pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

maj 

2010 

Glas 

Gospodarstva 

15 

50 

60 

Pokojninska reforma 

Daljše delo – še več težav 

Intervju: Stane Pejovnik, rektor UL 

Malo znanja je nevarno 

Šport in podjetništvo 

Športnik kot blagovna znamka države 

Velika uganka 

Nejasnosti predloga zakona o malem delu 

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

C 

M 

Y 

CM 

MY 

CY 

CMY 

K

4 KAZALO Glas Gospodarstva /maj2010 

Glas Gospodarstva / maj 2010 

UVODNIK 

5 

GZS 6 

Glas 

Gospodarstva 

maj 2010 

------------------------------------------------- 

Izdajatelj: 

Dimičeva 13, Ljubljana 

------------------------------------------------- 

Odgovorni urednik: 

Igor Savič 

------------------------------------------------- 

Izvršni urednik: 

mag. Nenad Senić 

------------------------------------------------- 

Naslov izvršnega uredništva: 

Glas gospodarstva 

PM, poslovni mediji d. o. o. 

Dunajska cesta 9 

1000 Ljubljana 

T: 01/ 3000 195 

F: 01/ 3000 199 

@: nenad.senic@p-m.si 

------------------------------------------------- 

Produkcija: 


------------------------------------------------- 

Trženje oglasnega prostora: 

g. Saša Vitič 

@: sasa.vitic@p-m.si 

T: 01 300 01 97, M: 041 674 970 

------------------------------------------------- 

Oblikovna zasnova: 


------------------------------------------------- 

Prelom: 


------------------------------------------------- 

Tisk: 

Tiskarna Schwarz, d. o. o., Vrhnika 

------------------------------------------------- 

Datuma natisa: 

28. 04. 2010 

------------------------------------------------- 

Naklada: 

15.000 izvodov 

------------------------------------------------- 

Distribucija: 

Pošta Slovenije 

------------------------------------------------- 

Fotografija na naslovnici: 

Shutterstock 

------------------------------------------------- 

Medij Glas gospodarstva, izdajatelja 

Gospodarske zbornice Slovenije, s 

sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je 

vpisan v razvid medijev, ki ga vodi 

ministrstvo za kulturo, pod zaporedno 

številko 516. 

44 

Z reformami je 

treba pohiteti 

Cveto Stantič, podpredsednik 

interesne skupine delodajalcev v 

evropskem ekonomsko-socialnem 

odboru, bo letos kandidiral za nov 

mandat v tem odboru. Pri tem ima 

tudi podporo GZS. 

50 

Malo znanja je 

nevarno 

Stane Pejovnik, rektor Univerze 

v Ljubljani, opozarja, da o inovativnosti 

ni dovolj le govoriti, 

temveč je treba razviti inovacijski 

sistem. 

60 

Športnik kot 

blagovna znamka 

države 

Olimpijec Primož Kozmus meni, da 

gresta šport in podjetništvo skupaj, 

toda Slovenija na tem področju še 

nima prave prakse, je pa za to skrajni 

čas. 

