44<br />
- prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,73 0,86 1,29 1,72 2,15 2,58 3,01 3,44<br />
- prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 1,03 1,20 1,80 2,40 3,01 3,61 4,21 4,81<br />
- prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,44 0,52 0,77 1,03 1,29 1,55 1,80 2,06<br />
Skupaj prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 2,93 3,44 5,15 6,87 8,60 10,32 12,03 13,75<br />
PRISPEVKI SKUPAJ 280,43 328,08 492,13 656,17 820,22 984,28 1.148,31 1.312,37<br />
Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave.<br />
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
36 svetovalec Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
svetovalec 37<br />
Labirint paragrafov<br />
SPREJETI PREDPISI<br />
dostopni tudi na www.uradni-list.si<br />
(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010)<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem<br />
naročanju (ZJN – 2B)<br />
Državni zbor RS je na svoji seji dne 3. marca 2010 sprejel zakon o<br />
spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju (ZJN-2B).<br />
Poleg tega je državni zbor na isti seji sprejel tudi zakon o spremembah<br />
in dopolnitvah zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem,<br />
transportnem področju in na področju poštnih storitev (ZJNVE-<br />
TPS).<br />
Cilj obeh zakonov je doseči bolj učinkovito in pregledno javno naročanje,<br />
uskladitev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim<br />
redom s področja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja,<br />
odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencialnih ponudnikov<br />
s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar (value for money)<br />
ter omogočiti lažji dostop malim in srednje velikim podjetjem do<br />
tega trga, kar jim lahko v času finančne krize omogoči preživetje.<br />
Ena od ključnih sistemskih sprememb je ureditev finančne discipline<br />
v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci.<br />
Ponudnik mora tako v svoji ponudbi navesti ne le podizvajalca,<br />
s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila,<br />
temveč tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec<br />
– predmet, količina, vrednost ter kraj in rok izvedbe storitve ali<br />
gradnje oziroma dobave blaga. Kot obvezna sestavina pogodbe<br />
med naročnikom in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu<br />
nastopa s podizvajalcem, se določata pooblastilo ponudnika in soglasje<br />
podizvajalca, na podlagi katerih lahko naročnik opravljena<br />
in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu<br />
(asignacija). Poleg zgoraj omenjenega pooblastila in soglasja mora<br />
pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati tudi vrednost celotnega<br />
javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe.<br />
Sprejeta novela prinaša med drugim novost, da naročnikom pod<br />
20 tisoč evri (blago in storitve) in 40 tisoč evri (gradnje) ne bo<br />
treba izpeljati postopka javnega naročanja, temveč bodo za ta naročila<br />
vodili le evidenco; odpravlja se postopek zbiranja ponudb,<br />
ki ga bo zamenjalo »naročilo male vrednosti«, zato bo za naročila<br />
blaga in storitev od 20 tisoč do 40 tisoč evrov in naročila gradenj<br />
od 40 tisoč do 80 tisoč evrov treba na Portalu javnih naročil objaviti<br />
obvestilo o naročilu male vrednosti.<br />
Nadaljnja sprememba zakona se nanaša na obveznost opravljanja<br />
strokovnega izpita iz javnega naročanja za tiste zaposlene, ki pri<br />
naročniku izvajajo postopke javnega naročanja nad 40 tisoč evri<br />
(blago in storitve) oziroma nad 80 tisoč evri (gradnje). Za izvajanje<br />
in odločanje v postopku oddaje naročila male vrednosti opravljanje<br />
izpita ne bo potrebno. Uvajanje strokovnega izpita se utemeljuje<br />
s potrebo po zagotavljanju višje ravni znanja in usposobljenosti<br />
izvajalcev postopkov javnega naročanja.<br />
V postopku javnega naročanja odločanje o ponudbah temelji na<br />
ceni ali na ceni in drugih merilih, kot so kakovost, življenjski cikel<br />
izdelka, storitve oziroma gradnje, tehnične prednosti, estetske<br />
in funkcionalne lastnosti, rok dobave in podobno. Doslej veljavni<br />
zakon je v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe določal, da<br />
mora biti delež cene, ne glede na vrsto in vrednost drugih meril, najmanj<br />
60 odstotkov. Ta zahteva po minimalnem razmerju med ceno<br />
in preostalimi merili se je v praksi večkrat izkazala za problematično,<br />
saj daje ceni večji pomen kot kakovosti, s čimer se slovenska<br />
zakonodaja odmika od evropskega pravnega reda, ki te omejitve ne<br />
pozna. Zakon to anomalijo odpravlja, določitev meril in ponderjev<br />
ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku.<br />
Poleg instituta ustavitve postopka in zavrnitve vseh ponudb se s<br />
predlogom zakona uvaja tudi institut odstopa od pogodbe. Ta naročniku<br />
omogoča, da po oddaji javnega naročila odstopi od podpisa<br />
pogodbe iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje<br />
več ali da nima več zagotovljenih sredstev zanj. V tem primeru<br />
mora poslovodstvo pred odstopom od podpisa pogodbe pridobiti<br />
soglasje nadzornega organa.<br />
Predlog zakona zahteva, da se iz postopkov oddaje javnih naročil<br />
izloči ponudnik, ki je v ponudbi predložil neresnične izjave ali<br />
dokazila in ga je državna revizijska komisija oglobila zaradi navedenega<br />
prekrška. Takega ponudnika ministrstvo za finance uvrsti<br />
v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki jo objavi na<br />
svoji spletni strani, naročniki pa ga morajo za dobo treh oziroma<br />
petih let, odvisno od predmeta naročila, izključiti iz nadaljnjih postopkov<br />
javnega naročanja.<br />
Poleg tega predlog zakona prenaša v slovenski pravni red tudi novo direktivo<br />
na področju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja<br />
(št. 2007/66/ES). Z njo se v predlog zakona vnašajo sistemske rešitve o<br />
institutu neveljavnosti pogodb, in sicer ničnost in izpodbojnost.<br />
Vir: Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010<br />
Zakon o storitvah na notranjem trgu<br />
Državni zbor je 4. marca 2010 sprejel zakon o storitvah na notranjem<br />
trgu. Evropska unija je 12. decembra 2006 sprejela direktivo<br />
o storitvah na notranjem trgu (direktiva 2006/123/ES evropskega<br />
parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem<br />
trgu, Ur. l. EU, L 376/36, z dne 27. decembra 2006; v nadaljevanju:<br />
DSNT). Ta direktiva je bila sprejeta z namenom pravno<br />
urediti opravljanje storitev na notranjem trgu Evropske unije in<br />
evropskega gospodarskega prostora.<br />
Zakon v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah sledi DSNT. Cilj<br />
zakona je pravilno in dosledno izvesti DSNT, katerega namen ni<br />
popolna sprostitev trga storitev, temveč zagotavljanje tega skozi<br />
tista načela in pravila, ki jih je izoblikovala sodna praksa SES in ki<br />
jih na novo uvaja DSNT z upravnim sodelovanjem med državami<br />
članicami, s poenostavitvijo postopkov ter vzpostavitvijo enotne<br />
kontaktne točke.<br />
Cilj DSNT je med drugim zagotoviti upravno sodelovanje med<br />
državami članicami, ki je nujno za izmenjavo informacij in za<br />
vzpostavljanje učinkovitega mehanizma nadzora ter ukrepanja v<br />
primeru kršitev med državami članicami.<br />
Poleg tega DSNT od posamezne države članice zahteva vzpostavitev<br />
enotne kontaktne točke. Ta zahteva je v poglavju, katerega cilj<br />
je administrativna oziroma upravna poenostavitev postopkov in<br />
pridobivanja informacij ponudnikov in prejemnikov storitev. Enotna<br />
kontaktna točka je namenjena ponudnikom in prejemnikom<br />
storitev, in ne upravam držav članic. Cilj DSNT je, da se prek elektronskega<br />
poslovanja pridobivajo informacije, opravljajo postopki<br />
in formalnosti za pridobitev dovoljenj, registracije in posredujejo<br />
podatki in da je tovrstne postopke mogoče opraviti iz kraja in države<br />
sedeža ponudnika storitev v drugo državo članico.<br />
Pomemben cilj je med drugim tudi doseganje kakovosti ponujenih<br />
in opravljenih storitev ponudnikov. To načelo je konkretizirano<br />
skozi vrsto določb v DSNT in pomeni nadgradnjo prepovedi diskriminatornega<br />
obravnavanja.<br />
Na področju prostega opravljanja storitev se lahko prihaja pojavljajo<br />
zelo različne oblike diskriminatornega obravnavanja, predvsem<br />
posrednih ovir, ki na prvi pogled niso očitne, vendar vseeno<br />
ovirajo ali povzročajo, da je opravljanje storitev manj privlačno za<br />
tuje ponudnike storitev. DSNT v tem pogledu poskuša izgraditi<br />
notranji trg, ki bo prost tovrstnih ovir in kjer bo prosta ustanovi-<br />
tev in prosto opravljanje storitev enakovredno opravljanju storitev<br />
znotraj določenega nacionalnega trga.<br />
Zakon poskuša tudi doseči, da ne bi bilo obrnjene diskriminacije, kjer<br />
bi bil domači ponudnik v slabšem položaju od konkurenčnega tujega<br />
ponudnika, zato tudi v okviru načela procesne avtonomije držav<br />
članic poskuša enakopravno urediti položaj obeh za vsa področja, ki<br />
jih predlog zakona prenaša in izvaja iz DSNT. Pri oblikovanju besedil<br />
določb je upoštevano načelo pravne varnosti, predvidljivosti in uresničevanja<br />
pravic oziroma možnosti uporabe pravnih sredstev.<br />
Sistem upravnega sodelovanja je naravnan tako, da bi se nadzor in<br />
ukrepanje v primeru kršitev zagotavljala tako kot pri sodelovanju med<br />
pristojnimi organi znotraj posamezne države članice. To je novost na<br />
področju prostega opravljanja storitev, kajti doslej ni bilo pravil, niti<br />
jih ni izoblikoval SES. Vzpostavljajo se obveznosti držav članic, da<br />
odgovarjajo na vprašanja in prošnje drugih držav članic, hkrati pa<br />
so same upravičene pričakovati pomoč in odgovore od drugih držav<br />
članic. V ta namen bo morala vsaka država članica imeti pristojne<br />
organe, ki bodo po potrebi vzpostavljali kontakte in bodo morali sodelovati<br />
s pristojnimi organi v drugih državah članicah.<br />
Možnost, da ponudniki opravijo vse postopke na enem mestu po elektronski<br />
poti in na daljavo, je v zakonu oblikovana tako, da so dane<br />
podlage za oblikovanje enotne kontaktne točke, kot sistema organizacijskih<br />
in tehničnih ukrepov, ki na enem mestu zagotavlja ustrezne informacije<br />
za ponudnike in prejemnike storitev ter omogoča izvedbo<br />
postopkov za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev.<br />
Vir: Uradni list RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010<br />
PREDPISI V PRIPRAVI<br />
dostopni na www.dz-rs.si<br />
(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010, Poročevalec DZ RS)<br />
Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju<br />
(ZPIZ-2)<br />
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na novinarski<br />
konferenci, ki je potekala 24. marca 2010, predstavilo predlog<br />
novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga<br />
obenem dalo v javno razpravo. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem<br />
zavarovanju predstavlja prvo fazo sprememb veljavne<br />
pokojninske zakonodaje, ki bi začela veljati 1. januarja 2011.<br />
Predlog novega zakona predvideva dva načina upokojitve, in sicer<br />
starostno upokojitev in predčasno upokojitev:<br />
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec pri starosti 65<br />
let – moški oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let<br />
zavarovalne dobe.<br />
Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti<br />
60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški, oziroma<br />
38 let pokojninske dobe – ženska.<br />
Ključne novosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju<br />
so:<br />
Bonusi in malusi so po novem oblikovani tako, da skušajo čim bolj<br />
motivirati posameznike za podaljševanje delovne aktivnosti. Če zavarovanec<br />
izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno<br />
aktiven, se mu lahko do 65. leta – moški, oziroma 63. leta – ženske,<br />
dodatno mesečno izplačuje še 20 odstotkov predčasne pokojnine ali<br />
pa se mu predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 odstotka za vsak<br />
mesec delovne aktivnosti. Zavarovancu, ki uveljavi predčasno pokojnino,<br />
pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec<br />
do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.<br />
Ob navedenem predlog zakona uvaja tudi nov mehanizem delne pokojnine.<br />
Ta bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti<br />
in poznejšega upokojevanja zavarovancev. Ti bodo po novem<br />
imeli možnost opravljanja dela v zmanjšanem obsegu, za kar bodo<br />
dobivali sorazmerno plačilo, hkrati pa bodo poleg plače in delne pokojnine<br />
prejemali še del predčasne pokojnine – se pravi tri prejemke.<br />
Za izračun pokojninske osnove se bodo po novem upoštevale plače<br />
oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki<br />
iz katerihkoli 34 let zavarovanja. Da se zaradi tega pokojnine ne bi<br />
zniževale, pa se kot kompenzacijski faktor uvaja sorazmerno višji<br />
odmerni odstotek.<br />
Posebna pozornost je namenjena tistim, ki so začeli delati pred dopolnjenim<br />
20. letom, in tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih<br />
mestih in delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče<br />
več opravljati. Ti se bodo lahko upokojevali pod blažjimi pogoji. Sistem<br />
ohranja tudi določeno raven pozitivne diskriminacije za ženske,<br />
ki se bodo lahko upokojile dve leti prej kot moški oziroma pri dve<br />
leti krajši pokojninski dobi.<br />
Vse spremembe bodo uvedene postopoma od 1. januarja 2011,<br />
pri čemer naj bi bila prehodna obdobja dovolj dolga, da bo breme<br />
modernizacije pokojninskega sistema kar najbolj enakomerno<br />
porazdeljeno med vse generacije.<br />
Vir: Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh ministrstva za delo, družino<br />
in socialne zadeve<br />
Ne prezrite na www.uradni-list.si<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih<br />
v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 28/2010 z dne 6. aprila 2010)<br />
– velja od 21. aprila 2010<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega<br />
zakona (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila<br />
2010;<br />
Pripravil: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS<br />
Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih<br />
družbah v večinski lasti Republike <strong>Slovenije</strong> in samoupravnih<br />
lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca<br />
2010) – velja od 30. marca 2010<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem<br />
naročanju na vodnem, energetskem, transportnem<br />
področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št.<br />
19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od 11. aprila 2010;<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ekonomskih<br />
conah (Ur. l. RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od<br />
13. marca 2010;<br />
Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti celotne kolektivne<br />
pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in<br />
usnjarskopredelovalne dejavnosti <strong>Slovenije</strong> (Ur. l. RS, št.<br />
28/2010 z dne 6. aprila 2010);<br />
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o<br />
izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS,<br />
št. 27/2010 z dne 2. aprila 2010) – velja od 3. aprila 2010;<br />
Poročilo o gibanju plač za januar 2010 (Ur. l. RS, št. 26/2010<br />
z dne 30. marca 2010);<br />
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja<br />
na javnih prireditvah (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) –<br />
velja od 3. aprila 2010;<br />
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o obveznem<br />
organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS, št. 22/2010 z<br />
dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila 2010;<br />
Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se<br />
obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji<br />
(Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010)
38 svetovalec Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 39<br />
Dogodki in Izobraževanja<br />
EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA<br />
Sejmi v maju<br />
15. mednarodna razstava<br />
navtike - internautica<br />
Inovativnost 2010<br />
14. mednarodni sejem Terotech - vzdrževanje<br />
15. mednarodni sejem Energetika<br />
4. mednarodni sejem varjenje in rezanje<br />
Sejem ekologije in varovanja okolja eko<br />
S E J E M S K O I N F O R M A C I J S K O S R E D I Š Č E<br />
SEJMI<br />
11. - 16.5.<br />
17. - 18.5.<br />
18. - 21.5.<br />
18. - 21.5.<br />
Portorož<br />
Ljubljana<br />
Celje<br />
Celje<br />
18. - 21.5. Celje<br />
18. - 21.5. Celje<br />
Rubrika je povezana z novim spletnim portalom www.sejmi.org, na katerem<br />
najdete vse informacije o sejmih. Portal združuje celotno ponudbo slovenskih<br />
sejemskih organizatorjev, predstavljeno na sodoben interaktiven način.<br />
Informacije: www.sejmi.org<br />
Datum<br />
Kraj<br />
P O S L O V N O K O N F E R E N Č N I C E N T E R<br />
NAPOVED DOGODKOV<br />
maj<br />
4. 5. Kako poslovati z Latinsko Ameriko;<br />
»Primeri držav: Brazilija, Venezuela, Ekvador, Kolumbija«<br />
5. 5. Seminar: Izraelski poslovni zajtrk:<br />
promocija sejmov BiMed Israel in Nano Israel<br />
6. 5. 90 let Fakultete za strojništvo (govor predsednika države)<br />
7. 5. Možnosti in priložnosti za prenos znanja in tehnologij<br />
12. - 16.5. Portugalska: Izhodna gospodarska delegacija (za podjetja<br />
s področja obnovljivih virov energije in gradbeništva)<br />
12. - 16.5. ČAR LESA 2010 (Cankarjev dom)<br />
12. 5. Inženiring konferenca<br />
12. 5. Bolgarsko-slovenski poslovni forum<br />
13. 5. Strokovni posvet Od ideje do blagovne znamke<br />
12. - 14. 5. Obisk delegacije srbskega turističnega sektorja<br />
(agencije, hotelirji, institucije)<br />
20. - 21. 5. Švedska: Sektorska gospodarska delegacija - zelene<br />
tehnologije (biomasa in biogoriva, energija, upravljanje<br />
z odpadki in odpadnimi vodami itd.)<br />
19. - 22. 5. Slovaška - <strong>Gospodarska</strong> delegacija<br />
25.5. Južnoafriška republika: seminar, Kulturni večer<br />
Informacije: tel.: 01 58 98 000, www.gzs.si/dogodki<br />
POMEMBNEJŠI AKTUALNI MEDNARODNI RAZPISI<br />
Program EUROSTARS "Programme for innovative small and medium-sized<br />
enterprises: 5th Eurostars Cut - Off",<br />
aktualni razpis http://www.eurostars-eureka.eu/<br />
Program PROGRESS,<br />
aktualni razpisi http://ec.europa.eu/social/main.jspcatId=630&langId=en<br />
Program PROGRESS, aktualna javna naročila<br />
http://ec.europa.eu/social/main.jspcatId=625&langId=en<br />
Program CENTRAL EUROPE, aktualni javni razpis http://www.central2013.<br />
eu/central-projects/applying-for-a-project/3rd-call-for-proposals-open/<br />
Več o mednarodnih razpisih: Maša Repež, masa.repez@gzs.si<br />
KOLEDAR USPOSABLJANJ - GZS<br />
CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE 2010<br />
Naslov Kraj Datum<br />
Postanite OBLIKOVALEC SPLETNIH STRANI s certifikatom Ljubljana 03. 05. 2010<br />
Postanite IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI s certifikatom Ljubljana 03. 05. 2010<br />
Povečajmo učinkovitost na delovnem mestu - Organizacija lastnega<br />
dela in dela sodelavcev Ljubljana 04. 05. 2010<br />
Potovanje skozi Slovenske računovodske standarde Ljubljana 04. 05. 2010<br />
Vodja delovne skupine v proizvodnji Ljubljana 06. 05. 2010<br />
POSTANITE TRGOVSKI POSLOVODJA - OSNOVE STATISTIKE - priprave na izpite<br />
na Trgovinski zbornici <strong>Slovenije</strong> Ljubljana 07. 05. 2010<br />
MOBBING na delovnem mestu in kako ga preprečiti Ljubljana 10. 05. 2010<br />
Dopolnilno usposabljanje NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV Ljubljana 11. 05. 2010<br />
POSTANI NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - Priprave na nacionalno poklicno<br />
kvalifikacijo posrednik / posrednica za nepremičnine Ljubljana 11. 05. 2010<br />
Ali veste kaj lahko razbere vaš poslovni partner, konkurenca, banka iz vaše Ljubljana 11. 05. 2010<br />
»BILANCE STANJA« in »IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA«<br />
Obvladovanje situacij pri delu z zahtevnimi strankami - Izboljšajte odnos do Ljubljana 12. 05. 2010<br />
svojih strank<br />
Učinkovito poslovno komuniciranje [infoPika] Ljubljana 12. 05. 2010<br />
Priprava in ocena investicijskih projektov Ljubljana 13. 05. 2010<br />
Načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter izobraževanja v kriznem obdobju Ljubljana 13. 05. 2010<br />
DIESES GESCHÄFT BEKOMME ICH - Uspešna poslovna pogajanja v nemškem Ljubljana 18. 05. 2010<br />
jeziku<br />
Letni razgovori in ocenjevanje delovne uspešnosti Ljubljana 18. 05. 2010<br />
Internetizacija mojega posla [infoPika] Ljubljana 19. 05. 2010<br />
PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO USPOSABLJANJE mentorjev praktičnega<br />
usposabljanja z delom in mentorjev praktičnega izobraževanja Ljubljana 19. 05. 2010<br />
Spremembe DDV v praksi Ljubljana 19. 05. 2010<br />
Govorica telesa na pogajalskem sestanku [infoPika] Ljubljana 20. 05. 2010<br />
LOGISTIKA v poslovnem sistemu Ljubljana 20. 05. 2010<br />
Od ideje… …do sredstev … za mikro, mala podjetja in s.p. Ljubljana 24. 05. 2010<br />
Kako do zdrave prehrane na delovnem mestu [infoPika] Ljubljana 24. 05. 2010<br />
NPK modni stilist /stilistka Ljubljana 25. 05. 2010<br />
Postanite Turistični animator/ka s certifikatom Ljubljana 26. 05. 2010<br />
Postanite Turistični informator/ka s certifikatom Ljubljana 26. 05. 2010<br />
Kako zadovoljstvo potrošnikov v kriznih razmerah zagotavlja poslovno uspešnost<br />
organizacije [infoPika] Ljubljana 26. 05. 2010<br />
VARNA HRANA - HACCP in Dobra higienska ter proizvodna praksa Ljubljana 28. 05. 2010<br />
Poslovni načrt za mala in mikro podjetja ter s.p. Ljubljana 28. 05. 2010<br />
DESTINACIJSKI MANAGEMENT v turistični destinaciji Ljubljana 01. 06. 2010<br />
Pasti v gradbenih pogodbah in kako se jim izognemo Ljubljana 02. 06. 2010<br />