--------------------------------------------------------------- 

Malo delo: velika uganka 10 

Malo delo: veliko mnenj 12 

15. seja UO GZS 14 

Daljše delo – še več težav 15 

Trendi 16 

Nedotakljivost davkov 

v stečaju 20 

Skreiraj se 21 

6 predlogov 

gradbenikov vladi 22 

Kakovost v graditeljstvu 23 

Poslovni barometer 

v svetovalnih dejavnostih 24 

Mreža od Zibelke do zibelke 26 

Zakaj potrebujemo 

jedrsko energijo 28 

Se ruski medved le prebuja 30 

V pričakovanju sprememb 39 

Kako prepričati potrošnika 40 

Infopika: Strokovna in hitra 

pomoč članom 42 

Kdaj reforme v glavah 46 

SLOVENIJA 48 

--------------------------------------------------------------- 

Naš človek v multinacionalki 49 

Boljše upravljanje kapitalskih 

naložb države 54 

Reševanje problemov 

v podjetju 56 

Poglabljanje poslovnih vezi 58 

SVET 62 

--------------------------------------------------------------- 

Trženje: Izkušnje in priložnosti 

na Kosovu 63 

SLOG 62 

--------------------------------------------------------------- 

Obleka, ki pušča vtis 64 

Zamegljeno 

Prav zanimivo je opazovati in 

poslušati gospodarstvenike, ki 

se znajdejo v situaciji, ko jih kdo 

izzove, naj za hip izstopijo iz 

vsakodnevne delovne dinamike 

in povedo, od kod prihajajo in 

kam gredo, naj povedo, kaj je 

res pomembno in kaj manj, naj 

razmišljajo, od česa je bil in od 

česa bo odvisen njihov uspeh, 

skratka — naj izmerijo svojo 

»daljo in nebeško stran«. Sam 

sem v zadnjih dneh prisluhnil 

mnogim, od tistih, ki so se na 

primer na minuli seji upravnega 

odbora GZS jezili in polemizirali 

z ministrom Lahovnikom, do 

bolj optimistično razpoloženih 

bančnikov, ki jih je zbral France 

Arhar s svojo ekipo. Če k temu 

dodam še vrsto osebnih pogovorov 

s posameznimi direktorji 

in podjetniki, od katerih je vsak 

naslikal malo drugačno podobo, 

me je zanimalo, zakaj se pravzaprav 

tako zelo razlikujejo med 

seboj in v čem so te razlike. 

Moj prvi korak je bil zato poskus, kako jih 

razvrstiti. In po premisleku se mi je začela 

kazati naslednja slika: 

Prvo skupino bi morda lahko imenoval 

»zanikovalci«. Nekaterim se še ve- 

1 

dno zdi, da kriza pravzaprav ni nekaj, kar 

je trajno in nepovrnljivo spremenilo naše 

gospodarsko okolje, stanje stvari in duh 

časa. Razmišljajo, čeprav so ta razmišljanja 

zavita v aktualne fraze, kot da se v 

resnici ni nič bistvenega spremenilo in se 

bodo pač zadeve vrnile na stare tirnice. 

V drugi skupini so »jezni«. Jezni so v 

2 glavnem na druge. In to predvsem 

zato, ker se jim zdi, da zaradi drugih zadeve 

ne tečejo več tako, kot so si sami želeli 

in zamislili. Če bi se drugi spremenili, 

če bi vsi drugi spregledali, če bi jih morda 

celo malo prisilili, da bi videli, kako »imamo 

mi prav«, bi se zadeve lahko uredile. 

Igor SAVIČ 

Njihovi nastopi so slikoviti, a neprijetni 

za tiste, ki so si jih izbrali za tarče. Se pa 

dobro slišijo in marsikdaj »pretentajo« 

udeležence, saj je na primer napadanje 

bančnikov, politikov, medijev, birokratov 

nekaj tako privlačnega. 

V tretjo skupino morda sodijo »zavlačevalci«. 

Nekako jim ni jasno, da se je 

3 

svet spremenil, da bo to za vedno vplivalo 

tudi nanje, vendar zavlačujejo, omahujejo 

… Seveda vsi vemo, kako težko 

je včasih pustiti za seboj svet, v katerem 

smo se dobro počutili, a ga zdaj preprosto 

ni več. Omahovanje pa je povezano 

tudi s pomanjkanjem pravega, novega 

znanja. 

V četrti skupini so »nesrečneži«. Videti 

in slišati so negotovi, brezciljni, 

4 

malce obupani, težave imajo z identiteto 

svojih podjetij ali poslovnih projektov. 

In ker tudi gospodarski uspeh ženejo pozitivna 

čustva in naravnanost vsaj toliko 

kot znanja in informacije, je že na zunaj 

videti, kako se mučijo in kako ne uživajo 

(več). 

V peto skupino pa sodijo »ustvarjalci«. 

5 Ko jih človek posluša, ima občutek, da 

res vidijo stvari takšne, kot so, da vidijo, kaj 

se je spremenilo, in to razumejo (globlje 

in bolj natančno kot drugi) ter sprejemajo, 

da ne žalujejo za časi, modeli, idejami, 

ki so stvar preteklosti, da jih prihodnost 

veseli in izziva. Vedo, da odnosi in vrednote 

niso več isti, da se je čas zgostil, da so 

sodobne tehnologije, povezanost, globalizacija 

in informatizacija spremenile naš 

svet, da ljudje ne potrebujejo le novih in 

več dobrin, ampak tudi kakovost, zaupanje, 

samozavest, pomoč … 

Jasno mi je, da bi si vsi želeli biti v tej 

zadnji skupini. A nismo. V resnici je tako, 

da je vsakdo splet in preplet vsake izmed 

značilnosti. In če boste prelistali tokratno 

številko Glasa Gospodarstva, boste temu 

lahko samo pritrdili. Vprašanje pa je, katera 

izmed značilnosti je pri vsakomur od 

nas prevladujoča. Si upamo odgovoriti 

na to vprašanje

6 NOVICE iz GZS 

Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010 

novice iz gzs 7 

Za novo kolektivno 

pogodbo 

Turistično-gostinska zbornica 

Slovenije pri GZS in Sekcija 

za gostinstvo in turizem pri 

Združenju delodajalcev Slovenije 

sta s 30. marcem odpovedali 

kolektivno pogodbo 

za gostinstvo in turizem. S 

tem je odprta pot za pogajanja 

o novi kolektivni pogodbi. 

»Za odpoved pogodbe smo 

se odločili, ker želimo pospešiti 

začetek pogajanj o novi 

pogodbi, ki bo bolj ustrezala 

spremenjenim razmeram na 

trgu in veljavni delovni zakonodaji,« 

je pojasnil Danilo 

Daneu, predsednik turističnogostinske 

zbornice. Kljub 

odpovedi bo normativni del 

pogodbe veljal še devet mesecev, 

če prej ne bo sprejeta 

nova. 

Japonsko-slovenski 

poslovni svet 

Na srečanju slovenskih članov 

Sveta in predstavnikov 

nekaterih japonskih podjetij 

so se slovenska podjetja 

seznanila s potekom ustanavljanja 

Sveta, s programom 

dela v prihodnje in predstavila 

svoje izkušnje pri poslovanju 

z japonskim trgom ter 

izrazila interes za aktivno 

delovanje Sveta. 

Usposabljanje v 

upravljanju 

Po uspešnem gostovanju 

prve skupine menedžerjev 

iz Makedonije v slovenskih 

podjetjih se je pred kratkim 

v Sloveniji mudila že druga 

skupina makedonskih poslovnežev 

v okviru projekta Top 

management. V projekt se 

vključuje vse več novih, uspešnih 

podjetij, ki vidijo potrebo 

in priložnost po novem trgu 

in dodatnem izobraževanju. 

POVEZOVANJE ZA PREBOJNE INOVACIJE 

Znanost po meri gospodarstva 

Slovensko gospodarstvo in slovenska 

znanost potrebujeta skupne 

vzvode za prebojne inovacije. Novi 

razvojni instrumenti naj bi koreniteje 

presegli razdrobljeno, neusmerjeno 

javno financiranje raziskav in razvoja 

(RR). V ta namen se vzpostavljajo 

centri odličnosti. 

»Kriza nas je vse močno prizadela. 