Za mala in mikro podjetja - priprava investicijske dokumentacije Ljubljana 02. 06. 2010<br />
Dopolnilno usposabljanje NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV Ljubljana 07. 06. 2010<br />
DOBRI ZGLEDI 2010 - KADROVIKI (NISMO) V ZRAKU, SAJ SE NENEHNO<br />
UČIMO Ljubljana 09. 06. 2010<br />
Uspešna poslovna pogajanja Ljubljana 10. 06. 2010<br />
Oblečeni za uspeh [infoPika] Ljubljana maj 2010<br />
REDNO USPOSABLJANJE voznikovih motornih vozil v cestnem prometu Ljubljana maj 2010<br />
Nacionalne poklicne kvalifikacije - NPK<br />
NPK v gradbeništvu:<br />
- izvajalec/ izvajalka zidanja in ometavanja<br />
- izvajalec/ izvajalka betonskih del<br />
- izvajalec/ izvajalka del nizkih gradenj<br />
NPK vodja projekta<br />
NPK vodja delovne skupine v proizvodnji<br />
NPK računovodja/ računovodkinja za manjše družbe, s.p. in zavode<br />
NPK knjigovodja/ knjigovodkinja<br />
NPK modni stilist/ modna stilistka<br />
NPK izdelovalec/ izdelovalka spletnih strani<br />
NPK oblikovalec/ oblikovalka spletnih strani<br />
NPK turistični informator/ informatorka<br />
NPK turistični animator/ animatorka<br />
NPK posrednik/ posrednica za nepremičnine<br />
Temeljne kvalifikacije - TK<br />
TK vozniki motornih vozil v cestnem prometu<br />
Priprave na preizkus iz TEMELJNE KVALIFIKACIJE ZA VOZNIKE MOTORNIH<br />
VOZIL<br />
Izpitni roki<br />
junij 2010, Ljubljana<br />
31. 05. - 03. 06. 2010<br />
Potrjevanje usposobljenosti po Programu usposabljanja GZS:<br />
– Program izpopolnjevanja Edison z modulom PLUS<br />
za merjenje, izvajanje, vzdrževanje in servisiranje električnih in drugih inštalacij, strelovodov,<br />
strojev, opreme postrojev in naprav – Program Edison Plus<br />
– Program izpopolnjevanja Edison z modulom PLUS<br />
za merjenje, izvajanje, vzdrževanje in servisiranje električnih in drugih inštalacij, strelovodov,<br />
strojev, opreme postrojev in naprav – Program Edison<br />
Roki za preverjanje/potrjevanje<br />
maj, junij 2010, Ljubljana<br />
maj 2010, Ljubljana<br />
oktober 2010, Ljubljana<br />
junij, julij 2010, Ljubljana<br />
junij, julij 2010, Ljubljana<br />
junij, julij 2010, Ljubljana<br />
junij 2010, Ljubljana<br />
junij 2010, Ljubljana<br />
junij 2010, Ljubljana<br />
junij 2010, Ljubljana<br />
maj, junij 2010, Ljubljana<br />
Izpitni roki<br />
12. 05. 2010 - pisno<br />
13. 05. 2010- praktično<br />
junij 2010, Ljubljana<br />
V pričakovanju<br />
sprememb<br />
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno<br />
politiko je v začetku aprila predstavila<br />
spremembe operativnih programov (OP) kohezijske<br />
politike cilja 1 v Sloveniji in njihov vpliv<br />
na črpanje sredstev na področju gospodarstva.<br />
Slogan napovedanih sprememb je »od zidov k<br />
inovativnosti, delovnim mestom in trajnosti«,<br />
kohezijska sredstva pa naj bi predstavljala segment<br />
javnih financ. Ker so viri javnih financ<br />
omejeni, se bo vlada osredotočala na izvedbo tistih<br />
programov, ki dolgoročno prinašajo dodano<br />
vrednost in zagotavljajo nova delovna mesta.<br />
Milijoni neporabljenih sredstev<br />
Če bolj podrobno pogledamo OP razvoja okoljske<br />
in prometne infrastrukture (OP ROPI), v<br />
oči bode podatek, da je v prvi razvojni prioriteti<br />
»železniška infrastruktura« predvidenih 450<br />
milijonov evrov, vendar doslej ni bil potrjen še<br />
noben projekt. Prav tako se bo prerazporedil<br />
del sredstev iz druge razvojne prioritete »cestna<br />
in pomorska infrastruktura«, ki niso bila<br />
porabljena za izgradnjo operativnih obal v Luki<br />
Koper v višini 34,5 milijona evrov. Tudi pri<br />
tretji razvojni prioriteti »prometna infrastruktura«,<br />
kjer je bilo doslej porabljenih 57 od 224<br />
milijonov evrov (25,5 odstotka razpoložljivih<br />
sredstev), dinamika porabe kaže na tveganje za<br />
Mag. Maša Repež, namestnica direktorja Centra za konkurenčnost pri GZS, se<br />
ukvarja predvsem z nepovratnimi in povratnimi sredstvi ter pokriva nemško<br />
govoreči trg.<br />
Mag. Maša Repež, Center za konkurenčnost pri GZS; masa.repez@gzs.si<br />
V prejšnji številki Glasa Gospodarstva smo<br />
pisali o težavah, s katerimi se srečujejo podjetja<br />
pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev.<br />
Medtem ko je črpanje znotraj posameznih operativnih<br />
programov ponekod že preseglo razpoložljiva<br />
sredstva, pa ponekod sredstva, zaradi<br />
pomanjkanja primernih projektov, ostajajo<br />
neporabljena.<br />
pravočasno porabo sredstev. Po drugi strani pa<br />
sredstva v četrti razvojni prioriteti »ravnanje s<br />
komunalnimi odpadki« ne bodo zadostovala<br />
za izvedbo vseh projektov.<br />
V zadnji četrtini 2010 nas<br />
““<br />
čaka kar nekaj novih razpisov.<br />
Ker neporabljena sredstva lahko vodijo do izgube<br />
sredstev EU, jih moramo prerazporediti.<br />
V ta namen se bodo razpoložljiva sredstva OP<br />
ROPI znižala za 60 milijonov evrov, s sedanjih<br />
1.636 na 1.576 milijonov evrov.<br />
Več sredstev za R & R<br />
Potrebe gospodarstva so zelo dobro razvidne<br />
iz porabe sredstev OP krepitve regionalnih<br />
razvojnih potencialov (OP RR), ki je namenjen<br />
konkurenčnosti podjetij in raziskovalni<br />
odličnosti, gospodarsko-razvojni infrastrukturi,<br />
razvoju regij in tako dalje, kjer je<br />
poraba razpoložljivih sredstev že presegla 55<br />
odstotkov. Če upoštevamo vse instrumente,<br />
katerih priprava je trenutno že v postopku,<br />
pa so angažirana skoraj že vsa sredstva (97,3<br />
odstotka). Zato se bo skupni obseg razpoložljivih<br />
sredstev za spodbujanje konkurenčnosti<br />
podjetij ter raziskav in razvoja povečal<br />
za 12,4 odstotka. Povečanje pravic porabe se<br />
nanaša na prednostno usmeritev »izboljšanje<br />
konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna<br />
odličnost«. S sredstvi bodo podprti<br />
predvsem razvojni projekti, raziskave, pa<br />
tudi infrastruktura, če bo zagotavljala tehnološki<br />
preboj.<br />
V pričakovanju potrditve<br />
sprememb<br />
Če strnemo vsebino predlaganih sprememb<br />
operativnih programov, se bodo povečala<br />
sredstva za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti<br />
podjetij in raziskovalne odličnosti,<br />
dodatno bodo zagotovljena sredstva<br />
za spodbujanje podjetništva na regionalni<br />
ravni (skupaj bo na voljo 87 milijonov<br />
evrov), 29 milijonov evrov več bo sredstev<br />
za pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih<br />
možnosti, dodatnih 10 milijonov evrov<br />
bo za povečanje učinkovitosti delovanja<br />
javne uprave, 17 milijonov evrov več bo<br />
sredstev za odvajanje in čiščenje komunalnih<br />
odpadnih vod in oskrbo s pitno vodo,<br />
za 3,3 milijona evrov se poveča obseg sredstev<br />
za izgradnjo kolesarskih poti in 35,5<br />
milijona evrov se nameni za gradnjo mreže<br />
urgentnih centrov.<br />
Javni razpravi, ki bo potekala do konca maja,<br />
bo sledila potrditev na nadzornem odboru, ki<br />
bo predloge posredoval evropski komisiji. Pričakovati<br />
je, da bo ta v treh mesecih potrdila<br />
spremembe. V tem primeru nas v zadnji četrtini<br />
leta 2010 čaka kar nekaj novih razpisov.<br />
Področja zmanjšanja razpoložljivih pravic<br />
porabe<br />
Prioriteta<br />
Zmanjšanje<br />
Evropski sklad za regionalni razvoj Prometna infrastruktura 60 mio eur<br />
Kohezijski sklad Cestna in pomorska infrastruktura 20 mio eur<br />
Evropski sklad za regionalni razvoj Gospodarsko-razvojna infrastruktura 165 mio eur<br />
Evropski sklad za regionalni razvoj Investicije v kulturno dediščino in infrastrukturo 10 mio eur
40 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 41<br />
TRŽENJE<br />
Kako prepričati<br />
potrošnika<br />
Eva Žontar, svetovalka v Službi za strateško komuniciranje in marketing pri GZS, eva.zontar@gzs.si<br />
Kako prepričati potrošnika, da izmed vse ponudbe izbere ravno vaš<br />
izdelek oziroma storitev, in ne konkurenčne Odgovore smo iskali na<br />
GZS aprilskem seminarju s področja trženja, ki je bil namenjen direktorjem<br />
malih podjetij, tržnikom in vsem, ki si želijo izboljšati tržni položaj<br />
na izredno konkurenčnem trgu.<br />
Predavatelji so bili priznani strokovnjaki z<br />
bogatimi izkušnjami s področja trženja in<br />
prodaje. Vsi so poudarili, da so se razmere na<br />
trgu dramatično spremenile, da se vse dogaja<br />
veliko hitreje in da podjetja prodajo načrtujejo<br />
za tri-, največ petletna obdobja, ker je težko<br />
predvidevati razmere na trgu čez 10, 15 let.<br />
Konkurenca je v vseh panogah velika, razlike<br />
med izdelki pa so vse manjše. Kako torej prepričati<br />
potrošnika, da izmed raznovrstne ponudbe<br />
izbere ravno vaš izdelek oziroma storitev,<br />
ne pa konkurenčne<br />
Prihodnost proaktivnim in<br />
transparentnim<br />
Amadea Dobovišek, direktorica podjetja Publi<br />
Una, je predstavila strateški okvir tržnega načrtovanja,<br />
vzpostavitev učinkovitega odnosa s<br />
kupcem in proces od strateškega načrta do njegove<br />
uresničitve. Po njenih besedah bodo preživela<br />
le tista podjetja, ki so znanilci sprememb,<br />
so revolucionarna in proaktivna, ki ustvarjajo<br />
za kupca (wave-makers), in podjetja, ki so sledilci<br />
sprememb, to so tržno usmerjena, prožna<br />
in odprta, ki se hitro odzivajo, prilagajajo in so<br />
transparentna (wave-riders).<br />
Prodaja se ne prepušča<br />
naključju<br />
Tržno usmerjeno podjetje prodaje ne prepušča<br />
naključju! Po temeljiti analizi trga in predvsem<br />
analizi panoge, v kateri deluje, ter notranji analizi<br />
podjetja pripravi tržno strategijo. Pomembno<br />
je tudi spremljanje izvajanja tržne strategije<br />
in merjenje uspešnosti, saj se na podlagi rezultatov<br />
lahko hitro odločimo, ali je načrtovanje<br />
aktivnosti še smiselno nadaljevati ali ne.<br />
Dobro je poznati čim več različnih dejavnikov,<br />
ki vplivajo na podjetje na trgu: kupce, dobavitelje,<br />
konkurente, substitute in potencialne ponudnike<br />
(glej sliko). Podjetje lahko izbere strategijo<br />
najcenejšega ponudnika, diferenciacijo ali strategijo<br />
tržne niše.<br />
Za razlikovanje naših izdelkov od konkurenčnih<br />
je pomembno tržno pozicioniranje<br />
podjetja – kako kupec zaznava našo ponudbo<br />
v primerjavi s konkurenčno. Važno<br />
je, da vemo, kako kupci zaznavajo našo<br />
ponudbo in kaj pričakujejo. Zelo težko je<br />
namreč vzdrževati visoko pozicionirano<br />
blagovno znamko, ker kupci pričakujejo<br />
profesionalnost in popolnost na vseh ravneh<br />
ponudbe.<br />
Osnova so kupci<br />
Jože Urh, direktor razvoja v družbi Mercuri<br />
International, je v drugem delu seminarja<br />
poudaril ponudbo podjetja, odnos s kupci<br />
Kupci<br />
in prodajno organizaciji. Podjetje si mora<br />
prizadevati imeti čim več »AS produktov«,<br />
izdelkov pred konkurenco, pri katerih z malo<br />
napora doseže velik rezultat, in opustiti produkte,<br />
s katerimi dosega slabe poslovne rezultate<br />
(minimalne deleže prodaje).<br />
Temelj vsake prodaje je kupec, zato je smiselno<br />
več napora vložiti v pripravo baze kupcev.<br />
Kupce razdelimo na že pridobljene, potencialne<br />
in te, s katerimi že imamo neki odnos,<br />
vendar še niso naši kupci. Nadalje že pridobljene<br />
kupce razdelimo po pomembnosti za<br />
naše poslovanje. Vsako podjetje mora imeti<br />
tudi bazo ključnih kupcev, to je nekaj podjetij,<br />
ki so pomembna in jim je treba namenjati<br />
več pozornosti. Pri izboru potencialnih kupcev<br />
določimo merila za izbor najboljših, kot<br />
so velikost, promet, panoga, položaj na trgu,<br />
kupčevi kupci, strateški pomen, finančni kazalci,<br />
način kupovanja, reference, poznanstva<br />
5 sil, ki delujejo na podjetje<br />
Potencialni ponudniki<br />
Konkurenti<br />
na trgu<br />
Substituti<br />
Dobavitelji<br />
Vir: Michael Porter,<br />
Harvard Business Review, 2008<br />
5 KLJUČNIH TOČK PRI PRODAJI <br />
1.<br />
2.<br />
3.<br />
4.<br />
5.<br />
prodajati prave proizvode<br />
s pravo ceno<br />
pravim ljudem<br />
na pravi način<br />
s pravo predprodajo<br />
in podobno. Podjetja, ki se zavedajo pomena<br />
kupcev, uporabljajo sisteme za upravljanje odnosov<br />
s kupci CRM (Customer Relationship<br />
Management).<br />
Pri vsakem sklenjenem poslu, še posebej v<br />
storitvenih dejavnostih, ima najpomembnejšo<br />
vlogo človeški dejavnik! Moč ponudbe<br />
podjetja je veliko bolj odvisna od človeškega<br />
dejavnika kot od ponudbe same. Uspeh vsake<br />
strategije je odvisen od kompetentnosti izvajalcev,<br />
njihovih znanj, veščin, odnosa, načina<br />
delovanja in talentov.<br />
Blagovna znamka: identiteta<br />
podjetja<br />
Jadranka Jezeršek Turnes, direktorica podjetja<br />
Kontekst, je predstavila podporo prodaji<br />
in tržno komuniciranje. Blagovna znamka je<br />
identiteta posameznega podjetja, s katero se<br />
to podjetje želi predstaviti svojim kupcem. Je<br />
skupek vseh asociacij, ki jih podjetje ustvarja<br />
pri zaposlenih, poslovnih partnerjih in družbi.<br />
Celotna podoba podjetja mora govoriti<br />
isti jezik, imeti isti okus in dajati isti občutek.<br />
Blagovna znamka je obljuba kupcem, kaj lahko<br />
pričakujejo, in ustvarja pričakovanja. Tudi<br />
odnosi z zaposlenimi, partnerji in strankami<br />
so eden izmed dejavnikov uspešne blagovne<br />
znamke.<br />
Blagovna znamka je identi-<br />
““<br />
teta posameznega podjetja,<br />
s katero se to podjetje želi<br />
predstaviti svojim kupcem. Je<br />
skupek vseh asociacij, ki jih<br />
podjetje ustvarja pri zaposlenih,<br />
poslovnih partnerjih in<br />
družbi.<br />
Udeleženci seminarja se zavedajo pomena<br />
blagovne znamke, vendar ji v dosedanji<br />
praksi niso namenjali zadostne pozornosti.<br />
Poskušali smo na kratko opisati vrednote<br />
blagovne znamke svojega podjetja. Vsak<br />
bi moral znati »elevator speech«, to je povedati<br />
nekaj ključnih informacij o svojem<br />
poslu, dve do tri temeljne obljube, s katerimi<br />
lahko tretji osebi predstavimo svoje<br />
poslanstvo.<br />
Le kupci, ki so z našimi izdelki oziroma storitvami<br />
zadovoljni, nam bodo zvesti. Še bolje<br />
pa je, če dosežemo, da so nad našo ponudbo<br />
navdušeni.<br />
Udeleženci seminarja so bili z<br />
vsebino in organizacijo seminarja<br />
zadovoljni (na lestvici od<br />
1 do 5 ga je večina ocenila s 4).<br />
Ena od udeleženk seminarja,<br />
Urša Rutar, komercialistka v I. T.<br />
Transporti: »To je bil prvi seminar<br />
o konkretnih primerih, s katerimi<br />
se srečujemo. Nad seminarjem<br />
sem bila resnično navdušena,<br />
imate enkratno ekipo!« Udeležencem<br />
pa smo hvaležni tudi za<br />
predloge in pripombe, s katerimi<br />
bomo naše seminarje še izboljšali.<br />
Za več informacij o tovrstnih<br />
izobraževanjih se obrnite na<br />
Evo Žontar, eva.zontar@gzs.si.<br />
Okrogla miza<br />
Blagovna znamka – investicija v uspeh<br />
v sredo, 12. maja ob 14. uri na Gospodarski zbornici <strong>Slovenije</strong>,<br />
Dimičeva 13, Ljubljana, v Poslovni oazi v 7. nadstropju<br />
Okrogla miza je namenjena vsem odločevalcem<br />
v podjetjih, pravnikom, tržnikom in oblikovalcem.<br />
Prijavite se s prijavnim obrazcem<br />
na Gospodarskem portalu<br />
http://www.gzs.si/slo/49236.<br />
Dodatne informacije:<br />
info@gzs.si, 01 5898 000
42 GZS<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 43<br />
infopika<br />
REGIONALNE INFOPIKE<br />
<br />
Z leve proti desni:Aida Pidič, Tanja Jamnik, Andrej Brvar in Ana Dobovšek.<br />
Strokovna in hitra<br />
pomoč članom<br />
Nenad Senić, foto: Žare Modlic<br />
Potrebujete strokovno pomoč Bi želeli poslovati v tujini, pa ne veste,<br />
katere dokumente za to potrebujete Vas morda zanima, kako mora<br />
biti označena embalaža z vašimi izdelki GZS vam lahko pomaga.<br />
okviru GZS že šest let deluje informativni sistem,<br />
namenjen njegovim članom, imenovan<br />
V<br />
Infopika. GZS je pred sedmimi leti z rastjo malega<br />
gospodarstva namreč zaznal potrebo po organiziranem<br />
dajanju informacij svojim članom. Zaradi<br />
stalnega spreminjanja pogojev poslovanja in<br />
sprememb zakonodaje so člani GZS vse pogosteje<br />
postavljali vprašanja, na katera lahko strokovnjak<br />
s posameznega področja konkretno odgovori v<br />
zelo kratkem času. Tako se je tudi pojavila zamisel<br />
o centru informacij GZS za njegove člane. Infopika<br />
se je rodila 6. maja 2004. Leto pozneje je GZS<br />
odprl še regionalne Infopike na območnih <strong>zbornica</strong>h<br />
GZS, ki zagotavljajo informacije predvsem<br />
s finančnega in delovno-pravnega področja.<br />
Urnik informiranja<br />
Infopika je sicer poglavitno namenjena malim<br />
in srednje velikim podjetjem, predvsem tistim,<br />
v katerih po besedah sodelavke Infopike Tanje<br />
Jamnik nimajo svojih strokovnjakov. Infopika na<br />
svoji spletni strani (www.infopika.si) vsak teden<br />
objavi nov urnik dajanja informacij s posameznih<br />
področij. Sodelavci v Infocentru vas neposredno<br />
povežejo s pristojnim strokovnjakom, tako član<br />
GZS dobi konkretno pomoč od strokovnjaka<br />
in mu lahko zastavi tudi dodatno vprašanje. Infocenter<br />
deluje tudi urgentno. Nedavno so imeli<br />
primer podjetnika, ki je klical iz tujine, saj je v<br />
petek pozno popoldne potreboval pomoč glede<br />
uvozno-izvoznih dokumentov. Infocenter ga je<br />
povezal s sodelavko Infopike, strokovnjakinjo na<br />
področju trgovinske zakonodaje, ki je podjetniku<br />
strokovno pomoč zagotovila med vožnjo domov<br />
z vlakom.<br />
Večinoma hitra pomoč<br />
V Infopiki sodeluje 30 strokovnjakov, od tega 22<br />
zunanjih, s 23 poslovnih področij. Kot so nam<br />
povedali na Infocentru, se je letos povečalo število<br />
vprašanj, povezanih s spremembami na področju<br />
DDV in gradbenih storitev. Vodja Infocentra na<br />
GZS Andrej Brvar člane ob tem tudi poziva, naj<br />
se udeležujejo seminarjev, ki jih organizirajo panožne<br />
in regijske zbornice, da bi lahko postavili<br />
konkretnejša vprašanja. Odziv na vprašanje s po-<br />
GZS-jev Infocenter, katerega del je tudi Infopika,<br />
vodi Andrej Brvar.<br />
6.000<br />
vprašanj v<br />
povprečju prejme<br />
Infopika na leto.<br />
Ana Dobovšek skrbi za to, da vprašanja članov<br />
GZS pridejo do pravih strokovnjakov.<br />
Tanja Jamnik med drugim tudi ureja vprašanja in<br />
odgovore za sredinsko prilogo Glasa Gospodarstva<br />
Svetovalec.<br />
Aida Pidič nam je zaupala, da v Infopiki spijejo<br />
v povprečju 40 skodelic kave na teden.<br />
Infopika Celje, Regionalna gospodarska<br />
<strong>zbornica</strong> Celje, Ljubljanska<br />
cesta 14/II, 3000 Celje, tel.:<br />
03/4267 400<br />
Infopika Podravje, Štajerska gospodarska<br />
<strong>zbornica</strong>, Ulica talcev<br />
24, 2000 Maribor, tel.: 02/2208<br />
700<br />
Infopika Koroška, člani GZS OZ<br />
Koroška uporabljajo Infopiko GZS<br />
Infopika Posavje, člani GZS OZ<br />
Posavje uporabljajo Infopiko GZS<br />
Infopika Postojna, člani GZS OZ<br />
Postojna uporabljajo Infopiko<br />
GZS<br />
Infopika Zasavje, člani GZS OZ<br />
Zasavje uporabljajo Infopiko GZS<br />
Infopika Pomurje, Pomurska<br />
gospodarska <strong>zbornica</strong>, Murska<br />
Sobota, Lendavska 5a, 9000 Murska<br />
Sobota, tel.: 02/5213 650<br />
Infopika SaŠa, člani Savinjskošaleške<br />
gospodarske zbornice<br />
uporabljajo Infopiko GZS<br />
dročja delovnopravne zakonodaje je 24 ur, sicer M<br />
pa je 48-uren. Vprašanja strokovnjakom Infopike<br />
Y<br />
lahko postavijo podjetja in samostojni podjetniki,<br />
CM<br />
ki so člani GZS. Infopika je namreč ekskluzivna<br />
MY<br />
storitev za člane zbornice. Vprašanje lahko posredujete<br />
po elektronski pošti, prek e-naročilnice ali<br />
CY<br />
po telefonu v kontaktnem centru GZS.<br />
CMY<br />
K<br />
Tujci navdušeni nad sistemom<br />
pomoči<br />
Sodelavci Infopike vsako jutro preverijo dostopnost<br />
svetovalcev, strokovnjakov, ki praviloma<br />
Infocenter tudi obvestijo o svoji morebitni odsotnosti.<br />
Hkrati preverijo že pridobljena vprašanja<br />
in jih razporedijo med strokovnjake. V centru<br />
sicer vaše klice sprejemata prijazni gospodični<br />
Ana Dobovšek in Aida Pidič. Infopika je sicer<br />
le eden, a tudi eden izmed najbolj prepoznavnih<br />
produktov Infocentra, ki ga vodi Andrej Brvar.<br />
Infopiko so nedavno obiskali tudi kolegi iz bosansko-hercegovske<br />
gospodarske zbornice, ki<br />
jih je zanimal prav sistem Infopike. Kot nam je<br />
povedal Brvar, so bili nad sistemom pomoči, ki<br />
jo svojim članom ponuja GZS, navdušeni in ga<br />
bodo skušali vpeljati tudi v svoji zbornici.<br />
KONTAKT<br />
Telefon: 01/5898 000<br />
Telefaks: 01/5898 200<br />
E-naslov: info@gzs.si<br />
Spletna stran: www.infopika.si<br />
C<br />
Dragan<br />
Svetovalec v Centru<br />
za pomoc narocnikom<br />
Zanj, ki rad spremlja aktualno<br />
dogajanje in ceni prakticnost …<br />
Brezplačna varnostna kopija imenika<br />
Prihranite si nevšečnosti ob izgubi ali menjavi<br />
mobitela s storitvijo M:Rokovnik. Poleg imenika<br />
varno shranite tudi podatke iz koledarja, opravil,<br />
beležk, SMS-e, odvisno od mobitela, ki ga<br />
uporabljate. Za hitri dostop pošljite MROKOVNIK<br />
na 1919 ali obiščite spletno stran<br />
https://moj.mobitel.si<br />
Na internetu brez naročnine<br />
Če internet potrebujete le občasno, je brezžični<br />
Instant Internet Dan na dan prava izbira.<br />
Predplačniški paket vsebuje SIM-kartico z začetnim<br />
dobroimetjem za 1 dan uporabe interneta, lahko<br />
pa izberete tudi paket s priloženim USB-modemom.<br />
TV v živo na vašem mobitelu<br />
Novice, šport, filme si oglejte na svojem UMTSmobitelu<br />
tudi, ko ste na poti ali je domači TV<br />
zaseden, z risankami zamotite otroke med vožnjo<br />
na izlet … Izberite med 11 TV-programi in<br />
izkoristite enkratno ugodnost brezplačen preizkus<br />
Mobilne TV za 24 ur – pošljite SMS z vsebino<br />
P TV na številko 1919.<br />
Šport na Planetu<br />
Spremljajte športne rezultate v živo kar na<br />
svojem mobitelu, saj je brskanje po mobilnem<br />
Planetu v Mobitelovem omrežju prek<br />
GPRS/UMTS-povezave brezplačno. Pošljite SMS z<br />
vsebino P SPORT na 1919.<br />
Za več informacij obiščite Mobitelovo prodajno<br />
mesto, www.mobitel.si ali pokličite brezplačno<br />
številko 041 700 700.