Iz nastale situacije lahko izidemo le 

z odličnim, povezanim in aplikativnim 

znanjem. Trenutno sodelovanje 

med gospodarstvom in RR-sfero 

je šibko, zato ne moremo doseči 

tehnološkega razvoja. Država mora 

vzpostaviti učinkovito in inovativno 

sodelovanje med znanostjo in 

IZVOZNI POSTOPKI 

 

Vstop na tuje trge 

Izvozni postopki na tuje trge se 

razlikujejo po državah. Z namenom 

podjetjem predstaviti različne 

postopke, olajšati trgovanje in 

opozoriti na določene postopke in 

dokumente je Center za konkurenčnost 

pri GZS v sodelovanju s SGS 

Slovenija pripravil seminar o izvoznih 

postopkih pri izvozu v Rusijo, 

Znanost in industrija 

 

Iran, Alžirijo, Savdsko Arabijo, Kuvajt, 

Kenijo in Nigerijo. Massimo Guerrini, 

SGS, regionalni vodja prodaje za 

Evropo, je predstavil izdelek za 

ugotavljanje skladnosti in poudaril, 

da je to rešitev, ki zagotavlja, da 

posebni izdelki izpolnjujejo tehnične 

predpise in standarde, ki jih določajo 

regulatorji v državi uvoznici. »Če 

je izdelek pri izvozu zavrnjen, ga je 

treba vrniti v državo izvoznico, kar 

je lahko zelo drago,« je dodal. Ivan 

Martić, ki pri SGS skrbi za Slovenijo, 

Hrvaško in BiH, pa je predstavil 

izvozne postopke v Rusijo in Iran in 

pri tem poudaril, da je pridobivanje 

certifikatov lahko dolgotrajno, sploh, 

ker gre za tako veliko število. 

Evropska vesoljska agencija odpira vrata Sloveniji 

 

gospodarstvom,« je na posvetu o 

povezovanju za prebojne inovacije 

povedala Alenka Avberšek. Generalni 

direktor GZS Samo Hribar Milič je 

poudaril, da v Sloveniji premalo BDP 

namenjamo raziskavam in razvoju, 

nasploh pa je premalo aplikativnih 

raziskav in raziskav po meri 

gospodarstva: »Raziskavam je treba 

nameniti več sredstev, jih povezovati 

in vse nosilce različno motivirati, 

da bodo med seboj več sodelovali.« 

Avberškova je še dodala, da so centri 

odličnosti sicer pravilno zastavljen 

instrument, usmerjen v preseganje 

razdrobljenega, nefokusiranega javnega 

financiranja RR, vendar pa je 

Treba je povečati in spremeniti sestavo vlaganj v raziskave in razvoj, spodbujati 

povezovanje in skupna vlaganja gospodarstva in znanosti ter podpirati razvoj 

kompetenčnih jeder in centrov, so se strinjali udeleženci posveta o povezovanju 

za prebojne inovacije. 

Sodelovanje z Evropsko vesoljsko 

agencijo (ESA) bo v Sloveniji zagotovo 

spodbudilo razvoj na področju 

znanosti, industrije in tudi kulture. 

Slovenija je namreč podpisala članstvo 

sodelujoče države z ESA. 

Na posvetu, ki ga je pripravilo ministrstvo 

za visoko šolstvo, znanost 

in tehnologijo skupaj z GZS in ESA, 

so udeleženci predstavili načrte in 

postopke ESA, predstavljen pa je bil 

tudi javni poziv, ki ga je za pridobitev 

predlogov zainteresiranih pred 

kratkim objavilo ministrstvo. 

uresničitev koncepta novih centrov 

mogoča le z aktivnim delovanjem 

vključenih podjetij. 

V dosedanjih osmih centrih odličnosti 

je povezanih 420 raziskovalcev, 

vsak četrti prihaja iz podjetja. Med 

vključenimi podjetji je 60 odstotkov 

malih in srednje velikih podjetij. 