44 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS 45<br />
DELODAJALCI IN EU<br />
Z reformami je<br />
treba pohiteti<br />
Nenad Senić, foto: Mateja Jordović Potočnik<br />
Cveto Stantič, nekdanji podpredsednik GZS, dolgoletni poslovnež, kolumnist<br />
Glasa Gospodarstva in podpredsednik interesne skupine delodajalcev<br />
v evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO), bo letos kandidiral za<br />
nov mandat v tem odboru. Pri tem ima podporo zbornic in Združenja delodajalcev,<br />
katerih interese tudi predstavlja. Ob tej priložnosti nam je v pogovoru<br />
povedal, da težave, s katerimi se soočamo v Sloveniji, tarejo večino<br />
Evrope, a žal tudi za mnogimi zaostajamo, ko je sisteme treba reformirati.<br />
Glas Gospodarstva: Aktivno ste sodelovali pri<br />
vstopanju <strong>Slovenije</strong> v EU. Katera pričakovanja<br />
delodajalcev so bila doslej izpolnjena in<br />
katera ne<br />
Cveto Stantič: Predstavniki delodajalcev smo<br />
napovedovali zelo pozitivne učinke, tako vstopa<br />
v EU kot tudi vstopa v evrsko območje. Pri<br />
vstopu v EU je bil ključen vstop v evropski notranji<br />
trg. Pri tem je sicer zelo težko empirično<br />
dokazati pozitivne učinke, a odprl se nam je trg<br />
s 450 milijoni potrošnikov. Seveda smo tudi<br />
EESO<br />
<br />
Evropski ekonomsko-socialni<br />
odbor sestavlja 344 predstavnikov<br />
organizirane civilne družbe<br />
iz vseh držav članic EU. Je svetovalno<br />
telo, ustanovljeno leta<br />
1957 z rimsko pogodbo. Svetuje<br />
trem pomembnim institucijam<br />
EU – evropski komisiji, evropskemu<br />
parlamentu in evropskemu svetu.<br />
Glavni produkt odbora so tako<br />
imenovana strokovna mnenja, ki<br />
jih odbor pripravi na zahtevo ene<br />
od teh treh institucij. Po lizbonski<br />
pogodbi ima odbor pravico tudi do<br />
mnenja na svojo pobudo. Mnenja<br />
so objavljena tudi v Uradnem listu<br />
EU. EESO je razdeljen v tri velike<br />
skupine: delodajalcev, delojemalcev<br />
in skupina posebnih interesov.<br />
mi morali odpreti svoj trg drugim, ampak na<br />
konkurenčnost slovenskega gospodarstva je<br />
v tistem hipu to gotovo vplivalo zelo ugodno,<br />
uvedba evra pa še bolj. Mislim, da je bila večina<br />
pričakovanj uresničena. Danes nas seveda<br />
bremeni velika finančna in gospodarska kriza,<br />
a s tem se ubada vsa Evropa. Menim celo, da<br />
bi krizo premagali teže, zagotovo finančno, če<br />
ne bi bili člani Unije. Mislim, da se delodajalci<br />
večinoma strinjajo z menoj.<br />
GG: Toda ali ni slovenski trg premalo odprt<br />
za Evropo, hkrati pa ne izkoriščamo dovolj<br />
možnosti na evropskem trgu<br />
CS: Zagotovo je eno in drugo res. Slovenski trg<br />
je še zaprt, predvsem kar zadeva tuje naložbe.<br />
Pri nas še vedno velja, kar smo podedovali iz<br />
preteklosti, da je treba pomembno lastništvo<br />
ohraniti v slovenskih rokah. Vendar se zmeraj<br />
bolj ugotavlja, da ta nacionalni interes, ki je bil<br />
včasih nekako zelo jasno izražen, izgublja pomen.<br />
Ni pomembno, kdo je lastnik, pomembno<br />
je, da je dober lastnik, da skrbi za razvoj in<br />
da zagotavlja delovna mesta in gospodarsko<br />
rast državi.<br />
Kar zadeva evropski trg, smo z vstopom v ta<br />
notranji trg veliko pridobili, res pa je, zdaj pa<br />
govorim tudi s stališča evropsko ekonomskosocialnega<br />
odbora in stališča delodajalcev znotraj<br />
tega odbora, da smo od razvoja notranjega<br />
trga še vedno zelo daleč. Torej pravi notranji trg<br />
še ni tisto, kar si delodajalci želimo, da je. Močno<br />
se je razvil, vendar so določena področja,<br />
kjer so še velike rezerve. Če govorimo o strategiji<br />
Evropske unije leta 2020, je ena ključnih<br />
zadev dokončanje projekta skupnega notranjega<br />
trga oziroma enotnega trga. Na področju<br />
storitev imamo delodajalci resne namene<br />
razpravo o direktivi o storitvah pognati naprej<br />
in jo nadgraditi. Področja financ, bančništva in<br />
zavarovalništva še ne delujejo dobro v smislu<br />
odprtega notranjega trga. Davčno področje je<br />
velika šibkost, saj so davki v Evropi prepuščeni<br />
nacionalnim državam, nimamo enotne davčne<br />
zakonodaje in to omogoča velike razlike med<br />
državami. Področje, kjer so še rezerve, je zagotovo<br />
tudi energetika.<br />
GG: Vaš odbor je zelo dejaven …<br />
CS: Res je, mnenj izdelamo veliko. Evropska<br />
komisija vsake tri mesece pripravlja tudi analizo<br />
učinka teh mnenj. Podatki zadnjih analiz kažejo,<br />
da je približno 80 odstotkov naših mnenj vplivalo<br />
na zakonodajo in politiko EU. Glavni namen<br />
je, da ima civilna družba prek ekonomsko-socialnega<br />
odbora neposreden vpliv na zapleten proces<br />
odločanja na ravni EU. Temu v Evropi pravimo<br />
participativna demokracija. Mi smo eden<br />
glavnih promotorjev participativne demokracije,<br />
ki dopolnjuje reprezentativno demokracijo, to<br />
je demokracijo, ki jo zastopajo člani parlamenta,<br />
izvoljeni predstavniki ljudstva. Gre za to, da so<br />
člani parlamenta politiki in tudi politično razmišljajo,<br />
medtem ko predstavniki civilne družbe<br />
nismo profesionalni politiki, predstavljamo interese<br />
iz svojih okolij in zato tudi nismo voljeni in<br />
kot taki imamo skozi mnenja neposreden vpliv<br />
na procese odločanja v EU. Nova lizbonska po-<br />
Cveto STANTIČ, podpredsednik interesne skupine delodajalcev v evropskem ekonomsko-socialnem odboru.<br />
godba poudarja participativno demokracijo v<br />
obliki državljanskih pobud.<br />
GG: V slovenski javnosti sicer ni veliko slišati<br />
o Strategiji EU 2020, na katero pa GZS že nekaj<br />
časa opozarja. Zakaj je tako pomembna<br />
CS: Gre za zelo pomembno zadevo, ker se Evropa<br />
še vedno spopada s finančno in gospodarsko<br />
krizo in izhodom iz nje. Nanjo veliko stavi tudi<br />
nova evropska komisija, ki meni, da je veliko<br />
pozitivnih rezultatov prejšnje lizbonske strategije<br />
izničila trenutna kriza.<br />
Kriza je pokazala, kako so evropska gospodarstva<br />
pravzaprav soodvisna. Žal pa se v kriznih<br />
razmerah vnovič začne uveljavljati ekonomski<br />
nacionalizem in tudi v Evropi je to problem.<br />
Delodajalci znotraj evropskega ekonomskosocialnega<br />
odbora se posebej bojujemo proti<br />
temu, saj menimo, da je protekcionizem smrt<br />
za skupni notranji trg. Evropa želi igrati pomembno<br />
vlogo v novem globaliziranem svetu,<br />
za to pa bo morala govoriti s skupnim jezikom,<br />
ne z jezikom posameznih držav.<br />
GG: Sistem, ki potrebuje reformo, je vsekakor<br />
pokojninski sistem. Kako vaša skupina znotraj<br />
odbora gleda na to<br />
CS: Skupina delodajalcev znotraj evropskega<br />
ekonomsko-socialnega odbora zastopa interese<br />
podjetij in naša ključna skrb je konkurenčnost<br />
evropskih podjetij; pri tem imamo težave vse<br />
države. Težave na ravni EU so zelo podobne<br />
težavam, s katerimi se ubadamo v Sloveniji, in<br />
če hočemo povečati konkurenčnost evropskih<br />
podjetij, se bomo morali sprijazniti z določenimi<br />
reformami, čemur je tudi namenjena nova<br />
Strategija EU 2020. Ključ te nove strategije so<br />
reforme in sam predsednik Barroso pravi, da<br />
»business as usual« ne more več funkcionirati.<br />
Evropa je zrela za reforme, da ne omenjam bolj<br />
prožnega trga dela. Žal smo v Sloveniji prepočasni.<br />
Danes (pogovor je potekal 9. aprila) sem<br />
bil na seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer se<br />
ta hip socialni dialog skoraj ne dogaja, kjer se<br />
blokirajo stvari, ki so povezane s spremembami<br />
delovno-pravne zakonodaje. Delodajalci<br />
v evropskem ekonomsko-socialnem odboru<br />
podpiramo prožnost trga dela. Jasno pa je, da<br />
samo prožnost trga dela ne zagotavlja rešitve,<br />
zagotovljena mora biti tudi določena varnost.<br />
Kje je meja med prožnostjo in varnostjo, je<br />
seveda stvar dogovora in ekonomsko-socialnega<br />
dialoga med socialnimi partnerji, torej<br />
delodajalci in delojemalci. Toda če bomo hoteli<br />
konkurirati na primer ameriškim podjetjem<br />
ali podjetjem na Daljnem vzhodu in drugim<br />
gospodarskim velesilam, bomo morali to prožnost<br />
povečati, sicer se bodo delovna mesta<br />
preselila v druge dele sveta.<br />
GG: Za konec, kako lahko ali sploh »smejo«<br />
podjetniki komunicirati z vami<br />
CS: Evropska pogodba in tudi nova lizbonska<br />
pogodba nam preprečujeta, da bi neposredno<br />
zastopali ožje interese posameznih skupin, v tem<br />
primeru delodajalskih. Sam zastopam interese<br />
treh delodajalskih organizacij, to je Gospodarske<br />
zbornice <strong>Slovenije</strong>, Združenja delodajalcev<br />
<strong>Slovenije</strong> in Trgovinske zbornice <strong>Slovenije</strong>, vendar<br />
ne posameznih interesov posamezne institucije,<br />
saj evropsko ekonomsko-socialni odbor<br />
ni lobistična organizacija. Odbor se financira iz<br />
proračuna EU. Za posamezne specifične interese<br />
posameznih institucij ali organizacij so druge<br />
organizacije na delodajalski strani, na primer<br />
Evropsko združenje gospodarskih zbornic, ki<br />
pokriva interese zbornic, BusinessEurope, to je<br />
Evropsko združenje delodajalskih organizacij,<br />
in Evropsko združenje trgovcev. To so tipične<br />
lobistične organizacije, ki delujejo na prostovoljni<br />
osnovi, se tako tudi financirajo in vse te<br />
organizacije svoja stališča redno sprejemajo, jih<br />
objavljajo in po svoje pritiskajo na zakonodajne<br />
organe v EU, zlasti na komisijo.<br />
Mi in tudi sam kot podpredsednik skupine delodajalcev<br />
znotraj odbora si zelo prizadevam,<br />
da imamo z vsemi temi delodajalskimi organizacijami<br />
na evropski ravni stalne stike in da čim<br />
bolj sodelujemo, ker postaja jasno, da bomo<br />
učinkovito uveljavili interese evropskih podjetij<br />
samo, če bomo vsi, ki te interese zastopamo,<br />
govorili skupen jezik na ravni EU. Evropska<br />
pogodba od nas, članov odbora, zahteva, da<br />
izhajamo iz okolja delodajalcev, da poznamo<br />
problematiko podjetništva. Zaželeni pa so stiki<br />
z delodajalskimi organizacijami doma.
46<br />
GZS<br />
Glas Gospodarstva / april 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GZS<br />
47<br />
DOBRI ZGLEDI<br />
Kdaj reforme v glavah<br />
Manca Razboršek, vodja projektne skupine za pripravo Dobrih zgledov<br />
Reforme na področju pokojninske, zdravstvene in delovnopravne zakonodaje<br />
so v polnem teku in javne debate se osredotočajo na spremembe,<br />
ki jih bodo te reforme prinesle v slovenski prostor. Pri tem vse<br />
prepogosto pozabljamo, da vsaka sprememba zahteva prilagajanje<br />
miselnosti ljudi, uporabnikov teh sprememb.<br />
Kadrovski strokovnjaki so pri tem kot tampon<br />
med zakonodajo in zaposlenimi in<br />
največkrat so tisti, ki morajo ljudem ustrezno<br />
predstaviti vpliv in spremembe zakonodaje.<br />
Zato je za kadrovsko stroko izrednega pomena,<br />
da spremlja spremembe in se ves čas izobražuje<br />
ter tako skrbi za nenehno izboljševanje stroke.<br />
Spremembe na trgu dela<br />
V luči krize, sredi katere se je znašlo tudi<br />
slovensko gospodarstvo, se pripravljajo spremembe<br />
na področju delovnopravne zakonodaje,<br />
predvsem v poudarjanju varne prožnosti.<br />
Ta predvideva spremembe zakona o delovnih<br />
razmerjih (ZDR) v delu, ki ureja višino odpravnin<br />
in skrajšanje odpovednih rokov ob<br />
sočasni spremembi nadomestila za brezposelnost<br />
in okrepitvi aktivne politike zaposlovanja.<br />
V tem prvem koraku naj bi uredili tudi delo<br />
študentov, v drugem koraku naj bi naša delovnopravna<br />
zakonodaja postala primerljivejša z<br />
drugimi državami. Spremembe so zagotovo<br />
potrebne, vendar je poseganje v zdajšnje sisteme<br />
in pravice še posebej občutljiva tema za<br />
tisto populacijo, ki je svojo delovno kariero<br />
začela v časih, ko je veljal drug družbeno-ekonomski<br />
sistem. Kako iz nekdaj zagotovljene<br />
varnosti preiti v varno prožnost, ni samo vprašanje<br />
za vlado in socialne partnerje, ampak je<br />
treba spremeniti razmišljanje v naših glavah.<br />
Problematika absentizma<br />
““<br />
oziroma odsotnosti z dela<br />
zaradi bolezni je v Sloveniji<br />
žgoča težava, ki jo moramo<br />
rešiti kot družba.<br />
Verjetno bo minilo kar nekaj let, da bomo to<br />
sprejeli, morda bo potrebna celo zamenjava<br />
generacije.<br />
KADROVIKI (NISMO) V ZRAKU, SAJ SE NENEHNO<br />
UČIMO – PROGRAM<br />
1. dan: 9. junij 2010<br />
9.00–10.00 Prijava in sprejem udeležencev<br />
10.00–10.15 Uvodni pozdrav predsednice ZDKDS in predgovor vodje projekta<br />
Vanda Pečjak, predsednica ZDKDS, in Manca Razboršek, Bioiks, d.o.o.<br />
10.15–11. 00 Predvidene spremembe na področju delovnopravne zakonodaje<br />
dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve<br />
11.00–12. 00 Najpogostejše kršitve delovne zakonodaje<br />
mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo<br />
12.00–12.30 Odmor<br />
12.30–13.15 Uspešno obvladovanje zahtevnih situacij v komunikaciji s sodelavci<br />
Maja Vukasović Žontar, zasebna raziskovalka<br />
13.15–14.00 Nedenarno nagrajevanje<br />
mag. David Đukić, POS izobraževanje in svetovanje, d. o. o.<br />
14.00–14.15 Predstavitev mednarodnega projekta RECOMFOR<br />
Sašo Pristavec, GZS Center za poslovno usposabljanje<br />
14.15–16.00 Odmor za kosilo<br />
16.00–16.30 Uvod v film V zraku<br />
dr. Janez Mayer, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru<br />
16.30–18.00 Ogled filma V zraku<br />
18.00–19.00 Strokovna analiza in diskusija<br />
dr. Janez Mayer, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru<br />
20.30 Družabni večer<br />
2. dan: 10. junij 2010<br />
9.00–9.30 Pokojninska reforma<br />
Peter Pogačar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve<br />
9.30–11.00 Starost je v glavah – okrogla miza<br />
11.00–11.30 Odmor s promocijo zdrave prehrane<br />
11.30–12.15 Bolezenska ali bolnška odsotnost iz dela<br />
dr. Martin Toth, ministerstvo za zdravje<br />
12.15–13.15 Zmanjšati absentizem in ostati zdravi čim dlje – delavnica<br />
mag. Andrej Kohont, Fakulteta za družbene vede,<br />
in mag. Nataša Fras Haslinger, Ecolab, d. o. o<br />
13.15–13.30 Zaključek konference<br />
Spremembe pokojninske<br />
zakonodaje<br />
Z daljšanjem življenjske dobe in hkratnim<br />
številčnim zmanjševanjem generacij je gotovo,<br />
da pokojninski sistem, ki je deloval<br />
doslej, nima več prave osnove in so zato<br />
potrebne precejšnje spremembe. Danes namreč<br />
ni nič neobičajnega, da starši dočakajo<br />
upokojitev svojih otrok in morajo zato njihovi<br />
vnuki delati za oboje. Reforma je zajela<br />
podaljšanje delovne dobe in dvig starostne<br />
meje. Po eni strani je to logično, saj ljudje<br />
živijo dlje, torej naj tudi dlje delajo. Na drugi<br />
strani pa se ob tem srečujemo s predsodki<br />
in omejitvami glede starosti. V družbi, ki<br />
poveličuje mladost in vitalnost, je človek pri<br />
štiridesetih že star in vendar so ljudje večinoma<br />
šele na polovici svoje delovne dobe.<br />
V luči krize, sredi katere se<br />
““<br />
je znašlo tudi slovensko<br />
gospodarstvo, se pripravljajo<br />
spremembe na področju<br />
delovnopravne zakonodaje,<br />
predvsem v poudarjanju<br />
varne prožnosti.<br />
Predsodki so povezani s tem, kaj starejša<br />
oseba zmore, predvsem pa s tem, da se težko<br />
prilagaja spremembam. V tem smislu se<br />
moramo vprašati, kaj je treba spremeniti v<br />
glavah ljudi, da ne bodo pri petdesetih, ko<br />
jih čaka še deset let dela, postali stari in nepripravljeni<br />
na spremembe.<br />
Spremembe zdravstvene<br />
zakonodaje<br />
Problematika absentizma oziroma odsotnosti<br />
z dela zaradi bolezni je v Sloveniji žgoča<br />
težava, ki jo moramo rešiti kot družba. Zato<br />
na ministrstvu za zdravstvo s spremembami<br />
zdravstvene zakonodaje želijo doseči, da bi se<br />
celotna družba bolj kot doslej usmerila na aktivnosti<br />
za krepitev in ohranjanje zdravja ter<br />
manj na bolezen. Treba bo jasneje opredeliti<br />
odgovornost za zdravje zaposlenih: država s<br />
sistemom in zdravstveno mrežo, delodajalci<br />
z varnim in zdravim delovnim okoljem in zaposleni<br />
z lastnimi ukrepi za zdravo in aktivno<br />
življenje. V marcu so podjetja prejela publikacijo<br />
zavoda za zdravstveno zavarovanje, v<br />
kateri so predstavljeni prijemi podjetij, ki jim<br />
je z različnimi ukrepi uspelo zmanjšati absentizem.<br />
Tako smo dobili prve primere dobrih<br />
praks na tem področju in poleg osebne odgovornosti<br />
posameznika postaja tudi kadrovska<br />
stroka tista, ki si mora prizadevati odkrivati<br />
nove načine in ukrepe za ohranjanje zdravja<br />
svojih zaposlenih.<br />
Dobri zgledi junija<br />
Kadrovski strokovnjaki smo vezni člen med<br />
vodstvom podjetja in zaposlenimi, med zakonodajo<br />
in zaposlenimi, smo v prvi bojni<br />
črti, ko se pojavijo težave v podjetju, saj smo<br />
tisti, ki moramo komunicirati z zaposlenimi.<br />
V dobrem in slabem. Zato je pomembno, da<br />
nenehno obnavljamo svoje veščine. Dobri<br />
zgledi so dnevi kadrovskih strokovnjakov,<br />
kjer skozi primere dobrih praks pridobivamo<br />
nova znanja in ideje za reševanje vsakodnevnih<br />
izzivov, ki nastajajo v podjetjih. Tokrat<br />
bomo iskali odgovore na vprašanje, kje so<br />
znotraj lastne stroke možne izboljšave. Naša<br />
naloga je, da skrbimo za zaposlene, njihovo<br />
zdravje, jih celo pripeljemo do upokojitve. V<br />
dveh dneh Dobrih zgledov bomo prek novih<br />
pristopov in razbijanj starih prepričanj iskali<br />
odgovore na vprašanje, kje se lahko izboljšamo<br />
in tako še uspešneje lovimo krhko ravnovesje<br />
med željami in potrebami zaposlenih<br />
ter zahtevami in pričakovanji vodstva. Prvi<br />
dan bomo prek delovne zakonodaje, komuniciranja,<br />
zmanjševanja števila zaposlenih ter<br />
nagrajevanja v težkih situacijah pridobivali<br />
nova znanja. Drugi dan bo posvečen novostim<br />
na področju pokojninske in zdravstvene<br />
zakonodaje. Razbijali bomo prepričanja o<br />
starosti ter poiskali načine za zmanjševanje<br />
absentizma s spodbujanjem zdravega življenja.<br />
Pridružite se nam pri spremembah, ki se<br />
ob reformah morajo zgoditi tudi v miselnosti,<br />
torej tudi v glavah.<br />
Izšel prvi priročnik za prakso<br />
MEDNARODNA PRODAJA BLAGA – Konvencija Združenih narodov<br />
o pogodbah o mednarodni prodaji blaga,<br />
avtorjev Marka Djinovića in Petra Rižnika, svetovalcev v Pravni službi GZS.<br />
Knjiga je namenjena vsem, ki se v praksi kakorkoli<br />
srečujejo z mednarodno prodajo in nakupom blaga,<br />
komercialistom, direktorjem in drugim odločevalcem<br />
v podjetjih. Je nepogrešljiv pripomoček za pravnike<br />
pri pripravi pogodbe ter pri reševanju sporov s<br />
področja mednarodne prodaje blaga.<br />
Knjiga bralca na pregleden in razumljiv način<br />
seznani z vsebino Konvencije, razloži<br />
posamezne člene, jih ponazori še s<br />
praktičnimi primeri ter nudi primerjavo<br />
z ureditvijo po Obligacijskem zakoniku.<br />
Knjigo je recenziral prof. dr. Matjaž Tratnik,<br />
uvodno besedo pa je prispeval<br />
dr. Jernej Sekolec.<br />
Cena priročnika:<br />
42 EUR (z vključenim DDV)<br />
Dodatne informacije in naročila:<br />
Suzana Janežič, tel.: 01 58 98 184,<br />
pravnasluzba@gzs.si, pravniportal.gzs.si<br />
Vse informacije o prijavi na<br />
tradicionalne Dobre zglede dobite<br />
na GZS CPU,<br />
telefon 01 58 97 660, ali po<br />
e-pošti na ana.zemva@cpu.si.
NAJ10plakat-marec10.indd 1<br />
3/23/10 9:35:56 PM<br />
48 NOVICE IZ SLOVENIJE<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
slovenija 49<br />
15. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA<br />
izkustveno učenje<br />
Jezik odgovornosti in<br />
poslovne omike<br />
<br />
V Murski Soboti se bo maja odprla<br />
Akademija dialogike - Life coach<br />
academy, in sicer jo bo odprl<br />
olimpijski prvak Primož Kozmus.<br />
Namen akademije je posredovati<br />
znanja o vodenju in samovodenju,<br />
o razvoju celostne osebne<br />
uspešnosti in zdrave odgovornosti.<br />
Program se je doslej izvajal<br />
izključno za zaključene vodstvene<br />
Olimpijec Pimož kozmus bo maja<br />
odprl Akademijo dialogike.<br />
1<br />
2<br />
3<br />
4<br />
5<br />
6<br />
7<br />
8<br />
9<br />
10<br />
skupine v določeni organizaciji. V<br />
novi obliki pa bo dostopen vsem,<br />
ki jih vsebinsko zanima.<br />
Trening temelji na izkustvenem<br />
učenju. Poteka v obliki delavnic<br />
kot skupinsko delo, kjer se rešujejo<br />
problemi, vaje, študije primerov,<br />
izvajajo se igre vlog in nastopi.<br />
Tak trening študentom dialogike<br />
omogoča, da ob vsaki novi temi<br />
vidijo stanje v svojem podjetju ali<br />
katerikoli drugi skupini in iščejo<br />
rešitve za težave, s katerimi se<br />
srečujejo. Treningi so prilagojeni<br />
interesom in osebnosti vsakega<br />
posameznika, njihov cilj je namreč<br />
prepoznavanje individualnih potencialov,<br />
spodbujanje kreativnosti,<br />
zmanjšanje stresa, izboljšanje<br />
medsebojnih odnosov, povečanje<br />
sposobnosti razumevanja, motiviranja<br />
in vodenja sodelavcev.<br />
NAJ 1O<br />
v slovenskih knjigarnah<br />
ZA ODRASLE<br />
Zoran Milivojević<br />
Formule ljubezni<br />
Mladinska knjiga 29.95 €<br />
Dan Brown<br />
izgubljeni simbol<br />
Mladinska knjiga 34.96 €<br />
Valentina in Luka Novak<br />
ljubezen skozi želodec<br />
Vale Novak 29.90 €<br />
Tomaž Humar<br />
ni nemogočih poti<br />
Sanje 39.99 €<br />
Igor Omerza<br />
edvard kocbek<br />
Karantanija 39.00 €<br />
Dominique Loreau<br />
umetnost preprostosti<br />
Vale Novak 7.99 €, (17.00 €)<br />
Louise L.Hay<br />
življenje je tvoje<br />
Iskanja 12.48 €<br />
Ute Ehrhardt<br />
pridne punce pridejo v nebesa,<br />
poredne pa povsod<br />
Vale Novak 6.99 €<br />
Mojca Širok<br />
zadnji rimski cesar<br />
Finance 19.53 €, (24.50 €)<br />
Goran Vojnović<br />
čeFurji raus!<br />
Študentska založba 15.00 €, (20.00 €)<br />
mArec 2010<br />
ZA OTROKE IN MLADINO<br />
Stephenie Meyer<br />
jutranja zarja<br />
Učila International 14.90 €, (36.90 €)<br />
Kate Asforth<br />
prikupne zamisli za risanje<br />
Tehniška založba <strong>Slovenije</strong> 24.99 €<br />
Več avtorjev, Jelka Reichman<br />
čudežni vrt<br />
Mladinska knjiga 29.95 €<br />
Sam McBratney<br />
a veš, koliko te imam rad<br />
Mladinska knjiga 14.95 €, (16.95 €)<br />
Severine Clochard<br />
hura za punce<br />
Tehniška založba <strong>Slovenije</strong> 19.99 €<br />
Stephenie Meyer<br />
mrk<br />
Učila International 14.90 €, (34.90 €)<br />
Shane Nagle<br />
osupljive zamisli za risanje<br />
Tehniška založba <strong>Slovenije</strong> 24.99 €<br />
Richelle Mead<br />
vampirska akademija<br />
Mladinska knjiga 11.95 €, (27.95 €)<br />
Stephenie Meyer<br />
mlada luna<br />
Učila International 12.90 €, (32.90 €)<br />
Neville Astley, Mark Baker<br />
pujsa pepa ; riši-briši<br />
DZS 8.50 €<br />
Zbrano s pomočjo podatkov knjigotrških mrež in neodvisnih knjigarn, ki jih je zbrala Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri GZS.<br />
Spletna stran: knjigosled.org. Pokrovitelja: Bukla, Formatisk.<br />
Tisk: Formatisk<br />
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE <br />
Nezakonita uporaba<br />
Stopnja nezakonite uporabe<br />
programske opreme med<br />
slovenskimi podjetji je previsoka.<br />
Tržni inšpektorji so lani v<br />
110 podjetjih pregledali 768<br />
računalnikov in 4.749 računalniških<br />
programov, ki so jih<br />
uporabljali poslovni subjekti pri<br />
Več kot polovica slovenskih podjetij<br />
uporablja piratsko programsko opremo.<br />
EKO <br />
Pošta z avtomobili na<br />
električni pogon<br />
Pošta <strong>Slovenije</strong> v svoje delovanje<br />
vedno pogosteje vključuje ekološko<br />
komponento poslovanja.<br />
Z nakupom prvih avtomobilov<br />
na električni pogon nadaljuje<br />
koncept uvajanja ekološko prijaznih<br />
sredstev. Prvi avtomobili na<br />
električni pogon so trije lahki dostavniki<br />
piaggio porter, ki bodo<br />
namenjeni za dostavo hitre<br />
pošte in paketnih pošiljk v središčih<br />
Celja, Kopra in Ljubljane,<br />
ekološko ozaveščenost Pošte pa<br />
bo letos dodatno okrepil nakup<br />
37 koles na električni pogon.<br />
Pošta <strong>Slovenije</strong> ima tri električna vozila.<br />
svojem delu. V letnem poročilu<br />
so zapisali, da je lani vsaj en<br />
računalniški program nezakonito<br />
uporabljalo 63,6 odstotka<br />
podjetij. To je manj kot leta<br />
2008, ko je delež podjetij,<br />
ki so uporabljala nelegalno<br />
programsko opremo, znašal<br />
70,3 odstotka. Tržni inšpektorji<br />
so 55 podjetjem izdali upravno<br />
odločbo, naj kršitev odpravijo,<br />
bodisi z legalizacijo nelegalnih<br />
programov bodisi z odstranitvijo<br />
programov z računalnika.<br />
Pregledi programske opreme v<br />
podjetjih, ki jih izvaja posebej<br />
usposobljena skupina tržnih<br />
inšpektorjev, so pomemben<br />
dejavnik v boju proti piratstvu<br />
programske opreme.<br />
»Pošta <strong>Slovenije</strong> tako sledi ekološkim<br />
prizadevanjem širše družbe<br />
in krepi okoljsko zavest vseh<br />
uporabnikov poštnih storitev.<br />
Hkrati izpolnjujemo tudi obljube,<br />
ki smo jih dali s sodelovanjem v<br />
PostEurop, kjer smo se zavezali,<br />
da bomo do leta 2020 obseg<br />
izpustov ogljikovega dioksida<br />
zmanjšali za 20 odstotkov glede<br />
na raven iz leta 2008,« je ob začetku<br />
uporabe prvih električnih<br />
vozil povedal generalni direktor<br />
Pošte <strong>Slovenije</strong> Aleš Hauc.<br />
Naš človek v<br />
multinacionalki<br />
Mag. Nastja Mulej, nastja.mulej@dmslo.si<br />
Roka Trošta bo René Carayol, sloviti poslovni<br />
guru in govorec, izzival v provokativnem pogovoru<br />
na 15. Slovenski marketinški konferenci<br />
maja letos v Bernardinu. Carayol je zelo znan,<br />
tudi v Sloveniji, Rok Trošt, čeprav Slovenec, pa<br />
manj. Ker zadnjih sedem let živi v Švici.<br />
ečino svoje izobrazbe je sicer pridobil<br />
Vv Sloveniji (s svojo diplomsko nalogo<br />
postal tudi »marketinški up« Društva za<br />
marketing <strong>Slovenije</strong>). Tudi kariero je začel v<br />
Sloveniji, v Medexu, kot direktor poslovnega<br />
razvoja. Kot nam je povedal v pogovoru<br />
za Glas Gospodarstva, je bila to izjemna priložnost<br />
za pridobitev izkušenj na vodilnem<br />
položaju že zgodaj v karieri – veliko se je<br />
naučil, pravi, hkrati pa ugotovil, da mu še<br />
veliko manjka.<br />
Preselitev v Švico<br />
Zato je bila naslednja postaja MBA, poslovna<br />
šola IMD v Lozani. Če je pred tem mislil,<br />
da zna trdo garati, mu je leto v Švici odprlo<br />
nove perspektive. Dalo pa tudi priložnost<br />
za druženje, izgradnjo obsežne mreže poznanstev<br />
in prijateljev ter nove karierne poti<br />
po koncu študijskega leta. Sto podjetij ima<br />
razvita partnerstva s šolo, prek katerih dostopajo<br />
do študentov. DuPont (26 milijard<br />
dolarjev prometa, 56 tisoč zaposlenih) je<br />
bilo eno izmed podjetij, ki je predstavilo zanimivo<br />
vizijo in privlačne zaposlitvene priložnosti<br />
z možnostjo hitrega napredovanja.<br />
Pridružil se jim je kot interni svetovalec za<br />
trženje in prodajo.<br />
Seveda ne morem mimo vprašanja o razliki<br />
med področjema. Rok Trošt, ki bo v Bernardinu<br />
nastopil 18. maja opoldne, je odgovoril,<br />
da ni pomembno, ali sta to ločena ali<br />
povezana oddelka, pomembno je, da imata<br />
VEDNO isti cilj: to številka desno od »izid<br />
poslovnega obdobja« v izkazu uspeha. Vse<br />
drugo je interna politika, pravi.<br />
Kmalu je postal direktor prodaje za Evropo,<br />
Srednji vzhod in Afriko v eni izmed njihovih<br />
divizij. Naslednje leto je že bil direktor<br />
prodaje za ves svet (Evropa je pomenila<br />
manj kot 20 odstotkov vse prodaje), konec<br />
leta 2008 pa je postal direktor (global business<br />
manager) za področje dezinfektantov<br />
in čistil.<br />
Česar ne moreš meriti, ne<br />
moreš upravljati<br />
Njegov trenutni cilj je podvojiti velikost<br />
svoje divizije v prihodnjih dveh letih in pol<br />
– in na to je vsaj delno vezana tudi njegova<br />
prihodnja kariera v podjetju. V podjetju<br />
se držijo načela, da česar ne moreš meriti,<br />
ne moreš upravljati, vsaj ne uspešno in dolgoročno.<br />
To pripomore k objektivni oceni<br />
uspešnosti zaposlenih in napredovanju tistih,<br />
ki redno presegajo svoje cilje. Hkrati<br />
pravočasno pokaže tistim, ki zaostajajo, da<br />
bo treba nekaj spremeniti, če želijo uspešno<br />
nadaljevati kariero v podjetju.<br />
Priporočila za domače<br />
gospodarsko, poslovno,<br />
trženjsko stanje<br />
Na podlagi izkušenj iz prakse meni, da je<br />
za slovenska podjetja bolj kot kdaj prej pomembno,<br />
da definirajo, kateri deli podjetja<br />
in portfelja so ključna jedra. Tako bodo<br />
omejeni kapitalski viri, ki so na voljo, porabljeni<br />
za dolgoročno rast pravih delov podjetja.<br />
Obenem že dolgo ni bilo toliko podjetij,<br />
njihovih delov in blagovnih znamk na voljo<br />
tako poceni kot danes. Podjetja, ki natančno<br />
vedo, kaj je njihovo jedro, bodo lahko v pri-<br />
Rok TROŠT,<br />
menedžer za globalne trge pri DuPontu<br />
»Skrbi me makro slika slovenskega<br />
gospodarstva – svet se<br />
prebuja, dražijo se surovine, mi<br />
smo podražili delovno silo, hkrati<br />
pa je dostop do kapitala precej<br />
otežen in s tem je omejena rast<br />
gospodarstva. Ti dejavniki bodo<br />
omejili izvozno konkurenčnost<br />
podjetij.«<br />
hodnjih dveh letih nakupila strateška sredstva<br />
po zelo ugodnih cenah.<br />
Kritično preglejte svoj<br />
poslovni model<br />
Zdaj je tudi pravi čas za kritični pregled<br />
poslovnih modelov – v katerih delih verige<br />
vrednosti je podjetje danes aktivno in ali<br />
obstajajo zanimive priložnosti za prevzeme<br />
dobaviteljev ali kupcev, ki bi omogočile bolj<br />
popolno integracijo poslovanja. Če je podjetje<br />
dobro definiralo jedra, ima na razpolago<br />
precej delov podjetja, ki niso ključna zanj,<br />
so pa morda precej zanimiva za koga drugega.<br />
Skrb zbujajoča slika<br />
slovenskega gospodarstva<br />
Sam poskuša ostajati v stiku s slovenskimi<br />
dogajanji, kolikor mu dopušča čas. Navdušen<br />
je nad napredkom nekaterih podjetij, ki<br />
so že v času njegovega odhoda kazala potencial,<br />
da posežejo po globalnih trgih krepko<br />
prek srednje in vzhodne Evrope. Akrapovič,<br />
Ultra, Studio Moderna in Pipistrel, to je<br />
samo nekaj primerov uspešnih strategij in<br />
izvedb. Skrbi pa ga makro slika slovenskega<br />
gospodarstva – svet se prebuja, dražijo<br />
se surovine, mi smo podražili delovno silo,<br />
hkrati pa je dostop do kapitala precej otežen<br />
in s tem je omejena rast gospodarstva. Ti dejavniki<br />
bodo omejili izvozno konkurenčnost<br />
podjetij, meni.