»Centri odličnosti so, kot so bili 

zamišljeni, nerazdrobljeni na 

množico zadovoljnih prejemnikov, 

inovativen instrument, ki pa je 

tudi zato zelo tvegan. Uspel bo le, 

če si bomo za to vsi prizadevali in 

izkoristili možnosti, ki jih ponujajo,« 

je povedala Jana Kolar, direktorica 

direktorata za znanost na ministrstvu 

za visoko šolstvo, znanost 

in tehnologijo (MVZT). Tudi 

Darja Radić, državna sekretarka 

na ministrstvu za gospodarstvo 

(MG), je centre odličnosti ocenila 

kot sicer tvegan, a poskus v pravi 

smeri. MVZT je centrom odličnosti 

že razdelil 77 milijonov evrov s 

ciljem doseči preboj v vrh svetovne 

znanosti in razvoj novih tehnologij. 

Glavni projekt MG pa so gospodarska 

središča, ki bodo vključevala 

tudi razvoj kompetenčnih centrov, 

s katerimi želijo podpreti tehnološki 

preboj slovenskega gospodarstva. 

Generalni direktor GZS Samo Hribar 

Milič je dejal, da bo sodelovanje z 

Evropsko vesoljsko agencijo še bolj 

utrdilo povezanost razvojno-raziskovalne 

sfere z gospodarstvom, kar je 

odločilno za konkurenčne priložnosti 

Slovenije. 

RAZISKAVE IN RAZVOJ 

Otvoritev Tehnološko-raziskovalnega 

centra podjetja JUB 

Proizvajalec zidnih barv JUB je 

hkrati s praznovanjem 135-letnice 

obstoja odprl Tehnološko-raziskovalni 

center, namenjen razvoju in 

raziskavam na področju naprednih 

in inovativnih tehnologij za zaključne 

sloje v gradbeništvu. Center s tri 

tisoč kvadratnimi metri uporabnih 

površin, vreden pet milijonov evrov, 

ŽIVILSKA INDUSTRIJA 

Zlato za pekovske izdelke 

Zbornica kmetijskih in živilskih 

podjetij (ZKŽP) je letos že desetič 

podelila zlata priznanja odličnim 

kruhom, pekovskim izdelkom in 

testeninam. Štiričlanska strokovna 

komisija je ocenjevala senzorične 

lastnosti izdelkov – vonj in okus, 

zunanji videz in obliko izdelka. Kar 

50 kruhov, finih pekovskih izdelkov 

in testenin, ki so dosegli potrebno 

število točk, se je uvrstilo med 

visoko kakovostne izdelke. Prejeli 

so zlata priznanja za odlično kakovost. 

Janez Hribar, prodekan 

biotehniške fakultete, je dejal: 

»Podelitev priznanj za doseženo 

odlično kakovost izdelkov je vnovičen 

dokaz znanja in sposobnosti 

prilagajanja potrošniku.« Častni 

gost Georg Heberer, predsednik 

JUBILEJ 

 

 

 

Nagrada za GZS 

Ob praznovanju 135-letnice 

Premogovnika Velenje sta 

GZS in Energetska zbornica 

Slovenije prejela priznanje. 

GZS kot mrežna organizacija, ki 

članom zagotavlja uveljavljanje 

njihovih panožnih in regijskih 

interesov. Tudi družbam v 

skupini Premogovnik Velenje 

z delovanjem v omrežju več 

kot 50 mednarodnih panožnih 

organizacij in drugih institucij 

Evropskega združenja industrijskih 

pekarn in tudi sam pek, je poudaril, 

da kakovost ni vse, vendar 

pa je brez nje vse nično. Tatjana 

omogoča nove priložnosti za 

razvoj, konkurenčnost in prodor 

na tuje trge. Priznanje je prevzel 

generalni direktor GZS Samo 

Hribar Milič. 