50 SLovenija<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
INTERVJU: PROF. DR. RADOVAN STANE PEJOVNIK, rektor univerze v ljubljani<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
slovenija<br />
51<br />
Če hoče neka država uspešno<br />
prenašati znanja, mora razviti<br />
uspešen inovacijski sistem.<br />
Malo znanja<br />
je nevarno<br />
Nenad Senić, foto: Mateja Jordović Potočnik<br />
Stane Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani in eden izmed<br />
letošnjih podeljevalcev nagrad GZS, opozarja, da o inovativnosti<br />
ni dovolj le govoriti, treba je razviti inovacijski sistem. A tudi to<br />
zahteva svoj čas, zato je že več kot skrajni čas, da začnemo delati.<br />
Za postavitev delujočega inovacijskega sistema pa v družbi potrebujemo<br />
konsenz. Drugače ne bo šlo in bomo v razvoju za drugimi<br />
vse bolj zaostajali.<br />
Glas Gospodarstva: Že leta se govori o težavah v povezovanju med<br />
znanostjo in gospodarstvom Kaj je res<br />
Stane Pejovnik: To je seveda res, ampak za težave v osnovi ni kriva<br />
niti univerza niti gospodarstvo. Če hoče neka država uspešen prenos<br />
znanja, mora razviti uspešen inovacijski sistem. Ena izmed glavnih<br />
napak, ki jih je Slovenija v svoji mladi zgodovini naredila, se je zgodila<br />
kmalu po osamosvojitvi. Takrat smo se zelo uspešno, pravzaprav<br />
enako uspešno kot Finska in veliko bolj uspešno kot velika večina<br />
drugih držav, prilagodili na nove trge. Zelo hitro smo našli zamenjavo<br />
za nezahtevne trge, na katerih se je dalo prodati vse, in uspeli smo<br />
na zahtevnih trgih. Toda vse države, ki so nam za zgled, na primer<br />
Irska in Finska, so sočasno naredile še en korak: postavile so inovacijski<br />
sistem. Tega Slovenija ni naredila, nasprotno, v tistih časih je<br />
prevladala logika zniževanja stroškov za vsako ceno in ta logika je<br />
naredila veliko opustošenje po raziskovalnih enotah v gospodarstvu.<br />
Namesto da bi gradili inovacijski sistem, smo razgradili razvojni sistem<br />
v gospodarstvu in tega še danes nismo popravili.<br />
GG: Kaj naj torej storimo<br />
SP: Trdimo, da potrebujemo uspešen prenos znanja, in prva stvar,<br />
ki jo moramo narediti, je, da razvojno delo vrnemo v gospodarstvo.<br />
Trdno sem prepričan, da se slovenska podjetja zavedajo, da brez<br />
vpeljave novih izdelkov ne bodo preživela. Zato se zelo hitro spet<br />
pojavlja interes za razvojno delo, ampak žal celovitega inovacijskega<br />
sistema ni. Tega se ne da postaviti brez konsenza in v kratkem<br />
času, nikakor ne v mandatu ene vlade. To pomeni, če hočemo v tej<br />
deželi postaviti inovacijski sistem, se bodo najprej morali strankarski<br />
voditelji katerekoli barve med sabo dogovoriti, da je to tako pomemben<br />
korak, kot je bilo pomembno iti v Evropsko unijo. Tega se<br />
brez konsenza ne da narediti. Pri tem ne mislim na spravo, temveč<br />
na preprosto potrebo, kajti to traja že najmanj 10 let in v tem času<br />
se zanesljivo zamenjajo vlade. Na Finskem, na primer, je nekdanji<br />
predsednik vlade Esko Aho odstopil samo zato, ker se nekatere<br />
stranke niso držale takšnega konsenza. In če se politične stranke<br />
v Sloveniji ne bodo zavedale te nuje, če ne bo zdaj naslednji cilj v<br />
Sloveniji inovacijski sistem, bomo pač ugotavljali to, kar ste rekli<br />
na začetku. V vsaki državi, ki tega ni storila, se dogaja podobno.<br />
V tem hipu je daleč najboljši zgled Avstrija, in ne Finska. Avstrija je<br />
tako rekoč edina članica Evropske unije, ki se približuje lizbonskemu<br />
cilju – trije odstotki vlaganja v raziskave in razvoj.<br />
GG: Je kriza lahko prava spodbuda za to<br />
SP: Upam, ampak nisem prepričan. Žal se naša politika ukvarja z<br />
vsem mogočim, samo s tem ne.<br />
GG: Kakšna naj bi bila vloga Univerze v Ljubljani kot največje<br />
znanstveno-raziskovalne ustanove<br />
SP: Ena od vlog je, da opozarja na potrebo po omenjenem inovacijskem<br />
sistemu, da pove, da univerze lahko nekatere stvari naredijo, nekaterih<br />
pa ne morejo. Ampak mimogrede, Univerza v Ljubljani ustvari<br />
zelo veliko sredstev, več kot 80 milijonov EUR letno, zunaj državnega<br />
proračuna, to je približno toliko kot Krka vlaga v raziskave in razvoj.<br />
Oboje pa je v Sloveniji izjema in ne pravilo. Poleg Krke ni nobenega<br />
podjetja, ki bi toliko vlagalo. Prvo naslednje gre z dvomestne številke<br />
na enomestno in na evropski lestvici za Krko zaostaja za vče kot 800<br />
mest. Zato me sploh ne preseneča, da je Krka tako uspešna.<br />
Univerza ima na primer 85 odstotkov odpisa-<br />
““<br />
no opremo. Povejte mi, katera tovarna bi bila<br />
uspešna, če bi imela 85 odstotkov odpisanih<br />
strojev<br />
Sicer pa je temeljna naloga vsake dobre univerze, da vzgoji najboljše<br />
diplomante. To je naše poslanstvo: dati študentom čim več znanja in<br />
jih pripraviti na življenje. A to ne pomeni, da bodo jutri znali delati v<br />
tovarni A, B ali C. To pomeni, naučiti jih, da bodo znali delati 40 let,<br />
in to v katerikoli tovarni, na kateremkoli ustreznem delovnem mestu,<br />
da bodo znali zamenjati poklic, če bo treba, da se bodo sproti izobraževali.<br />
Se pravi, naše zahteve, naši cilji so veliko bolj ambiciozni<br />
kot naučiti nekega študenta, da bo znal delati v tovarni A, pri čemer<br />
ta tovarna pogosto sploh ne ve, kaj bo potrebovala čez pet let. To je<br />
naša glavna naloga. Jasno pa je, da univerza ne more narediti dobrega<br />
diplomanta, če sočasno na njej ne potekajo raziskovalna dela.<br />
GG: Kaj pa prenos znanja v prakso<br />
SP: Najprej se morava dogovoriti, kaj je prenos znanja. Prenos znanja<br />
poteka po veliko poteh, ena od njih je prek diplomantov; ta je daleč<br />
najuspešnejša za našo univerzo. Naši diplomanti so uspešni. Prenos<br />
znanja, kot ga razume velika večina ljudi, pa pomeni, katere patente<br />
je univerza prodala, kako so patente z univerze udejanjili podjetniki<br />
in koliko dobička je kdo imel. To je način, ki je najmanj značilen za<br />
univerzo, je pa lahko najbolj viden. A takšna metoda dela res zahteva<br />
inovacijski sistem. Ne poznam veliko ljudi, ki so sposobni uspešno<br />
raziskovati, idejo, ki so jo dobili med raziskovanjem, patentirati, narediti<br />
raziskavo trga, ta patent najdražje prodati in potem iti v tovarno,<br />
postaviti linijo, stroje in narediti tržne raziskave, to krasno prodajati in<br />
potem dobiček ponovno vloži v raziskave in razvoj. Tako ne gre. Takih<br />
ljudi je izjemno malo in ta veriga ni linearna, ampak zahteva celovit<br />
sistem. Lahko ponazorim, kako ta sistem izgleda. Temu se v strokovni<br />
literaturi reče trojna spirala (interakcija vladnih podjetniških in raziskovalnih<br />
politik) in na njej je množica točk v trodimenzionalnem<br />
prostoru. Sistema se ne da ponazoriti z linearno verigo. V bistvu gre<br />
za prepleten sistem politik in tega se premalo zavedamo, zato mnogi<br />
iščejo nekakšne poceni izhode. Vsi partnerji morajo biti znotraj sistema<br />
in okolje, v katerim delujeta tako podjetje kot univerza, je tisto,
52 slovenija Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
slovenija 53<br />
Tisti, ki odločajo, bi morali natančno vedeti,<br />
da je malo znanja res nevarno. Ampak pri<br />
odločanju ne mislim samo na politike, tudi na<br />
direktorje, velja pa predvsem za politike.<br />
Če hoče neka država imeti uspešen prenos znanja,<br />
mora razviti uspešen inovacijski sistem. Namesto da bi<br />
zgradili inovacijski sistem, smo razgradili razvojni sistem<br />
v gospodarstvu in tega še danes nismo popravili.<br />
ki omogoča, da univerza in podjetje uspešno<br />
sodelujeta. Okolje, ki spodbuja. Če je neki<br />
direktor v očeh družbe veliko bolj uspešen,<br />
če dobi ugodno posojilo, kot če vpelje nov<br />
izdelek, bo pač iskal poceni posojila. Zdaj so<br />
razmere take, da ga poceni posojila ne bodo<br />
več rešila, ker smo to logiko izčrpali pred svetovno<br />
krizo v obdobju prejšnje vlade.<br />
GG: Omenili ste Krko. Farmacevtske družbe<br />
so znane po vlaganju veliko sredstev v<br />
raziskave in razvoj. Katere so še tiste panoge,<br />
kjer to dobro deluje, v katerih pa so<br />
še potenciali<br />
SP: Slovenija ima izjemno velik potencial v<br />
različnih nišah. Povsod, kjer smo se dobro<br />
organizirali, smo bili na koncu uspešni, na<br />
primer skupina Kolektor in podobni. Slovenija<br />
je lahko zanesljivo uspešna tam, kjer<br />
se zahteva visoko znanje, ne more pa biti<br />
uspešna tam, kjer se zahteva veliko ročnega<br />
dela, in jaz nikakor nisem razumel, kako je<br />
mogoče, da smo v obdobju največjega gospodarskega<br />
»buma« vlagali v gradbeništvo,<br />
v najnižjo možno tehnološko panogo. Poglejte,<br />
kaj je Slovenija delala v obdobju prejšnje<br />
vlade, na čem je temeljil BDP, na čem<br />
je bila zasnovana njegova velikanska rast: to<br />
so bile avtoceste in gradbeništvo, in to isto<br />
gradbeništvo, ki je danes povsem v razsulu.<br />
To je uspeh ali neuspeh vlade in vlada, ki<br />
je BDP in njegovo veliko rast ustvarjala na<br />
podlagi vlaganja v gradbeništvo, je danes<br />
odgovorna, da je gradbeništvo v takšni fazi,<br />
kot je. To je bila povsem napačna odločitev.<br />
Kakšne slavospeve smo poslušali o tisti hitri<br />
rasti, te hvale je danes treba uravnotežiti s<br />
stanjem v gradbeništvu. Zakaj je bilo tako<br />
Ker nismo imeli inovacijskega sistema, ker<br />
je bilo preprosto merilo BDP, ki v resnici<br />
ni merilo za inovativnost družbe. Sočasno<br />
ne moreš govoriti o svetilniku in vlagati v<br />
gradbeništvo, to dvoje ne gre skupaj.<br />
GG: Inovativnost potrebuje kreativnost.<br />
Smo dovolj kreativni<br />
SP: To je zelo zapletena zgodba. V bistvu<br />
se kreativnost v človeku ustvarja v izjemno<br />
zgodnjih fazah razvoja, celo ko otroci sploh<br />
še ne gredo v šolski sistem. Bolj je treba<br />
vzgajati starše kot otroke. Naj to ponazorim<br />
s primerom. Analizirali so risbe, ki jih rišejo<br />
otroci v različnih starostnih obdobjih. Raziskovalci<br />
so ugotovili, da so v predšolski fazi<br />
otroci izjemno inovativni, da so njihove risbe<br />
domiselne, da imajo neskončno domišljijo.<br />
Ko začnejo hoditi v šolo, risbe nenadoma<br />
postajajo vse bolj uniformirane. Ko pridejo v<br />
fazo pubertete, vsi otroci rišejo enako, enake<br />
rožice, enake hiše, enak sonček, enako luno,<br />
nikjer več ni inovativnosti. Kaj smo naredili<br />
iz teh otrok Naučili smo jih misliti enako, in<br />
če je naša šola taka, je z njo nekaj hudo narobe.<br />
Ne trdim, da je povsod tako, omenjena<br />
raziskava tudi ni bila narejena v Sloveniji,<br />
ampak je značilna; družbeni sistemi prihajajo<br />
v fazo, kjer hočejo bolj vzgajati poslušne<br />
kot pa inovativne ljudi. Sicer zelo naglas<br />
govorijo o inovativnosti, ampak za tiste, ki<br />
res odločajo, je skoraj bolj pomembno, da<br />
smo poslušni. Torej potrebujemo drugačen<br />
sistem, a tak sistem je za vodenje zahteven,<br />
ker mora vsakega naučiti, da je primarno<br />
inovativen, in ne poslušen. Tukaj je veliko<br />
zapletov in Slovenija je soočena z dodatno<br />
težavo: nima res velikih gospodarskih sistemov.<br />
Slovenci nimamo multinacionalk.<br />
Raziskovanje pa je drago in majhen sistem si<br />
ne more privoščiti velikih vlaganj v raziskave<br />
in razvoj, ker ne ustvarja dovolj dobička. Eden<br />
od možnih izhodov je »grozdenje« manjših<br />
sistemov. Na Finskem, kjer imajo inovacijski<br />
sistem, imajo grozdi povsem drugačno vlogo<br />
kot pri nas. Pri nas so grozdi (razen avtomobilskega,<br />
ki je uspešen) neka administrativna<br />
oblika, v kateri tisti, ki grozd vodijo, preživljajo<br />
sami sebe, toda bistvo grozda je, da naprednejši<br />
del pomaga manj naprednemu delu,<br />
da vsi skupaj opravljajo predkonkurenčne<br />
raziskave, da tisti del grozda, ki ima finančni<br />
potencial, najame posojilo, zanj garantira, ker<br />
je na koncu grozd kot celota uspešen, če so<br />
uspešni vsi njegovi deli. V Sloveniji teh povezav<br />
ni dovolj, zelo pogosto prevladuje napačna<br />
logika med dvema tovarnama, da je vse,<br />
kar počnejo, konkurenca. Pa ni res. Znotraj<br />
neke panoge ni vse konkurenca, znotraj panoge<br />
je treba sodelovati. In tako sva se spet<br />
vrnila do ideje o sistemu, ki bo spodbujal, da<br />
bo neki del sodelovanja potekal: jasno pa je,<br />
da je končna faza konkurenca, ampak če bo<br />
grozd kot celota nastopil konkurenčno, bo<br />
lahko uspešnejši tudi vsak del tega grozda.<br />
GG: Glede na to, da imamo dobre raziskovalce,<br />
znanstvenike …<br />
SP: Niste povedali, koliko jih imamo. Imeti<br />
morate dovolj veliko število znanstvenikov<br />
in razvojnikov, ti morajo imeti dovolj sredstev,<br />
da lahko delajo na sodobni opremi v<br />
inovativnem okolju, ki nagrajuje uspešne<br />
raziskovalce in potekati mora dialog znotraj<br />
sistema. Nobene od teh stvari Slovenija ne<br />
izpolnjuje v zadostni meri. Niti nimamo dovolj<br />
raziskovalcev glede na populacijo, niti<br />
nimamo več dovolj dobre opreme na raziskovalnih<br />
inštitutih in še manj v tovarnah.<br />
Pri nas so grozdi, razen avtomobilskega, ki je res uspešen,<br />
““<br />
neka administrativna oblika, v kateri tisti, ki grozd vodijo,<br />
preživljajo sami sebe, toda bistvo grozda je, da naprednejši<br />
del pomaga manj naprednemu delu, da vsi skupaj opravljajo<br />
predkonkurenčne raziskave, da tisti del grozda, ki ima potencial,<br />
najame posojilo, zanj garantira, ker je na koncu grozd kot<br />
celota uspešen, če so uspešni vsi njegovi deli.<br />
Univerza ima na primer 85 odstotkov odpisano<br />
opremo. Povejte mi, katera tovarna bi<br />
bila uspešna, če bi imela 85 odstotkov odpisanih<br />
strojev Pretok ni dovolj dober, delno<br />
tudi zato, ker že plačna politika tega ne<br />
spodbuja. Če ima nek raziskovalec skoraj<br />
enako plačo na institutu in v tovarni, potem<br />
mora imeti zelo veliko notranjo željo,<br />
da se preseli. Slovenci nismo mobilni, potrebujemo<br />
malo več motiva, da se odločimo<br />
za prehod.<br />
GG: Univerza v Ljubljani, kar je morda<br />
manj znano v javnosti, med drugim spodbuja<br />
podjetništvo med študenti in akademskimi<br />
delavci.<br />
SP: Ljubljanski univerzitetni inkubator je<br />
eden izmed načinov, kako poskušamo pomagati<br />
študentom v tisti fazi, ko še niti ne<br />
vemo povsem natančno, ali je neka zamisel<br />
prava ali ne. To je faza pred Tehnološkim<br />
parkom. Gre bolj za fazo preverjanja, sočasno<br />
pa tudi za spodbujanje vseh na univerzi, da<br />
se lahko preizkusijo na nekem segmentu, ki<br />
ga ne obvladajo najbolj. Postaviva se na primer<br />
v mojo kožo: 30 let sem vlagal v to, da<br />
sem postal redni profesor, da sem zgradil svoj<br />
ugled. In denimo da ste začudeni, zakaj ne<br />
ustanovim proizvodnega podjetja. Pa analizirajva<br />
koliko idej v resnici uspe V povprečju<br />
ena od desetih ali, ker naj bi bil kot redni<br />
profesor dovolj pameten, reciva ena od štirih<br />
(zelo optimistično). To pomeni, da projekt<br />
že začnem s 75-odstotnim tveganjem, da bo<br />
uspešen, imam torej samo 25 odstotkov možnosti<br />
za uspeh. In se zgodi, da ne uspem. Si<br />
predstavljate, kakšen bi bil odziv v javnosti<br />
Rektorjevo podjetje je propadlo! Kako lahko<br />
človek, ki niti enega podjetja ne zna peljati,<br />
vodi univerzo To je sramota! Ni pralnice,<br />
ki bi lahko tako hitro oprala moj ugled in<br />
30 let uspešnega dela bi preprosto šlo v nič.<br />
Avstrija je tako rekoč edina<br />
““<br />
članica Evropske unije, ki se<br />
približuje sicer nerealnemu<br />
lizbonskemu cilju – trije odstotki<br />
vlaganja v raziskave<br />
in razvoj.<br />
Kdo si upa iti v tako loterijo Zopet je težava v<br />
sistemu. Ena od stvari, ki jo tak sistem potrebuje,<br />
je tudi kultura neuspeha. Ne more biti<br />
vsak projekt uspešen, to ni mogoče. Če gremo<br />
v to, da bo vsak projekt uspešen, je tveganje<br />
premajhno, če pa hočete res narediti več kot<br />
drugi, morate tudi tvegati; morate sicer znati<br />
omejiti tveganje, morate znati neuspešen<br />
projekt pravočasno ustaviti, ampak tvegati je<br />
treba. Zato mora človek vedeti kdaj bo tvegal,<br />
da ne bo vse svoje življenjske kariere uničil z<br />
enim samim tveganjem.<br />
GG: Prihajate iz naravoslovnih voda. Še<br />
vedno velja, da je med mladimi pri nas večje<br />
zanimanje za družboslovne vede kot za<br />
naravoslovne. Je to za vas problem<br />
SP: Glavni problem sveta je fragmentacija.<br />
V tem izrazito tekmovalnem svetu se morate<br />
specializirati, ampak v velikih gospodarskih<br />
sistemih, kot so ZDA, BRIC, velike evropske<br />
države to ni težava, ker so velike in začne vladati<br />
statistika. V majhnih sistemih pa lahko takšna<br />
fragmentacija pripelje do tega, da je vsak<br />
od nas strokovnjak za nekaj. Namesto tekmovalnosti<br />
vsak svoj vrtiček zalivamo in skrbimo<br />
zanj, ampak iz vrtičkov nikoli ni nastalo nekaj<br />
velikega. Zato potrebujete njivo, farmo. V znanosti<br />
to pomeni opredelitev prioritet in financiranje<br />
raziskovalnih skupin s kritično maso.<br />
Če se vrnem, visoka specializacija je pripeljala<br />
tudi do tega, da nismo več zelo inovativni, tisti<br />
naš vrtiček je premalo, da bi imeli široka obzorja.<br />
Zaradi tega se tudi ne znamo več medsebojno<br />
pogovarjati, ker smo tako močno specializirani,<br />
da govorimo jezik, ki ga sosed ne<br />
razume. Ni druge poti, kot da ta jezik nekako<br />
poenotimo. Prvo poenotenje, vsaj po mojem<br />
mnenju, je, da se družboslovci in naravoslovci,<br />
inženirji in humanisti usedejo in skupaj pogovorijo.<br />
Skoraj vsa vprašanja, ki sva jih načela v<br />
tem pogovoru, so globalna, niso značilna ne za<br />
tehnike, ne za ekonomiste, ne za naravoslovce,<br />
ne za družboslovce in humaniste. Menim, da<br />
so mladi pametni in čutijo, da v strogem sistemu<br />
tehnike in naravoslovja nekaj ni v redu,<br />
ali pa je bilo predolgo preveč dominantno, in<br />
da je nujno uravnoteženje. Sem eden tistih, ki<br />
največ govori o tem, da je univerza mesto, kjer<br />
sta področji uravnoteženi. Čeprav me mnogi<br />
imajo za tehnika, sem hud nasprotnik tega,<br />
da bi bilo družboslovje kakorkoli zanemarjeno.<br />
Celo več. Menim, da Slovenija zdaj enako<br />
potrebuje kakovostno družboslovje in kakovostno<br />
naravoslovje, saj smo v fazi preloma.<br />
GG: Kakšno je vaše stališče do predloga zakona<br />
o malem delu, ki bo vsekakor vplival na<br />
poslovanje podjetij, morda tudi univerze<br />
SP: Naj povem iskreno, nimam dokončno izdelanega<br />
mnenja o tem zakonu, tudi nisem imel<br />
dovolj časa, da bi preštudiral vse podrobnosti.<br />
Lahko vam povem splošno mnenje, mnenje<br />
mene in dekanov: tisto, kar bo univerza zagovarjala,<br />
je preprečevanje socialne izključenosti.<br />
Če bi ta zakon kakorkoli preprečil, da bi neki<br />
študent na primer iz Haloz, zelo talentiran, ne<br />
mogel iti v Maribor ali Ljubljano študirat, potem<br />
je to za majhen narod, kot smo, izjemno<br />
škodljivo. Bojim se, da ta zakon ne preprečuje<br />
v ustrezni meri socialne izključenosti. Tisti<br />
hip, ko bi imel zagotovilo, da bi univerza recimo<br />
imela svoj štipendijski sklad za najbolj<br />
talentirane, da bi lahko tudi sama zbirala že iz<br />
srednješolske populacije, kateri so tisti, ki kažejo<br />
največje potenciale, potem nimam večjih<br />
težav s tem predlogom. Mogoče bi lahko s skladom<br />
za preprečevanje socialne izključenosti še<br />
najbolje upravljala rektorska konferenca. Da<br />
je treba študentsko delo regulirati, je povsem<br />
jasno. Treba je preprečiti, da nekdo lahko šest<br />
let študira in ima status študenta, pa ne naredi<br />
nobenega izpita. To je norost. Da bi imela Slovenija<br />
tri absolventske staže, to je nemogoče.<br />
Slovenija ima izjemno velik<br />
““<br />
potencial v različnih nišah.<br />
Povsod, kjer smo se dobro<br />
organizirali, smo bili na koncu<br />
uspešni.<br />
GG: Kaj bi kot znanstvenik in profesor<br />
svetovali mladim podjetnikom, kako naj<br />
izboljšajo svoje delo<br />
SP: Recept je splošen. Treba je trdo in pošteno<br />
delati, s pošteno mislim, biti pošten sam<br />
do sebe, da veš, kdaj česa ne veš. V bistvu je ta<br />
ločnica zelo nevarna, zelo hitro smo prepričani<br />
in je v naših glavah zasidrano, da vemo več,<br />
kot vemo v resnici. Ko sem prišel na fakulteto<br />
na predavanje pokojnega profesorja Brčića,<br />
nas je študente na tabli čakal napis: Malo znanja<br />
je nevarno. Zelo rad bi ta rek položil na<br />
srce vsem, ki kakorkoli odločajo. Tisti, ki odločajo,<br />
bi morali natančno vedeti, da je malo<br />
znanja res nevarno. Ampak pri odločanju ne<br />
mislim samo na politike, tudi na direktorje,<br />
velja pa predvsem za politike.<br />
GG: Kakšen je vaš pogled na prihodnost<br />
SP: V Slovence verjamem, ker je to pošten,<br />
delaven in uspešen narod. To smo dokazali,<br />
kjerkoli smo delali. Da smo zdaj v težavah,<br />
je seveda res. Žal je seveda tudi res, da veliko<br />
možnosti pomembneje vplivati na svetovna<br />
gibanja pač nimamo in pri tem se bomo<br />
morali zavedati realnosti, v kateri živimo, in<br />
bomo morali nekatere danosti v svojih načrtih<br />
tudi upoštevati.
54 SLOVENIJA Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
slovenija 55<br />
SLOVENIJA IN OECD<br />
Boljše upravljanje<br />
kapitalskih naložb države<br />
Ekonomistka Irena Roštan je specializirana za področje analize gospodarskih<br />
gibanj ter makroekonomskih ocen in napovedi. V službi vlade za<br />
razvoj in evropske zadeve vodi sektor za ekonomske in finančne politike<br />
ter koordinacijo vstopa <strong>Slovenije</strong> v OECD.<br />
Mag. Irena Roštan, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, irena.rostan@gov.si<br />
Slovenija se je prvič resno soočila s procesi upravljanja podjetij v obdobju<br />
po osamosvojitvi, ko je bila izvedena obsežna privatizacija tako imenovanega<br />
družbenega premoženja. Dvajset let pozneje je država posredno<br />
in neposredno še vedno lastnica v številnih podjetjih, celovitega in<br />
natančnega pregleda nad premoženjem, predvsem zaradi povezanih in<br />
posrednih lastništev, pa ni.<br />
Trenutno upravljanje z državnim premoženjem je pomanjkljivo.<br />
Poleg tega država kot lastnica nima jasnih<br />
strateških usmeritev glede posameznih naložb.<br />
Slovenija je izkoristila proces vključevanja<br />
v Organizacijo za gospodarsko<br />
sodelovanje in razvoj (OECD) in strokovno<br />
podporo te organizacije za ureditev področja,<br />
ki nujno potrebuje spremembe ne<br />
glede na povezanost s članstvom v tej organizaciji.<br />
Nepovezanost delovanja<br />
upravljavcev državnega<br />
premoženja<br />
Vse pomanjkljivosti zdajšnjega gospodarjenja<br />
z državnim premoženjem v podjetjih<br />
so se pokazale v procesu včlanjevanja <strong>Slovenije</strong><br />
v OECD, saj je ta pripravil celovito<br />
poročilo o delovanju sistema upravljanja<br />
podjetij v Sloveniji. Poročilo je opozorilo<br />
na nujnost sprememb in dopolnitev zdajšnje<br />
prakse in pripravo celovite strategije,<br />
ki naj začrta smer razvoja celotnega sistema<br />
v prihodnjem obdobju. OECD je še<br />
posebej izpostavil šibkost delovanja države<br />
v smislu nepovezanosti delovanja posameznih<br />
upravljavcev državnega premoženja,<br />
nepreglednosti in nedoseganja temeljnih<br />
mednarodnih standardov s tega področja.<br />
Zahteva OECD, ki je pogoj za članstvo v tej<br />
mednarodni organizaciji, ni prodaja državnega<br />
premoženja, temveč ureditev evidenc,<br />
upravljanja, preglednost razpolaganja,<br />
opredelitev strateških in portfeljskh naložb<br />
ter preoblikovanje paradržavnih skladov<br />
Kada in Soda v normalna investicijska vlagatelja<br />
po zakonodaji o investicijskih skladih<br />
in družbah za upravljanje. Spremembe<br />
bodo uzakonjene z dvema medsebojno povezanima<br />
zakonoma.<br />
Ureditev upravljanja družb<br />
Prvi je zakon o kapitalskih naložbah države,<br />
ki bo vzpostavil pravni okvir za ureditev<br />
upravljanja naložb po načelu učinkovitosti,<br />
preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti.<br />
Zagotovljeni bodo pogoji za vzpostavitev<br />
evidence kapitalskih naložb, ki bo<br />
omogočala pregled nad stanjem in gibanjem<br />
teh naložb. Čeprav bo razpolaganje s<br />
kapitalskimi naložbami še vedno omejeno,<br />
bodo možne spremembe v obsegu in sestavi<br />
državnih kapitalskih naložb in s tem tudi<br />
možnost za izboljšanje državnega portfelja<br />
in njegove učinkovitosti. Upravitelj naložb<br />
bo agencija za upravljanje kapitalskih naložb<br />
države, ki bo morala še do konca tega<br />
leta pripraviti strategijo upravljanja kapitalskih<br />
naložb za obdobe najmanj treh let.<br />
Strategija bo opredelila: (i) razvojne usmeritve<br />
<strong>Slovenije</strong> kot delničarja ali družbenika<br />
družb in strateške cilje države kot lastnice<br />
kapitalskih naložb, (ii) načine doseganja<br />
ciljev, opredeljenih v sektorskih politikah,<br />
ter (iii) določila strateške naložbe in delež<br />
države v posamezni družbi, ki je potreben<br />
za varovanje strateških ciljev. Agencija bo<br />
strategijo predložila vladi na podlagi sektorskih<br />
politik, sprejeti pa jo mora državni<br />
zbor. Na podlagi sprejete strategije bo<br />
agencija pripravila letni načrt upravljanja<br />
kapitalskih naložb, v katerem morajo biti<br />
opredeljeni konkretni cilji države pri upravljanju<br />
posameznih kapitalskih naložb in<br />
ukrepi ter usmeritve za doseganje teh ciljev.<br />
S tem bo presežena zdajšnja razdrobljenost<br />
upravljanja naložb po različnih ministrstvih;<br />
ta bodo imela le še vlogo oblikovalca<br />
sektorske politike. Pojem upravljanja zajema<br />
tako pridobivanje kapitalskih naložb<br />
kot tudi razpolaganje z njimi in izvajanje<br />
vseh pravic iz deležev in delnic države v<br />
gospodarskih družbah. Agencija bo skrbela<br />
tudi za kodeks upravljanja družb v državni<br />
lasti, ki je predviden kot zbirka določb, ki<br />
bo urejala ravnanje agencije, organov vodenja<br />
in upravljanja družb v državni lasti<br />
in državnih organov.<br />
Preoblikovanje Kada in Soda<br />
Drugi je zakon o preoblikovanju Kada,<br />
prenosu pravic in pooblastil D.S.U. na Sod<br />
in naložbeni politiki Kada in Soda. Vlada<br />
je zakon sprejela sredi aprila, vendar je v<br />
parlamentarnem postopku pričakovati še<br />
različna mnenja in predloge za dopolnila,<br />
ki lahko deloma še vplivajo na posamezne<br />
dele zakona. Zakon ureja preoblikovanje<br />
Kapitalske družbe na zavarovalnico in investicijsko<br />
družbo. Zavarovalnica bo opravljala<br />
dejavnost zavarovalništva v skladu<br />
z zakonom o zavarovalništvu, po katerem<br />
ima tudi možnost upravljanja pokojninskih<br />
skladov. Novoustanovljena zavarovalnica<br />
bo oblikovana kot delniška družba, katere<br />
edini ustanovitelj in delničar v trenutku<br />
delitve je družba Kad.<br />
Cilj preoblikovanja Kada in Soda je omogočiti<br />
učinkovito zasledovanje ciljev države<br />
brez poseganja v interese upravičencev, ki<br />
jih trenutno varujeta Kad in Sod. Ta zakon<br />
zato Kadu nalaga letno obveznost plačila<br />
50 milijonov evrov na zavod za pokojninsko<br />
in invalidsko zavarovanje. Drug cilj zakona<br />
je prenos pravic in pooblastil D.S.U.,<br />
družbe za svetovanje in upravljanje, na<br />
Sod. Dejavnost Soda se izteče leta 2016, ko<br />
v izplačilo zapade zadnja anuiteta iz izdanih<br />
obveznic te družbe. Do tega roka morajo<br />
biti končani tudi vsi še odprti postopki<br />
iz lastninskega preoblikovanja podjetij.<br />
Premoženje Sod uporabi za poravnave obveznosti<br />
upravičencev po zakonu o denacionalizaciji,<br />
zakonu o zadrugah in drugih<br />
predpisih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja<br />
ter drugih obveznosti, ki so posledica<br />
poravnave teh zakonskih obveznosti.<br />
Sodu morebitna dodatna potrebna sredstva<br />
za izpolnjevanje obveznosti zagotavlja država<br />
iz proračuna.<br />
Družbi Kad in Sod<br />
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb<br />
bo pristojna za upravljanje naložb države<br />
in bo v imenu in za račun Kada in Soda<br />
uveljavljala lastninska upravičenja v podjetjih,<br />
ki bodo opredeljena kot strateška, in v<br />
naložbah, kjer imata Kad in Sod skupaj delež,<br />
katerega vrednost presega 40 milijonov<br />
evrov. Pridobivanje novih naložb je omejeno<br />
na petodstotni delež v družbi, s čimer<br />
bosta Kad in Sod v novih družbah lahko<br />
samo portfeljska vlagatelja. Zakon določa<br />
AGENCIJA ZA UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB<br />
tudi način izvrševanje pravic in način razpolaganja<br />
družb Kad in Sod s svojimi naložbami<br />
ter pravila pridobivanja novih delnic<br />
in deležev. S tem zagotavlja varovanje<br />
premoženja v strateških naložbah, katerih<br />
imetnik sta Kad in Sod. Za razpolaganje s<br />
temi naložbami bo potrebno soglasje skupščine<br />
družbe Kad ali Sod.<br />
S to ureditvijo se zaokroža nova, preglednejša<br />
in učinkovitejša politika upravljanja<br />
finančnega premoženja v neposredni<br />
in posredni lasti države, kar omogoča tudi<br />
izpolnjevanje pogojev za sprejem <strong>Slovenije</strong><br />
v OECD.<br />
Stališča avtorice niso nujno stališča institucije,<br />
kjer je zaposlena.<br />
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb bo samostojen in neodvisen organ,<br />
ki bo odgovarjal državnemu zboru in bo neposreden proračunski uporabnik.<br />
Njena organa sta uprava in svet. V tem so predsednik in štirje člani. Uprava<br />
ima predsednika uprave in dva člana. Uprava odloča o upravljanju kapitalskih<br />
naložb, vodi poslovanje agencije in organizira njeno delo. Svet agencije<br />
nadzoruje poslovanje agencije in izpolnjevanje letnega načrta agencije ter<br />
na predlog uprave sprejme: (i) predlog strategije, (ii) predlog letnega načrta<br />
upravljanja kapitalskih naložb, (iii) kodeks upravljanja in (iv) finančni načrt<br />
agencije. V okviru agencije bo delovala tudi akreditacijska komisija kot njeno<br />
posvetovalno telo, ki bo oblikovala strokovna mnenja o primernosti kandidatov<br />
v organih gospodarskih družb.
56 SLOVENIJA Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
SLOVENIJA 57<br />
PODJETNIŠTVO<br />
Lastniki<br />
Reševanje problemov<br />
Nadzorniki<br />
v podjetju<br />
Anton Zidar, info.amc@siol.net<br />
V podjetju se pri poslovanju srečujemo z različnimi<br />
problemi, ki so lahko težji ali lažji. Nekatere<br />
izhajajo tudi iz nerazumevanja (ločevanja),<br />
kaj je vloga menedžmenta in upravljanja<br />
ter podjetništva z vidika razvoja in rasti podjetja<br />
v celotnem življenjskem ciklu.<br />
Problemi so nekaj, kar nas ovira pri doseganju<br />
ciljev. Če jih želimo odpraviti, jih moramo<br />
reševati, iskati rešitve. V praksi se večkrat<br />
zgodi, da probleme (nehote, nevede) povežemo<br />
z ljudmi, ker so ti blizu problema ali so povezani<br />
z njim. Lahko se tudi zgodi, da problem postane<br />
človek, kar je zelo napačno. To nam nikakor ne<br />
omogoča učinkovite rešitve, saj se ne ukvarjamo<br />
z reševanjem problema, ampak z ustvarjanjem<br />
novega.<br />
Anton Zidar je menedžer, podjetnik in ustanovitelj več podjetij, v okviru katerih<br />
je implementiral več lastnih idej, je član Združenja nadzornikov <strong>Slovenije</strong>.<br />
Trenutno se ukvarja z raziskovanjem nevronskih mrež z vidika aplikacije v<br />
menedžmentu kot metodi, orodju za reševanje poslovnih problemov in kakšne<br />
so pri tem podjetniške priložnosti.<br />
Potencialno ali dejansko<br />
Pri problemih je pomembno razumeti (ločiti)<br />
dvoje. Prvič, razloge za možnost nastanka problema,<br />
in drugič, vzroke, ki so (že) povzročili<br />
probleme. Pomembna razlika med razlogom in<br />
vzrokom je, da se ločujeta glede na potencialni<br />
in na dejanski problem. Ali drugače povedano:<br />
»Obstajajo razlogi, zakaj se bo nekaj zgodilo« in<br />
»Obstajajo vzroki, zakaj se je nekaj zgodilo«.<br />
Če poznamo razloge za nastajanje problemov,<br />
imamo možnost, da te še pravočasno preprečimo<br />
oziroma se jim izognemo (preventiva). Če<br />
poznamo vzroke za probleme, potem imamo<br />
možnost, da te odpravimo in problem rešimo<br />
(kurativa). Kar pomeni najmanj dva pristopa,<br />
načina reševanja problemov – prvič, problemom<br />
se lahko pravočasno izognemo (preprečimo<br />
nastanek), in drugič, ko so, jih rešujemo.<br />
Poglejmo v nadaljevanju nekaj konkretnih razlogov,<br />
ki lahko povzročijo (nepotrebne) probleme<br />
v podjetju. Torej spoznajmo, kaj so podjetništvo<br />
ter menedžment in upravljanje podjetij in kaj je<br />
tisto (razlogi), kar lahko povzroči probleme v<br />
podjetju.<br />
Razumevanje bistva podjetja<br />
Najprej poglejmo, kako običajno nastane podjetje<br />
v (tržnem) gospodarstvu. Vse skupaj se začne<br />
s (podjetniško) idejo. Vendar sama ideja še ni<br />
dovolj. Če se ideja preveri, oceni z vidika tržne<br />
zanimivosti, tehnično-tehnološko izvedljivosti,<br />
ekonomske sprejemljivosti, in če so te ocene<br />
sprejemljive, potem se ideja šteje za poslovno<br />
(podjetniško) priložnost. Sledi (ali vsaj naj bi<br />
sledila) izdelava poslovnega načrta in nato ustanovitev<br />
podjetja za uresničitev ideje oziroma poslovne<br />
priložnosti. Torej, podjetje je kot sredstvo,<br />
orodje za doseganje ciljev oziroma uresničevanje<br />
poslovnih idej, poslovnih priložnosti.<br />
Razumevanje življenjskega<br />
cikla podjetja<br />
Po ustanovitvi podjetja se začne konkretno uresničevanje<br />
ideje v podjetju. To pomeni, da so izdelki<br />
in/ali storitve podjetja pravzaprav posledica<br />
uresničevanja ideje (podjetniške priložnosti), ki<br />
se prodajajo na trgu oziroma zadovoljujejo neke<br />
potrebe/želje na trgu. Ko podjetje začne poslovati,<br />
vstopi v tako imenovani življenjski cikel, v<br />
okviru katerega je lahko prepoznati značilne faze<br />
poslovanja, ki so podobne (analogne) naravnemu<br />
življenjskemu ciklu. Te tipične faze (poslovanja)<br />
so rojstvo, preživetje, rast, zrelost, zaton in<br />
nato smrt podjetja.<br />
Razumevanje faz poslovanja<br />
podjetja<br />
Faza rojstva pomeni ustanovitev podjetja, začetek<br />
proizvodnje in trženja izdelka in/ali storitve.<br />
V tej fazi gre pravzaprav za preboj na trgu. Faza<br />
preživetja pomeni obdobje, v katerem se dejansko<br />
izkaže, ali ima podjetje dovolj kupcev na<br />
trgu (za to svojo idejo), torej dovolj prihodkov<br />
za pokrivanje vseh stroškov (odhodkov). Če<br />
podjetje to fazo uspešno preživi in če še obstaja<br />
na trgu potencial rasti, ima možnost, da vstopi v<br />
naslednjo fazo, v fazo »pospešene« rasti.<br />
Naslednja faza je zrelost v poslovanju podjetja, v<br />
tej fazi običajno poslovanje poteka po ustaljenih<br />
načinih. Sledi lahko vnovična rast poslovanja ali<br />
kontinuiteta poslovanja ali zaton poslovanja in<br />
na koncu »smrt«.<br />
Razumevanje podjetništvamenedžmenta-upravljanja<br />
Če pogledamo z vidika celotnega procesa od<br />
ideje do ustanovitve podjetja in z vidika razvoja<br />
poslovanja podjetja oziroma življenjskega cikla,<br />
lahko ponazorimo, kaj je podjetništvo, menedžment<br />
in upravljanje podjetja in kakšne so razlike<br />
med temi (glej sliko).<br />
Z vidika razvoja poslovanja glede na življenjski<br />
cikel podjetja je značilno, da se običajno začne<br />
s podjetniškim načinom poslovodenja podjetja<br />
zaradi implementacije ideje, kar načeloma traja<br />
do začetka faze rasti. Ta faza pa zahteva profesionalizacijo<br />
poslovanja, kar je značilno za menedžerski<br />
slog poslovodenja podjetja.<br />
Menedžment pomeni sistematično in profesionalno<br />
načrtovanje, organiziranje, vodenje in<br />
nadziranje poslovanja podjetja.<br />
Podjetništvo z vidika življenjskega cikla in faz<br />
poslovanja lahko razumemo kot proces od<br />
nastanka ideje (prepoznavanja priložnosti),<br />
preverjanja ideje, odločitve za uresničitev ideje,<br />
ustanovitev podjetja in uresničitev ideje v podjetju<br />
vsaj do faze rasti.<br />
Ideja<br />
Tržno zanimiva<br />
Tehnično-tehnološko<br />
izvedljiva<br />
Ekonomsko<br />
sprejemnljiva<br />
Z vidika zakona o gospodarskih družbah se poslovodstvo<br />
podjetja smatra kot zgornji (strateški)<br />
menedžment, ki je odgovoren lastnikom oziroma<br />
nadzornemu svetu, ki ga imenujejo lastniki<br />
(dvotirni sistem). Torej lastniki podjetja najamejo<br />
menedžerja, menedžerje (menedžment)<br />
in mu zaupajo poslovodenje podjetja v skladu z<br />
lastniškimi interesi, usmeritvami. To pomeni, da<br />
lastniki upravljajo podjetje in menedžerji (poslo)<br />
vodijo podjetje. Torej so menedžerji strokovno<br />
usposobljene osebe za profesionalno poslovodenje<br />
podjetij. Tudi nadzorniki naj bi bili strokovno<br />
usposobljene osebe, ki nadzirajo poslovodstvo<br />
podjetja glede na zastavljene cilje, vizijo oziroma<br />
v skladu s strateško-taktičnimi načrti podjetja.<br />
Slika ponazarja podjetje in relacije od ideje do<br />
izdelkov ali storitev, ki na trgu zadovoljujejo potrebe/želje,<br />
od lastnikov, ki upravljajo podjetje,<br />
do menedžerjev (poslovodstvo), ki (poslo)vodijo<br />
(menedžirajo) podjetje.<br />
Poslovna priložnost<br />
Pomen podjetništva,<br />
menedžmenta in upravljanja<br />
v razmerju do podjetja<br />
(podjetništvo)<br />
(upravljanje)<br />
Podjetje<br />
(menedžment)<br />
Poslovodstvo oz. zgornji<br />
menedžment<br />
Srednji menedžment<br />
Spodnji menedžment<br />
Izdelki oz. storitve<br />
Trgi<br />
Preprečevanje nastajanja<br />
težav<br />
Na podlagi predstavljenega lahko pokažemo<br />
vsaj tri pomembne razloge, ki lahko v praksi<br />
povzročijo (nepotrebne) težave v podjetju.<br />
Prvi razlog je prehod iz faze preživetja v fazo<br />
rasti. Za ta prehod je značilno, da zahteva spremembo<br />
v slogu poslovodenja. Posledice nerazumevanja<br />
in/ali neupoštevanja tega so lahko<br />
(simptomi v podjetju) konflikti, nezadovoljstvo<br />
med zaposlenimi, slab pretok informacij, fluktuacija<br />
kadra, začetek likvidnostnih težav in podobno.<br />
Skratka, poslovanje začne postajati kaotično,<br />
neobvladljivo. Rešitev je ukrep, ki mora<br />
biti pred tem dobro premišljen in »tankočuten«,<br />
v smislu spremembe podjetniškega sloga<br />
poslovodenja v menedžerski slog poslovodenja.<br />
Uvesti je torej treba sistematično in strokovno<br />
načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje<br />
poslovanja podjetja.<br />
Drugi razlog, ki bi lahko povzročal težave, se<br />
skriva v fazi rasti. V tej fazi se običajno zelo pospešeno<br />
povečujejo obseg poslovanja, osnovnih<br />
sredstev, zalog, terjatev in na drugi strani tudi<br />
obseg obveznosti podjetja. Gre za zelo pomembno<br />
problematiko, kako financirati in voditi rast<br />
poslovanja. Posledice nerazumevanja in/ali neupoštevanja<br />
tega so lahko najprej likvidnostne<br />
težave in nato insolventnost, ki podjetje (po<br />
nepotrebnem) pripelje do prisilne poravnave ali<br />
stečaja. To je najslabši konec poslovanja, čeprav<br />
je bila ideja dobra poslovna priložnost. Rešitev<br />
je sprotno nadziranje denarnih tokov, terjatev,<br />
obveznosti, zalog in takojšnje ukrepanje. Ter ob<br />
tem upoštevanje načela, da so financirana dolgoročna<br />
sredstva z dolgoročnimi viri in kratkoročna<br />
sredstva s kratkoročnimi viri.<br />
Tretji kritični razlog se skriva v fazi zrelosti. Za<br />
to fazo je značilno, da poslovanje poteka po<br />
ustaljenih načinih. Vendar se je v tej fazi treba<br />
začeti odločati, kako naprej. Ali je možno z<br />
določenimi strategijami spet bolj ali manj rasti<br />
ali ne. Posledice nerazumevanja in/ali neupoštevanja<br />
tega se lahko kažejo v počasnem in<br />
vztrajnem upadanju števila kupcev in s tem<br />
prihodkov ter dobička, ki s kontinuiteto preide<br />
v izgubo. Lastniki in menedžment običajno<br />
»sedijo na lovorikah« (dosežkih iz preteklosti),<br />
poslovanje podjetja postaja manj aktivno oziroma<br />
bolj pasivno, temu lahko sledi nepričakovan<br />
strm padec, ki se lahko konča tudi s stečajem.<br />
Rešitev je aktivno (lastniško) upravljanje podjetja<br />
oziroma aktivno nadziranje poslovodstva<br />
podjetja in pravočasno odločanje, kdaj sprejeti<br />
strategije za vnovično rast ali kdaj sprejeti strategijo<br />
dezinvestiranja in likvidirati podjetje.<br />
Preventiva: vsebinsko<br />
razumevanje<br />
Predstavljeni razlogi lahko povzročijo v podjetju<br />
razmeroma velike težave, ki se v najslabšem<br />
primeru lahko končajo tudi s stečaji. Vendar se<br />
temu lahko izognemo, če omenjeno tematiko<br />
vsaj vsebinsko in okvirno razumemo ter v praksi<br />
upoštevamo potek procesa od ideje do zrelostne<br />
faze poslovanja v podjetju. Torej – na kaj je treba<br />
biti pri poslovanju pozoren. Čeprav je ob tem treba<br />
poudariti, da to niso edini pomembni razlogi,<br />
ki lahko povzročijo probleme v podjetju.<br />
Predstavljeno vsebino lahko razumemo tudi kot<br />
»znanje-orodje«, s katerim si lahko pomagamo<br />
pri ocenjevanju, v kateri fazi podjetje načeloma<br />
je in v kakšnem stanju je. Tako pa lahko tudi<br />
ocenimo, ali sta razvoj in rast podjetja skladna,<br />
in to je zelo pomembno.