Priznanje Energetski zbornici 

Slovenije, ki je za Premogovnik 

Velenje pomembno stičišče 

različnih pogledov na izzive in 

probleme družb v energetiki, 

je prevzel njen direktor Niko 

Martinec. 

sta sofinancirala Evropski sklad za 

regionalni razvoj in ministrstvo za 

gospodarstvo. »V teh norih časih 

moraš biti pogumen, da nameniš 

takšne vsote za dolgoročni razvoj,« 

je povedal predsednik uprave JUB 

Štefan Hoyer. Odprtja se je poleg 

generalnega direktorja GZS Sama 

Hribarja Miliča udeležil tudi predsednik 

vlade Borut Pahor, ki je zbrane 

tudi nagovoril. Dejal je, da je za nadaljnji 

razvoj naše države pomembno, 

da pred seboj vidimo tiste, ki so 

znali izkoristiti priložnosti krize za 

to, da so zagnali nov razvojni ciklus. 

Nove tehnologije in razvoj so prvi 

pogoj za rast in širitev podjetij in tej 

filozofiji JUB zvesto sledi. 

Zagorc, direktorica ZKŽP, pa je 

povezala podelitev zlatih priznanj 

z začetkom tretje faze kampanje 

Kupujem slovensko, ki temelji 

na kakovosti, varnosti, okusu in 

tradiciji. 

Z leve proti desni: Sandi Svoljšak, predsednik Sekcije za pekarstvo, 

Miran Hribar, direktor Pekarne Grosuplje, Georg Heberer, predsednik 

Evropskega združenja za pekarstvo. 

Priznanje je prevzel generalni direktor 

GZS Samo Hribar Milič. 

8 

odstotkov več turistov 

so našteli 

januarja 2010 kot 

januarja 2009 v 

turističnih nastanitvenih 

objektih. 

57 

odstotkov manj je 

bilo prepeljanih 

potnikov z žičnicami 

v zadnjem četrtletju 

2009 kot v 

istem obdobju leta 

2008. 

82 

milijonov evrov je 

znašala blagovna 

menjava med Slovenijo 

in Libijo v 

letu 2009. 

800 

tisoč evrov znaša 

vrednost razpisa 

JAPTI za podporo 

mikro, malim in 

srednje velikim podjetjem 

pri zaščiti intelektualne 

lastnine.


KOMENTAR 

9 

Preprečujmo odpadke, izkoristimo surovine 

Preprečevanje nastajanja odpadkov in učinkovita izraba surovin je v časih krize vprašanje 

gospodarnosti. Odpadki ne povzročajo le stroškov odvoza, predelave in odstranjevanja, 

saj prvi stroški povezani z odpadki nastanejo že ob nakupu, dobavi in neučinkoviti rabi 

surovin. 

Poleg izkušenj z izboljšanjem okoljske učinkovitosti v podjetjih bomo na strokovni konferenci 

predstavili pristop do odpadkov ob oblikovanju novih izdelkov in storitev, vlogo 

zakonodaje REACH pri opredelitvi odpadkov in njihovi prekvalifikaciji v (sekundarne 

surovine in/ali stranske proizvode. 

Osma strokovna konferenca ob svetovnem dnevu okolja bo potekala v četrtek, 3. junija, 

s pričetkom ob 9:00 na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana, I. nadstropje, 

dvorana A. 

Dodatne informacije s programom in spletno prijavnico so na http://okoljskidan.gzs.si. 

Mag. Samo Hribar Milič 

Generalni direktor GZS 

“ 

Nedavno smo na go- 

“spodarski zbornici 

pripravili konferenco 

o pokojninski reformi. 

Skupaj s strokovnjaki 

smo analizirali življenjske 

razmere, razmere 

v pokojninski blagajni, 

način upokojevanja, 

upokojevanje v EU in 

predlagane spremembe 

v Sloveniji. Čeprav smo 

predlaganim spremembam 

marsikaj očitali in 

še več pogrešali pri njih, 

je prevladala ocena, da 

se bodo morali pogoji 

za upokojitev v prvem 

obveznem pokojninskem 

stebru zaostriti. 

Dodatno pa bomo 

morali stimulirati drugi 

in tretji steber, če bomo 

hoteli tudi v prihodnje 

zagotoviti vzdržne pokojnine 

za posameznike 

in tudi vzdržnost pokojninske 

blagajne. 

Z ulico in 

referendumom 

nad reforme 

Že na začetku pogajanj s sindikati pa 

smo naleteli na popolno blokado. Kakršnekoli 

spremembe, ne le pokojninske, 

tudi delovnopravne, zdravstvene 

in zaposlovalske zakonodaje, sindikati 

zavračajo z grožnjo generalne stavke in 

referendumov. Argumente najdejo v posploševanju 

posamičnih primerov nezakonitega 

in neodgovornega delovanja 

gospodarskih subjektov v kriznih razmerah. 

Žal se obseg tovrstnega poslovanja 

ne zmanjšuje – ne le zaradi vztrajanja 

kriznih pogojev, temveč in predvsem 

zaradi neučinkovitega pravosodnega 

delovanja. V medijih se pogosto, prepogosto 

najdejo informacije o nezakonitih 

in nepoštenih dejanjih, zgodi pa se nič 

oziroma premalo, pa naj gre za neizplačevanje 

plač, prispevkov, poravnavanje 

obveznosti do poslovnih partnerjev ali 

države. 

Že pred letom in pol smo, med drugim 

tudi na Vrhu slovenskega gospodarstva, 

opozorili na veliko erozijo zaupanja v 

Sloveniji. Od takrat se je kriza razširila 

v vse pore slovenskega gospodarstva, 

nezaupanje pa je naraslo do komaj še 

obvladljivih konfliktov. Vmes smo menedžerji 

dokončno postali krivci za vse 

slabo, Slovenija pa naj bi predstavljala 

ultraliberalistično državo, ki se požvižga 

na pravice zaposlenih. Temu se je pridružilo 

tudi splošno nezaupanje v same 

sindikate, ki se je najbolj manifestativno 

pokazalo v nekaj primerih, ko so zaposleni, 

mimo podjetniškega sindikata, 

organizirali stavko, prav tako pa tudi z 

odzivom, predvsem mlajših zaposlenih, 

na sindikalno zavračanje pokojninske reforme, 

saj bi vztrajanje pri obstoječem 

prizadelo predvsem mlajše generacije. 

Kako preseči nezaupanje, kako doseči 

podporo za prepotrebne spremembe 

Ponudba premiera Pahorja, da se podaljša 

razprava o pokojninski reformi in da 

se intenzivira dialog v vmesnem času, je 

bila prava poteza. Nujno potrebujemo 

skupno iskanje izhoda oziroma odgovorov 

na številne dileme pokojninske ureditve 

v Sloveniji. Vendar so že uvodna 

pogajanja pokazala nepopustljivost 

sindikalne strani. Ta izhaja iz bojazni, da 

ji bo »baza« očitala izdajstvo interesov 

delavstva in zaposlenih. Taki očitki pa so 

mogoči, ker nimamo konsenza o ciljih, 

ki bi jih hoteli doseči. Oziroma so cilji, 

ki jih najdemo v strategijah, predvsem 

seznam želja in obljub in nimajo realne 

osnove v operativnih politikah. 