58 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
SLOVENIJA 59<br />
SEJMI<br />
Poglabljanje poslovnih vezi<br />
VABIMO VAS, da se nam pridružite 12., 13. in 14. oktobra 2010<br />
Tanja Rogina, prokuristka podjetja Palisada, tanja.vidmar@gmail.com<br />
Poglabljanje poslovnih vezi, primerno in pravočasno tržno komuniciranje ter<br />
profesionalnost so izredno pomembni dejavniki pri sklepanju poslov. In ravno<br />
sejemski nastop je najboljša pot za ustvarjanje in poglabljanje teh vezi.<br />
Veliko število ljudi, zbranih na enem mestu, je<br />
ena največjih prednosti sejmov. Razstavljavci<br />
tako v kratkem časovnem obdobju lahko<br />
pridobijo zelo veliko uporabnih kontaktov,<br />
in kar je najpomembneje, to lahko dosežejo<br />
z razmeroma nizkimi stroški v primerjavi z<br />
drugimi trženjskimi metodami.<br />
V tujini so sejmi vse bolj<br />
specializirani<br />
Gibanja iz tujine kažejo, da sejmi izgubljajo<br />
veljavo, zato postajajo vedno bolj specializirani<br />
in bienalni. Razlika s sejmi pri nas je tudi v<br />
dolžini trajanja po dnevih. Uveljavlja se sistem,<br />
da je sejem prvi dan namenjen medijem in<br />
publicistom, drugi in tretji dan poslovnežem,<br />
četrti in morebiti še peti dan pa širši javnosti.<br />
Na razstavnih prostorih osebje ne ponuja brošur<br />
in drugega oglasnega materiala, temveč<br />
daje pomen predstavitvi izdelkov oziroma storitev<br />
in podjetja. In to naj bi bil glavni pomen<br />
sejemskega nastopa – dvosmerno neposredno<br />
komuniciranje in izmenjava informacij, vzdrževanje<br />
dobrih poslovnih odnosov s poslovnimi<br />
partnerji, pridobivanje novih strank in<br />
krepitev celostne podobe podjetja.<br />
Glavna ciljna skupina so<br />
poslovneži<br />
Kako pa je pri nas Marca je bilo na sejmu<br />
DOM anketiranih 50 razstavljavcev.<br />
razlog za sejemski<br />
nastop<br />
23%<br />
42%<br />
Dobra obiskanost<br />
35%<br />
Konkurenca<br />
Drugo<br />
Med tistimi, ki kot razlog navajajo dobro<br />
obiskanost sejma, je največ takih, ki so zadovoljni<br />
z obiskom poslovnežev, ki naj bi bili<br />
glavna ciljna skupina. Med anketiranci, ki so<br />
navajali druge razloge za prijavo, je največ takih,<br />
ki jim sejemski nastop omogoča predstavitev<br />
in povečuje prepoznavnost podjetja.<br />
Podoba razstavnega prostora<br />
Videz razstavnega prostora je ogledalo podjetja.<br />
Biti mora opremljen v skladu s prodajnim programom<br />
in celostno podobo podjetja. Velikost<br />
in opremljenost razstavnega prostora pa sta<br />
močno odvisna od cene najema prostora. Kar<br />
44 odstotkov vprašanih meni, da je cena najema<br />
neopremljenega prostora občutno previsoka. Da<br />
je sprejemljiva, jih meni 24 odstotkov, prav toliko<br />
je takih, ki se jim cena sicer zdi visoka, vendar<br />
se naložba dolgoročno obrestuje.<br />
V Sloveniji so sejmi<br />
namenjeni širši javnosti<br />
Pri nas so sejmi večinoma odprti za širšo<br />
javnost, saj je obiskanost razmeroma<br />
majhna. Zato verjetno kar 79 odstotkov<br />
vprašanih meni, da je dolžina sejma (šest<br />
dni) ustrezna. Med tistimi, ki jim dolžina<br />
ljubljanskega sejma ne ustreza, pa se najpogosteje<br />
pojavlja predlog o štiridnevni prireditvi.<br />
Zanimivo je, da skrajšanje dogodka<br />
predlagajo predvsem večja, dobro uveljavljena<br />
podjetja, ki so na sejmu prisotna že<br />
več let. Izražajo potrebo po več specializiranih<br />
sejmih, ki bi imeli večji pomen na poslovnem<br />
obisku.<br />
Videz razstavnega prostora<br />
““<br />
je ogledalo podjetja.<br />
Med 24 odstotki tistih, ki navajajo druge odgovore,<br />
je največ takih, ki ne morejo odgovoriti<br />
ne z da ne z ne, saj rezultatov ne morejo ali pa<br />
ne znajo izmeriti. Vemo namreč, da čudežne<br />
formule, s katero bi lahko direktno izračunali<br />
uspešnost sejemskega nastopa, žal ni. Merila<br />
so namreč težko določljiva. Organizatorji sejmov<br />
uspešnost ocenjujejo na podlagi števila<br />
obiskovalcev, kar pa za razstavljavce ni povsem<br />
pravi kriterij. Prav tako ni pravi kazalec<br />
število razdeljenih reklamnih obvestil.<br />
Ali sejmi prinašajo<br />
želene rezultate<br />
Da<br />
70%<br />
Ne<br />
6%<br />
24%<br />
Neizmerno<br />
Merjenje uspešnosti<br />
Kako torej ocenjevati in meriti uspešnost Jasnih<br />
navodil ni, vendar pa podjetje samo lahko veliko<br />
pripomore k večji uspešnosti sejemskega nastopa.<br />
Sejemski nastop je treba načrtovati že pri<br />
zastavljanju kratkoročnih ciljev. Določiti je treba<br />
razpoložljiva sredstva in motive. V času sejma je<br />
treba poskrbeti, da je na razstavnem prostoru ves<br />
čas strokovno osebje, ki bo obiskovalcem znalo<br />
odgovoriti na njihova vprašanja. Neposreden<br />
stik med prodajalcem in potencialnim potrošnikom<br />
je odločilen. Prav tako že med sejmom<br />
dobivamo povratno informacijo o uspešnosti<br />
takšne promocije, kar je zelo koristen signal tudi<br />
za trženjske akcije v prihodnje. Pazljiva in pravočasna<br />
nadgradnja sejemskega nastopa mora biti<br />
opravljena takoj po koncu sejma. V tem koraku<br />
podjetje lahko veliko doda k uspešnosti. V skladu<br />
s sejemskimi dogovori je treba vzpostaviti stike<br />
s potencialnimi novimi kupci, odgovoriti na<br />
povpraševanja, opraviti oglede na terenu. Tudi<br />
na že pridobljene poslovne partnerje je treba biti<br />
pozoren. Preprosto zahvalno pismo je veliko več<br />
kot le lepa gesta.<br />
Za obiskovalce bomo pripravili:<br />
Strokovne razstave kulinarike, artistike, slaščičarstva in pogrinjkov.<br />
Tekmovanja v živo; v pripravi in postrežbi menijev, v kuhanju in postrežbi<br />
kave, v poznavanju in točenju piva, tekmovanja vinskih svetovalcev, sobaric,<br />
receptorjev tekmovanja dijakov in mladih kuharjev, tekmovanja za<br />
pokal kakovosti, ostala tekmovanja po programu prireditve.<br />
Nacionalna Borza dela v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo,<br />
direktoratom za turizem.<br />
Spoštovani razstavljavci!<br />
Vabimo vas, da se nam pridružite in prestavite svoje podjetje z ponudbo za<br />
gostinstvo in turizem na komercialnem delu prireditve!<br />
Razpisana cena razstavnega prostora za kvadratni meter bo 55,00 € + DDV.<br />
S kuponom pridobite 10% popust na zakupljeno razstavno površino in ob<br />
oddaji najave sodelovanja on posredovanja logotipa z dostopom na vaš portal<br />
oglaševanje na portalu prireditve gtzslovenije.gzs.si<br />
Kupon izpolnite s potrebnimi podatki, žigosajte in nam ga posredujte po pošti<br />
na naslov: Turistično gostinska <strong>zbornica</strong> pri GZS, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana ali<br />
pošljite na fax: 01 58 98 224 oziroma izpolnite prijavnico na gtzslovenije.gzs.si.<br />
Prireditev bomo sooblikovali s partnerji<br />
KUPON ZA 10% POPUST na razstavno površino na 57. Gostinsko turistični zbor <strong>Slovenije</strong>.<br />
Naziv podjetje:<br />
Davčna št.:<br />
Žig in podpis<br />
S tem kuponom se prijavljamo kot razstavljavci na 57. GTZ <strong>Slovenije</strong> v Kranjski Gori oktober 2010 in uveljavljamo 10 %<br />
popust na razstavno površino. v velikosti m 2 .
60 SLOVENIJA Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
slovenija 61<br />
šport in podjetništvo<br />
Športnik kot blagovna<br />
znamka države<br />
Manja Kovačič, foto: Žare Modlic<br />
Ali gresta šport in podjetništvo z roko v roki Seveda, a Slovenija na<br />
tem področju še nima prave prakse, je pa za to skrajni čas, meni<br />
olimpijec Primož Kozmus.<br />
Z ZNANJEM JEZIKOV ZA USPEH V TUJINI<br />
»Vem, da moj jezik ni najboljši, angleščino moram izpopolniti.<br />
Tudi nemščino in ruščino se nameravam učiti,«<br />
pravi olimpijec. In pojasnjuje: »Rad bi znal jezik, če bom<br />
šel kdaj v tujino. Pomembno je, da lahko normalno<br />
komuniciraš z ljudmi.«<br />
Kozmus trenutno obiskuje intenzivni tečaj angleščine v<br />
Holističnem centru Karnion. Gre za učenje jezika v alfa<br />
stanju. »Takrat naj bi se človek najbolj učil. Sicer pa nič<br />
ne čutiš, aparature le merijo impulze možganov, sam<br />
pa moraš biti karseda sproščen in neobremenjen, gre<br />
za aktivno poslušanje. Če si obremenjen in o nečem<br />
razmišljaš, ne gre,« pojasnjuje. Temu delu sledi še šolska<br />
ura individualnega dela z učiteljem.<br />
temu da,« meni Kozmus. Sam bi se zadeve lotil drugače, saj meni,<br />
da obrazi športnikov niso prepoznavni. »Kot Primoža Kozmusa me v<br />
tujini slabo poznajo, ker met kladiva ni najbolj medijsko prepoznavna<br />
disciplina,« pravi in pojasnjuje, da bi lahko povsem drugače izvedli<br />
kampanjo: »Recimo, izdelali bi veleplakat z motivom metalca kladiva,<br />
da se sploh ne bi vedelo, kdo je, in dopisali I feel Slovenia.« Tako bi<br />
ljudem dali v razmislek, kaj to sploh je, naslednja kampanja pa bi razkrila<br />
identiteto športnika. »Seveda pa morajo biti urejene še vse druge<br />
stvari – na primer, kadar bi na internetu vtipkali Primož Kozmus, bi<br />
se zraven takoj pojavila Slovenija,« pojasnjuje in meni, da bi takšno<br />
kampanjo lahko izvedli za vse slovenske športnike.<br />
Športnik kot blagovna znamka<br />
Primož Kozmus se ne vidi kot blagovna znamka. »V tujini nisem tako<br />
prepoznaven,« pravi. Meni, da bi bilo treba povezati več športnikov:<br />
<br />
tnik širše prepoznaven in bi bil potencial za druga podjetja.<br />
Na vprašanje, ali meni, da se mora športnik menedžirati kot nekakšno<br />
majhno podjetje, Kozmus odgovarja pritrdilno in dodaja, da pri nas<br />
to še ni običajna praksa. »Tudi sam sem storil precej napak. Nisem<br />
deloval kot podjetje, nisem imel nobenega ozadja za komunikacijo ali<br />
nekega profesionalnega tima. Deloval sem po svoji pameti, kar je po<br />
eni strani dobro, po drugi, kar zadeva finančni del, pa bi lahko ustvaril<br />
boljšo podobo,« meni.<br />
Tuji trgi in načrti za prihodnje<br />
»Prepoznaven sem v Sloveniji, Slovenija je moj trg,« pravi Kozmus.<br />
Prepričan je, da je za vstop na tuji trg potreben drugačen pristop: »Da<br />
pritegneš pozornost drugače, ne kot olimpijski prvak, to ni dovolj<br />
za prepoznavnost znamke. Najprej moraš pritegniti širšo množico,<br />
na primer s prej omenjenimi veleplakati. Stavim namreč na drugačnost.«<br />
““<br />
nutku veliko doprinesejo k prepoznavnosti<br />
države, a treba jih je izkoristiti, torej je treba<br />
biti ob njihovem uspehu pripravljen, imeti<br />
razdelano strategijo in takoj začeti kampanjo.<br />
Trenutno se dogovarja s podjetji glede različnih poslov. »Poskusili<br />
bomo tudi na tujih trgih, to me zanima. Upam, da imam potencial, da<br />
lahko dodam vrednost izdelku tudi na tujem trgu,« dodaja.<br />
Zagotovo športniki lahko v določenem tre-<br />
Primož Kozmus olimpijski šampion se v Karnionu uËi tri tuje jezike.<br />
Da izstopaš, ni dovolj, da si samo olimpijski<br />
““<br />
prvak.<br />
Olimpijec Primož Kozmus: »Olimpijske prvake bi morali združiti v blagovno znamko za prepoznavnost <strong>Slovenije</strong>. Tudi ljudi z drugih področij, tiste, ki so naredili presežke,<br />
bi bilo treba nekako povezati.«<br />
prepoznavnosti v svetu Slovenci ravno<br />
O ne moremo govoriti. Lahko pa k promociji<br />
<strong>Slovenije</strong> in slovenskega gospodarstva<br />
veliko pripomore šport. »Ker smo majhna<br />
in mlada država, bi iskal drugačnost in tako<br />
gradil prepoznavnost. Imamo namreč velik<br />
potencial. Predvsem pa je Slovenijo treba<br />
gledati kot celoto ter povezati šport, kulturo<br />
in gospodarstvo,« pravi Primož Kozmus.<br />
S športom do prepoznavnosti<br />
»Zagotovo športniki lahko v določenem tre-<br />
nutku veliko doprinesejo k prepoznavnosti<br />
države, a treba jih je izkoristiti, torej je treba<br />
biti ob njihovem uspehu pripravljen, imeti<br />
razdelano strategijo in takoj začeti kampanjo.<br />
Pri nas pa se mi zdi, da ves čas zamujamo.<br />
Ko je že enkrat mimo, je težko, a se kljub<br />
»Olimpijski prvaki bi morali predstavljati Slovenijo, treba bi jih bilo<br />
združiti v blagovno znamko za prepoznavnost <strong>Slovenije</strong>. Tudi ljudi<br />
z drugih področij, tiste, ki so naredili presežke, bi bilo treba nekako<br />
povezati.« Prepričan je, da je za tako majhno državo zelo pomembno,<br />
da so v ospredju kampanje ljudje, ki so dosegli nekaj velikega, hkrati<br />
pa se v ozadju prikaže vse znamenitosti države.<br />
Za spodbujanje podjetništva<br />
Podjetja sponzorirajo športnike, ti nosijo njihove logotipe in … s tem<br />
se konča. Da je v tujini drugače, pojasnjuje Kozmus: »Tam ti ne dajo<br />
samo denarja, ampak podjetje športnika 'uporabi', ko na primer v tujini<br />
predstavlja svoje izdelke. V tujini se to ceni, pri nas pa ni tega<br />
zavedanja.«<br />
Za prepoznavnost <strong>Slovenije</strong> bi morali vsi<br />
““<br />
uspešni športniki nastopiti skupaj, vsak posebej<br />
nima možnosti. Manjkata nam povezanost<br />
in enotnost.«<br />
Športnik lahko veliko pripomore k dodani vrednosti znamke, a v Sloveniji<br />
se športnikov, kot pravi Kozmus, ne vključuje dovolj. »Pri nas to<br />
podjetja delajo dobrodelno – dajo ti denar, da naredijo nekaj dobrega,<br />
ne dobijo pa nazaj toliko, kot bi lahko,« dodaja. Tako bi bil tudi špor-<br />
doživite celostno izkušnjo najbolj dobiËkonosne naložbe:<br />
V2Z - V ZDRAVJE IN ZNANJE<br />
V 40 urah se boste kot posameznik nauËili toliko, kot bi se po obiËajni<br />
metodi v enem šolskem letu (120 do 150 ur), nauËite se lahko 12 tujih<br />
jezikov.<br />
Imate možnost, da vas trenira ne samo profesor tujega jezika ampak<br />
manager z dolgoletnimi izkušnjami vodenja protokola mednarodnih<br />
odnosov. Tako združite uporabo angleškega jezika v konkretnih poslovnih<br />
situacijah, karizmatiËnih prezentacijah in ob tem doživite poslovno in<br />
finanËno svetovanje.<br />
Prijavite se na brezplaËno uro doživetja metode pri svetovalki za<br />
osebni razvoj, Blanki Gašperlin, na tel.št: 01 36 23 253 / 041 342 808 ali<br />
na blanka.gasperlin@karnion.si.
62 NOVICE iz sveta<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
svet 63<br />
TRŽENJE<br />
Bolgarija brez evra<br />
TRG DELA<br />
<br />
Bolgarija zaradi prevelikega<br />
proračunskega<br />
primanjkljaja — ta znaša<br />
3,7 odstotka BDP v letu<br />
2009 — ne bo prevzela<br />
evra. Pogoj za prevzem<br />
evra je namreč, da je proračunski<br />
primanjkljaj države<br />
pod tremi odstotki BDP.<br />
Bolgarija je nameravala v<br />
evropski mehanizem menjalnih<br />
tečajev vstopiti sredi<br />
letošnjega leta, lev pa z<br />
evrom zamenjati leta 2013.<br />
Bolj optimistična je Estonija,<br />
ki namerava leta 2011<br />
postati 17. članica evrskega<br />
območja.<br />
Konec spora med<br />
EU in Libijo<br />
Evropska unija in Libija sta<br />
odpravili prepovedi izdajanja<br />
vizumov, ki sta bili uvedeni<br />
zaradi diplomatskega<br />
spora med Libijo in Švico.<br />
Evropska unija je umaknila<br />
seznam libijskih državljanov,<br />
šlo je za visoke libijske<br />
predstavnike, ki jim je bil<br />
prepovedan vstop v schengensko<br />
območje, Libija pa<br />
je odpravila prepoved izdajanja<br />
vizumov državljanom<br />
tega območja.<br />
Poslabšanje na ameriškem trgu dela<br />
Pomlad na ameriški trg ni prinesla<br />
več sezonskih delovnih mest. Za<br />
nadomestilo za čas brezposelnosti<br />
je do sredine aprila v ZDA<br />
zaprosilo 484 tisoč ljudi, kar je 44<br />
tisoč več od napovedi analitikov.<br />
Ob začetku recesije decembra<br />
2007 je bila stopnja brezposelnosti<br />
petodstotna, marca letos pa je<br />
bila 9,7-odstotna. Izgubljenih je<br />
bilo 8,2 milijona delovnih mest. Za<br />
to, da se brezposelnost ne zvišuje,<br />
ZRAČNI PROMET<br />
<br />
Izbruh vulkana poglablja krizo<br />
V času zaključka redakcije te<br />
številke Glasa Gospodarstva je<br />
tudi Slovenija prvič po osamosvojitveni<br />
vojni leta 1991 zaprla svoj<br />
Premalo žensk v IT<br />
je treba na mesec odpreti najmanj<br />
125 tisoč delovnih mest. Za odstotni<br />
padec stopnje brezposelnosti<br />
na leto pa je potrebna petodstotna<br />
letna gospodarska rast.<br />
Stopnja brezposelnosti je dosegla<br />
vrh oktobra lani, ko je znašala 10,1<br />
odstotka. Večina gospodarskih<br />
analitikov napoveduje, da se bo<br />
letos povzpela na 11 odstotkov.<br />
Do konca leta 2011 pa naj bi se<br />
znižala na okrog 8,4 odstotka.<br />
zračni prostor in se tako pridružila<br />
številnim evropskim državam, ki<br />
jih je dosegel oblak vulkanskega<br />
prahu z Islandije. Na letališčih je<br />
Odpovedi poletov naj bi letalske družbe stale več kot 100 milijonov evrov na dan.<br />
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE<br />
<br />
Stopnja brezposelnosti bo<br />
v ZDA še rasla.<br />
obstalo več 100.000 ljudi. Odpovedi<br />
poletov naj bi letalske družbe<br />
stale več kot 100 milijonov evrov<br />
na dan. Po evropskih predpisih so<br />
letalski prevozniki potnikom dolžni<br />
zagotoviti hrano, pijačo, namestitev,<br />
denarno nadomestilo ali pa<br />
prevoz z nekim drugim prevoznim<br />
sredstvom. Potniki, ki ne morejo<br />
potovati z letali, so prisiljeni poiskati<br />
alternative. Močno se je povečalo<br />
število potnikov na vlakih, avtobusih<br />
in trajektih. Krizne razmere<br />
v zračnem prometu, ki so zaradi<br />
zaprtja večine zračnega prostora<br />
nad Evropo, vplivajo na poslovanje<br />
na globalni ravni. Izgube, ki pri tem<br />
nastajajo vsak dan, so nepojmljive.<br />
Se bo finančna kriza poglobila<br />
Izkušnje in priložnosti<br />
na Kosovu<br />
Mag. Nastja Mulej, nastja.mulej@dmslo.si<br />
Kosovo je gotovo zanimiv tržni potencial za slovenske znamke. Te imajo<br />
vodilni položaj na vseh lestvicah, najvišje mesto pa dosegajo v kategoriji,<br />
koliko kakovosti dobijo porabniki za svoj denar.<br />
Kosovo je trg, ki ima Slovence rad, meni<br />
Zenel Batagelj iz Valicona, vodilnega<br />
slovenskega predstavnika v raziskovanju kosovskega<br />
trga. Maja Makovec Brenčič, izredna<br />
profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti,<br />
pa pravi, da se slovenskim podjetjem<br />
splača izkoristiti slovensko poreklo znamk,<br />
saj zdaj še štejejo v očeh kosovskega porabnika.<br />
Uspeti na Kosovu – s pašteto<br />
in internetom<br />
Tomaž Arh iz Droga Kolinske usmerja trženje<br />
znamke Argeta, najmočnejše slovenske<br />
znamke na Kosovu. Argeta je bila tam že od<br />
nekdaj, resno pa od leta 2001, ko so dobili<br />
odličnega distributerja. Ta je tako zrasel prek<br />
Argete, da mu ta daje samo še pet odstotkov<br />
posla. Izdelek je bil primeren za trg. Cena na<br />
Kosovu je v primerjavi s Slovenijo nižja od<br />
20 do 35 odstotkov, so pa tudi plače nižje za<br />
tri- do petkrat. Pomembnejše kot kje drugje<br />
pa je zaupanje, osebni stik z distributerjem in<br />
drugimi sodelujočimi.<br />
Iztok Sila je na Kosovu sodeloval pri uspešni<br />
tržno-komunikacijski akciji za blagovno<br />
znamko spletnega ponudnika Ipko (poleg<br />
oglaševanje in trgovina<br />
Oglaševalski trg leta 2008 je bil ocenjen na 20 milijonov evrov. Tobačna<br />
in telekomunikacijska panoga sta tisti, ki razvijata komunikacijske kanale.<br />
Prestižne znamke so zelo vidne. Predvsem mladi pa se radi oblačijo v kopije<br />
luksuznih znamk.<br />
Vsaka stvar na trgu ima svojo vrednost, tudi če ne deluje več, je uporabna<br />
kot nadomestni del. Obstajajo obrtniki, ki znajo popraviti vse. Zato poprodajne<br />
trženjske dejavnosti na Kosovu niso tako potrebne. Prav tako se težko<br />
uveljavijo nove znamke.<br />
Prodaja se počasi seli iz majhnih trgovin in tržnic v hipermarkete, še vedno<br />
pa se največ proda v kioskih. Kosovo ima tudi edinstven prodajni kanal, tako<br />
imenovano ambulantno prodajo –mladi hodijo od človeka do človeka in mu<br />
ponujajo cigarete, predplačniške kartice za telefon in internet ter prigrizke.<br />
Za nekatere kategorije izdelkov je ta kanal celo ključnega pomena.<br />
Ker večino blaga uvozijo, je veliko uvoznikov in distributerjev. Dejavniki nakupne<br />
odločitve so cena, nato kakovost, manj pa videz trgovin ali prijaznost<br />
trgovskega osebja.<br />
Trg so si medsebojno razdelili klani, eni za bencin, drugi za cigarete, in ga<br />
tako nadzirajo.<br />
interneta in televizije ponuja tudi mobilno<br />
telefonijo), ki je od leta 2006 v lasti Telekoma<br />
<strong>Slovenije</strong>. Bili so prvi, ki so ponudili dostop<br />
do digitalne televizije in 20 tisoč »kosov«<br />
<br />
prodali v rekordnem času. Zdaj je večina televizijskih<br />
programov ne samo kakovostnih,<br />
ampak tudi legalnih. Ipko je tudi razmeroma<br />
velik zaposlovalec.<br />
<strong>Gospodarska</strong> rast<br />
Kitajske<br />
<strong>Gospodarska</strong> rast Kitajske je<br />
bila v prvem letošnjem četrtletju<br />
11,9-odstotna. To je največ<br />
po letu 2007. Zaradi tega so<br />
se še okrepile špekulacije, da<br />
bo Peking počasi prisiljen revalvirati<br />
valuto juan.<br />
Podatki evropske komisije kažejo,<br />
da so v evropski IT-panogi štiri<br />
petine zaposlenih moški. Delež<br />
žensk se kljub vse večji prisotnosti<br />
informacijskih tehnologij v<br />
vsakdanjem življenju in številnim<br />
priložnostim še zmanjšuje. IKTpanoga<br />
v evropski kosmat družbeni<br />
proizvod prispeva več kot<br />
pet odstotkov, prav tako ustvarja<br />
več kot štiri odstotke vseh delovnih<br />
mest. Dosega nadpovprečne<br />
stopnje rasti in sodi med najbolj<br />
inovativne in raziskovalno intenzivne<br />
panoge, saj je odgovorna<br />
za kar četrtino vseh raziskovalnih<br />
dejavnosti v evropskem poslovni<br />
panogi. Kljub izrednemu pomenu<br />
informacijskih tehnologij za<br />
prihodnost Evrope se vedno manj<br />
mladih, zlasti pa žensk, odloča za<br />
študij in poklice s tega področja.<br />
Kljub rasti evropske IT-panoge se<br />
število žensk, zaposlenih na tem področju,<br />
ne povečuje.<br />
Demografija in gospodarstvo<br />
Kosovo je najmlajša demokracija<br />
v Evropi in tudi družba z najmlajšo<br />
populacijo. Kosovo ima 2,3 milijona<br />
ljudi, od katerih je polovica mlajša od<br />
26 let. V državi je 30 tisoč študentov.<br />
Za primerjavo: v Sloveniji je pol prebivalcev<br />
starejših od 40 let.<br />
Njihova denarna valuta je evro (razen<br />
na meji s Srbijo). So del sporazuma<br />
<br />
CEFTA. Leta 2008 so imeli triodstotno<br />
gospodarsko rast. Ne proizvajajo<br />
veliko svojega: vse, kar prebivalci<br />
porabijo, morajo uvoziti. Država je<br />
bogata z minerali. V prihodnjih treh<br />
letih bodo zgradili tri nove elektrarne<br />
in nameravajo postati pomemben<br />
proizvajalec elektrike.<br />
Vizum ni potreben, niso pa del<br />
režima zelene karte in je treba na<br />
meji ločeno plačati zavarovalnino.<br />
Trenutno se počutijo izolirane zaradi<br />
srbske blokade, ki jim po kopnem ne<br />
dovoljuje prehoda meje, kar zvišuje<br />
transportne stroške.<br />
41 odstotkov ljudi je brezposelnih.<br />
37 odstotkov jih porabi manj kot dva<br />
dolarja na dan.