Zato smo predstavniki delodajalcev tudi 

zahtevali sočasno sprejemanje vseh štirih 

reform. Tako delodajalci in podjetja 

kot zaposleni morajo imeti tudi dovolj 

časa za pripravo na spremembe. Čeprav 

bi bile hitre spremembe pokojninske 

zakonodaje nujne, bi lahko povzročile 

neprecenljivo škodo. Na eni strani zaradi 

zaostrovanja socialnega dialoga 

in povečevanja konfliktnosti, na drugi 

strani pa tudi zaradi izjemnega vpliva 

na pokojninsko blagajno, na katero že 

pritiskajo vsi, ki so blizu dosedanjih upokojitvenih 

pogojev. Podobne okoliščine 

smo imeli pri uvedbi zvišane minimalne 

plače, ki bo v prvem koraku sicer prinesla 

otipljive koristi nekaterim zaposlenim, 

vendar pa bo dolgoročno najbolj 

prizadela te iste, saj bodo njihova delovna 

mesta pospešeno ugašala, novih 

pa za zdaj še ne kreiramo v potrebnem 

obsegu. 

Ker, če rečemo ne pokojninski reformi, 

ne spremembam delovnopravne zakonodaje, 

ne zdravstveni reformi …, bo 

ostalo vse, kot je zdaj Ko v gospodarstvu 

opozarjamo na vse slabšo konkurenčnost, 

na drugi strani pa imamo vse 

več brezposelnih in vse večje javnofinančne 

težave. Ne, tako, kot je, ne more 

in ne sme ostati!

10 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010 


GZS 11 

MALO DELO 

Velika uganka 

Vesna Uršič se v Pravni službi GZS ukvarja predvsem 

z gospodarskim in davčnim pravom. 

Vesna Uršič, samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS, vesna.ursic@gzs.si 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je marca predstavilo 

predlog zakona o malem delu – delu specifičnih skupin prebivalstva za 

opravljanje priložnostnega, občasnega dela, zato naj bi bilo tudi davčno 

ugodneje obravnavano. Pa je res tako 

Malo delo bodo po predlogu ministrstva 

za delo lahko opravljali študenti, dijaki, 

upokojenci, pa tudi brezposelni, vendar le 14 

ur na teden. Za študente in dijake naj ne bi 

veljala tedenska omejitev, temveč je določen 

letni fond, in sicer 728 ur, kar pomeni okrog 

štiri mesece. Predlagatelj je predvidel tudi minimalno 

in maksimalno plačilo za malo delo, 

in sicer minimalno 3,50 evra bruto na uro, 

kot najvišji možni zaslužek pa je določil šest 

tisoč evrov bruto na letni ravni. Omejeno je 

tudi število delavcev, ki jih za malo delo lahko 

najame delodajalec: 30 odstotkov redno zaposlenih, 

če ima delodajalec že več kot 10 zaposlenih 

za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 

oziroma dva delavca za malo delo, če ima 

delodajalec do devet redno zaposlenih. Podjetniki, 

ki nimajo zaposlenih delavcev, bodo 

lahko zaposlili dva delavca za malo delo. 

Predvidene so tudi nove in večje dajatve od 

malega dela: delodajalci naj bi plačali 14,53 

odstotka od bruto prejemka, delavci, ki opravljajo 

malo delo, pa 14,97 odstotka iz bruto 

prejemka. Skupaj naj bi torej šlo v proračun in 

v obe blagajni – zdravstveno in pokojninsko – 

29,5 odstotka bruto plačila. 

GZS: Prenova študentskega 

dela je potrebna, vendar … 

GZS je v zvezi z zdaj veljavno ureditvijo študentskega 

in dijaškega dela opozarjal, da zaradi 

nesorazmerno ugodnejše davčne obravnave 

pomeni resno konkurenco drugim oblikam 

zaposlitve. Poslovni subjekti, ki ga uporabljajo, 

imajo nižje stroške dela kot konkurenca, ki 

ima stalno zaposlene. Zato še vedno menimo, 

Gospodarske družbe in podjetniki glede na 

velikost, 2008 

Družbe/Podjetniki 

Zaposleni 

Velikost Število Delež v % Število Delež v% 

GOSPODARSKE DRUŽBE 

Mikro 48.070 92,4 135.863 26,6 

Majhno 2.390 4,6 79.096 15,5 

Srednje 763 1,5 79.814 15,6 

Veliko 774 