64 Slog<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
65<br />
POSLOVNA MODA<br />
Obleka, ki pušča vtis<br />
Petra Mauer<br />
Nemalokrat se znajdemo v dilemi, kako se primerno obleči, predvsem v<br />
poslovnem svetu. Skušamo se izogniti očitnim kritičnim pogledom ali<br />
zasmehovanju. Pravilna izbira oblačil je ključnega pomena za samozavesten,<br />
resen in profesionalen nastop, kar pomeni tudi več možnosti za<br />
sklepanje poslov.<br />
Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja,<br />
je prepričana, da smo ljudje predvsem vizualna<br />
bitja. Meni, da smo se zaradi vse hitrejšega<br />
življenjskega ritma še dodatno izurili v zaznavanju<br />
in vrednotenju podob. Oblačila pa so eden izmed<br />
elementov, s katerimi lahko odločilno vplivamo<br />
na ustvarjanje vtisa. Zavestno ali podzavestno se<br />
med seboj ocenjujemo na podlagi signalov, ki jih<br />
pošiljamo z oblačili, urejenostjo, dodatki, vonjem,<br />
govorico telesa ali barvo glasu, in jih povezujemo<br />
z osebnostnimi lastnostmi.<br />
Novi smernice v poslovni<br />
modi<br />
»Modni trendi so se zelo spremenili, saj zdaj ulica<br />
narekuje modo. V poslovni modi se je v novem<br />
tisočletju marsikaj spremenilo. Preplavila so nas<br />
manj formalna oblačila, dodatki in čevlji, večina<br />
ljudi se ne oblači več v stroga formalna poslovna<br />
oblačila, razen poslovnežev na najvišjih položajih<br />
in tistih, ki delajo v politiki, bančništvu in zavarovalnicah.<br />
Danes je najpomembnejše oblikovanje<br />
celovite podobe, ki je samosvoja in seveda<br />
sodobna. To pa je bolj zahtevno kot oblikovanje<br />
anonimne, klasične in tudi rahlo konservativne<br />
podobe,« pove predavateljica na Visoki šoli za dizajn.<br />
In nadaljuje: »V poslovnem svetu je preveč<br />
kavbojk, srajc s kratkimi rokavi, prekratkih moških<br />
nogavic, poleti majic brez rokavov, transparentnih<br />
oblačil, oprijetih hlač, vidno manjkajočih<br />
zob. Opažam, da največ napak delamo ženske.<br />
Velikokrat se niti ne zavedamo, da smo oblečene<br />
neprimerno ali morda celo izzivalno. Ves ta kaos<br />
nam je prineslo neformalno oblačenje novega tisočletja.<br />
Sherry Maysonave v svoji knjigi Casual<br />
Power govori o zmedi na področju neformalnih<br />
oblačil in pravi, da lahko sindrom zmede – CCS<br />
(Casual Confusion Syndrome) zaobidemo le z<br />
znanjem. Biti moramo občutljivi za prepoznavanje<br />
oblačil in dodatkov za različne poslovne priložnosti<br />
in imeti željo po izobrazbi o kulturi oblačenja.«<br />
Slovenci uspešno sledimo smernicam, ki se<br />
pojavljajo v tujini, čeprav bi lahko bili po mnenju<br />
sogovornice še bolj v ospredju, če bi bolj cenili<br />
slovensko oblikovanje in bi tudi mladim slovenskim<br />
oblikovalcem dali priložnost, da se razvijajo.<br />
Načeloma smo dovolj drzni, a ko se bomo naučili<br />
osnov kulture oblačenja, bomo lahko še bolj.<br />
Kravata – nikoli pozabljen<br />
dodatek<br />
V strogem poslovnem svetu formalno podobo<br />
lahko dopolnimo z zlatom, srebrom, kamni in<br />
tudi kakovostnimi imitacijami tega. Po besedah<br />
Lee Pisani, svetovalke za celovito podobo osebnosti,<br />
ki individualno svetuje ljudem različnih<br />
starosti in poklicev, so kravate še vedno v modi:<br />
»Verjetno se jih ne bomo tako hitro znebili. Recesija<br />
in zopet moderna rahlo konservativna podoba<br />
govorijo njej v prid.« Pisanijeva pojasnjuje,<br />
da je skozi različne modele in sloge zavezovanja<br />
kravata vse do danes izkazovala tako posameznikovo<br />
individualnost kot družbeni položaj in<br />
nima nobene uporabne funkcije. Danes je kravata<br />
del klasične formalne poslovne obleke in se<br />
nosi v visokem poslovnem in političnem svetu.<br />
Z oblačili ne predstavljate zgolj podjetja, temveč tudi vaše delo in sebe, zato morajo biti<br />
skrbno izbrana in predvsem primerna naravi dela.<br />
Vabilo na »FESTIVAL SKREIRAJ SE«<br />
S »Festivalom SKREIRAJ SE« in javnim natečajem<br />
za najbolj izvirno predstavitev poklica in najboljšo<br />
promocijsko akcijo bomo nagradili dijake, ki so<br />
sodelovali in naredili premik glede poznavanja in<br />
ugleda poklicnega in strokovnega izobraževanja<br />
oziroma poklicev v javnosti.<br />
Vabimo vas, da se nam pridružite na festivalu.<br />
Več informacij dobite na spletni strani:<br />
www.unisvet.si<br />
Veselimo se vaše družbe!<br />
GZS Center za poslovno usposabljanje je v okviru<br />
projekta unisVET - Uvajanje novih izobraževalnih<br />
programov v srednjem poklicnem in strokovnem<br />
izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-<br />
2012, organiziral »Natečaj za najbolj izvirno predstavitev<br />
poklica in najboljšo promocijsko akcijo«, na katerem so<br />
sodelovali dijaki ekonomskih, trgovskih in frizerskih šol<br />
ter šol s področja predšolske vzgoje. Zaključno prireditev<br />
smo poimenovali:<br />
»FESTIVAL SKREIRAJ SE«.<br />
Prireditev bo potekala<br />
v sredo, 5. maja 2010 ob 13.00.<br />
Pred Gospodarsko zbornico <strong>Slovenije</strong> bo postavljen oder,<br />
na katerem se bodo s kulturnimi, plesnimi, glasbenimi in<br />
drugimi točkami predstavili dijaki srednjih šol s področja<br />
ekonomskih, trgovskih, frizerskih šol ter šol s področja<br />
predšolske vzgoje.<br />
53 šol iz celotne <strong>Slovenije</strong> se bo na stojnicah predstavilo<br />
s svojimi promocijskimi akcijami. S tržnico želimo<br />
predstaviti šole, ki delujejo v okviru projekta unisVET. S<br />
festivalom želimo pokazati vse kreativne in ustvarjalne<br />
ideje dijakov za promocijo poklicev.<br />
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega<br />
sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport<br />
OP 13.2.3.1.03.0001
66 SLOG<br />
Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
O oblačenju vemo premalo<br />
Zanimalo nas je, ali je tisto, kar je drago, vedno<br />
tudi najboljše Sogovornica odgovarja,<br />
da živimo v idealnem obdobju (če odmislimo<br />
recesijo), saj imamo vsi možnost, da lahko<br />
kupujemo oblačila. »Drago je boljše, ker je<br />
to skrbno oblikovano in izdelano, tak ima izdelek<br />
dušo. To pa seveda ni pravilo. Lahko je<br />
drago in nekakovostno ali poceni in se obnese<br />
bolje, kot smo pričakovali,« pove Pisanijeva,<br />
ki se s svetovanjem ukvarja že 13 let in zagovarja<br />
dejstvo, da je treba obleko prilagoditi<br />
priložnosti.<br />
Meni, da imajo Slovenke v omari70 odstotkov<br />
oblačil, ki jih ne nosijo, pa se vendarle ne<br />
odločijo za svetovanje strokovnjakov s tega<br />
področja. Ti posameznikom pomagajo oblikovati<br />
podobo, ki odseva njihove osebnostne<br />
lastnosti, jih naučijo usklajevati garderobo in<br />
nakupovati.<br />
Lepa obleka za boljši posel<br />
»Običajno so direktorji zgled zaposlenim.<br />
Zunanji videz je sestavni del neverbalne<br />
komunikacije s poslovnimi partnerji, kupci<br />
in drugimi strankami in tudi med samimi<br />
zaposlenimi. Vtis, ki ga zaposleni izraža s<br />
svojo zunanjostjo, pravijo, pomembno vpliva<br />
na njegovo uspešnost, saj kaže na odnos<br />
do dela in sogovornikov, ne nazadnje pa z<br />
oblačenjem in urejenostjo projicira sliko<br />
o sebi in svojem podjetju. Kodeks ali priročnik<br />
je lahko oblikovan zelo prijazno<br />
in pomaga posameznikom oblikovati pričakovano<br />
podobo,« meni Pisanijeva, ki je<br />
med drugim avtorica nove celostne podobe<br />
ljubljanskih mestnih redarjev, v sodelovanju<br />
s kostumografom Alanom Hraniteljem<br />
pa je izpeljala več projektov oblikovanja<br />
službenih oblačil.<br />
Ksenja Gorišek,<br />
turistična vodnica<br />
»Narava dela turističnih vodnikov<br />
dopušča prostor za izredno<br />
različne sloge oblačenja, saj je<br />
vse odvisno od strank, namena<br />
potovanja in značaja vodiča.«<br />
V večini podjetij ni formalno predpisanih<br />
kodeksov, imajo pa vrsto nenapisanih pravil,<br />
ki od zaposlenih zahtevajo podjetju primerno<br />
oblačenje. V ta namen redno organizirajo<br />
tudi izobraževanja o pomenu primerne obleke<br />
na delovnem mestu.<br />
Strokovnjaki s področja poslovne mode so<br />
prepričani, da pravilna izbira oblačil in človekova<br />
urejenost pripomoreta k ustvarjanju<br />
boljše poslovne prihodnosti. Svoboda je običajno<br />
dovoljena, celo zaželena, vendar je nevarno,<br />
da kdo pri tem pretirava. Ne glede na<br />
Lea Pisani,<br />
svetovalka za kulturo oblačenja<br />
»Vsi se prav vsak dan oblečemo<br />
in mislim, da bi prav zato o obleki<br />
morali vedeti več.«<br />
to, kaj boste izbrali, pa je najbolj pomembno,<br />
da bo obleka čista in da boste videti urejeni.<br />
Odlike v človeku, ne v obleki<br />
Bogdan Oblak, direktor podjetja Oblak Commerce,<br />
pove, da imajo v podjetju dve področji,<br />
in sicer gradbeno, kjer je oblačenje zaposlenih<br />
vezano na delovne uniforme in zaščitne obleke.<br />
»Vodilni na tem področju se oblačijo situaciji<br />
primerno. Tisti, ki so vsak dan v stiku s strankami,<br />
velikokrat uporabljajo poslovni stil oblačenja,<br />
drugi pa so bolj ali manj oblečeni `casual`.«<br />
Drugo področje se nanaša na sodelovanje s tujci,<br />
saj se ukvarjajo z zastopanjem tujih podjetij,<br />
kjer vsi zaposleni uporabljajo način oblačenja,<br />
primeren poslovnim dogodkom. »Tudi takrat,<br />
ko so samo v pisarnah. Torej gre za poslovno<br />
oblačenje,« pojasnjuje in meni, da morajo biti<br />
vodilni zgled podrejenim, kar se tiče izbire oblačil,<br />
saj naj bi ravno oni nekako ustvarjali klimo<br />
oblačenja. Preostali zaposleni jih opazujejo in<br />
se v poslovne obleke oblačijo takrat, ko situacija<br />
to zahteva tudi od njih. »Kdo pa ni rad v prijetni<br />
in udobni obleki, v 'farmericah' in udobnem<br />
puloverju« se sprašuje Oblak, ki je prepričan,<br />
da pri sklepanju poslov oblačila vendarle nimajo<br />
odločilnega pomena. »Dajejo le nek zunanji<br />
videz v smislu: Obleka naredi človeka. Vendar<br />
je pri poslu bolj pomembno še kaj drugega, na<br />
primer odkritost, poštenost, spoštovanje. To so<br />
odlike, ki so v človeku, ne v obleki. Morda obleka<br />
res nakazuje resnost v pristopu, vendar ni<br />
edini pogoj za uspešna pogajanja in pridobitev<br />
posla. Je pa nujno spoštovati kulturo oblačenja<br />
pri druženju s poslovnimi partnerji. Če vsi udeleženci<br />
pogajanj spoštujejo isto kulturo oblačenja,<br />
se ustvari neko ravnovesje, kjer vsaj na<br />
zunaj ni nadrejenosti in podrejenosti. V takšni<br />
klimi je lažje konstruktivno skleniti dogovor.«<br />
V podjetju formalno zapisanega kodeksa<br />
oblačenja nimajo, saj so majhen kolektiv in<br />
se jim to ne zdi potrebno. »Zaupam svojim<br />
zaposlenim in računam, da so bili in bodo<br />
vedno primerno oblečeni. Kar pa se delovnih<br />
oblek oziroma uniform tiče, pa sem njihov<br />
zagovornik. S tem zaposleni izražajo pripadnost<br />
podjetju. Slika podjetja je lepša in kakovostnejša,«<br />
pojasnjuje Oblak in dodaja, da<br />
dopušča svobodo izbire, a se bi mu vendarle<br />
zdelo nedopustno, da bi se nekdo oblekel<br />
tako, da bi jasno izrazil nespoštovanje kulture<br />
oblačenja na danem mestu in dani situaciji ali<br />
da bi nekako »dominiral« med sogovorniki:<br />
»Na to sem alergičen! In to ne glede na profil<br />
in mesto v podjetju!«<br />
RAVNI OBLAČENJA<br />
<br />
Dnevna poslovna obleka se izbira<br />
glede na profil podjetja, način<br />
dela, pozicijo, ožje in širše okolje,<br />
glede na naše stranke ter tudi<br />
glede na naše cilje.<br />
Oblačila za večerne poslovne<br />
zabave pa izbiramo glede na kraj,<br />
kjer poteka zabava. Če je to zelo<br />
elegantna restavracija, je primerna<br />
koktajl obleka, če je večerja v lokalni<br />
gostilni, pa sproščena oblačila,<br />
ki običajno izključujejo kavbojke in<br />
športna oblačila.<br />
Trenirka za tek, kravata za<br />
posel<br />
Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International,<br />
nam je zaupal, da si je kravato<br />
zavezal z dnem, ko je slekel usnjeni pankovski<br />
suknjič in zato ga kot direktorja Špice<br />
na delovnem mestu nikoli ne bomo našli<br />
brez nje. Meni, da obleka človeka požene v<br />
akcijo. »Če zavežem kravato, prodajam, če<br />
nataknem trenirko in adidaske, pa tečem.«<br />
Strogo formalna oblačila pa pri poslu niso<br />
vedno nuja, saj je izbira o tem, kaj bomo<br />
oblekli, odvisna od tega, s kom in kako sodelujemo.<br />
Obleka, prilagojena strankam<br />
Ksenija Gorišek, turistična vodnica, se pri<br />
svojem delu srečuje z različnimi skupinami<br />
in zato pogosto spreminja slog oblačenja.<br />
»Osnovnošolcem, študentom, upokojencem<br />
… vsem se je treba prilagoditi! S pomočjo<br />
obleke laže vzpostavim stik z določeno ciljno<br />
skupino in pričaram sproščeno ozračje,<br />
tako na primer pri vodenju šolarjev velikokrat<br />
posežem po džinsu, supergah in udobni<br />
majici, medtem ko se v družbi odraslih večinoma<br />
oblečem športno-elegantno. Kadar se<br />
odpravimo v muzej ali na kakšen koncert, pa<br />
si nadenem večerno toaleto,« pojasnjuje Goriškova<br />
in dodaja, da na mnogih poteh veliko<br />
časa preživijo v avtobusu, zato mora biti<br />
obleka predvsem udobna, čista in seveda ne<br />
preveč izzivalna.<br />
Seminar<br />
AKTUALNA VPRAŠANJA V MEDNARODNI PRODAJI BLAGA<br />
16. junij 2010 od 9.00 do 14.30 ure<br />
Poslovna oaza, GZS, Ljubljana<br />
Skokovita globalizacija in internacionalizacija trgovanja gresta z roko v roki. Vse več podjetij se bodisi izvozno<br />
usmerja in skuša svoje produkte plasirati na tujih trgih, bodisi na njih nastopa v vlogi kupca surovin, polizdelkov<br />
ali izdelkov, ki jih potrebuje za svoje poslovanje.<br />
Dobro poznavanje kombinacije pravne ureditve, ekonomskih zakonitosti ter skritih pasti v mednarodni prodaji<br />
blaga, poslovnim subjektom prinaša praktične prednosti, ki pridejo do izraza v vseh fazah življenjskega cikla posla.<br />
Seminar je namenjen zlasti tržnikom, komercialistom, vodjem področja prodaje/nabave, pravnikom, ekonomistom<br />
in vsem ostalim, ki se v praksi srečujete z mednarodno prodajo in nakupom blaga.<br />
Z uglednimi gosti bomo odgovarjali na aktualna vprašanja gospodarstva, ki se ob tem zastavljajo, s poudarki na<br />
praktičnih izkušnjah.<br />
PROGRAM SEMINARJA:<br />
9.00-9.20 Registracija udeležencev<br />
9.20-10.00 Temeljna vprašanja mednarodne prodaje<br />
blaga in Konvencija Združenih narodov<br />
o pogodbah o mednarodni prodaji blaga,<br />
Prof. dr. Matjaž Tratnik, profesor<br />
mednarodnega gospodarskega prava<br />
na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru<br />
10.00-10.40 Plačila in instrumenti njihovega<br />
zavarovanja v mednarodnem prometu,<br />
dr. Peter Falatov, docent na<br />
Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani<br />
10.40-11.20 Ponudba in njen sprejem z vidika<br />
najpogostejših zapletov v poslovni praksi,<br />
Marko Djinović in Peter Rižnik,<br />
samostojna svetovalca v Pravni službi GZS<br />
11.20-11.40 Čas za diskusijo in vprašanja<br />
11.40-12.10 Odmor<br />
12.10-12.50 Kršitev mednarodne prodajne pogodbe<br />
in njene posledice, dr. Aleš Ferčič,<br />
asistent na Pravni fakulteti Univerze v<br />
Mariboru<br />
12.50-13.30 Skrite pasti v praksi mednarodne prodaje<br />
blaga, Mitja Kolbe, vodja prodaje,<br />
Špica International d.o.o.<br />
13.30-14.30 Praktična delavnica: Sklepanje<br />
mednarodnih prodajnih pogodb<br />
Udeleženci seminarja prejmejo tudi knjigo Mednarodna<br />
prodaja blaga, Konvencija Združenih narodov o<br />
pogodbah o mednarodni prodaji blaga avtorjev<br />
Marka Djinovića in Petra Rižnika.<br />
PRIJAVE IN INFORMACIJE:<br />
Suzana Janežič, tajništvo Pravne službe GZS,<br />
Dimičeva 13, 1504 Ljubljana<br />
tel.: 01 58 98 184<br />
e-mail: pravnasluzba@gzs.si<br />
http://pravniportal.gzs.si<br />
CENA:<br />
Kotizacija znaša 120 € za člane GZS in 160 € za ostale<br />
udeležence. DDV je vključen v ceno.<br />
Za vsakega nadaljnjega udeleženca iz istega podjetja<br />
priznavamo dodaten 15% popust. Rok za prijave je 11.<br />
junij 2010.
IZBERITE REŠITEV<br />
V SVOJEM STILU<br />
Poslovna<br />
kartica BA<br />
Maestro<br />
Poslovni paket, ki ga prilagajate svojim poslovnim izzivomi<br />
Predstavljamo vam poslovni paket bančnih storitev, ki si ga oblikujete sami glede na svoje poslovne<br />
cilje. Poslovni paket vsebuje poslovni račun, poslovanje prek elektronske banke Abacom in poslovno<br />
kartico BA Maestro, po želji pa mu lahko dodate še druge storitve in ugodnosti, ki bodo ustrezale<br />
vašemu stilu poslovanja. Ponudba velja do 31. decembra 2010. Če želite izvedeti več, vas vabimo, da<br />
povprašate svojega poslovnega skrbnika v Abanki ali pa se oglasite v najbližji poslovalnici Abanke.<br />
www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360<br />
Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija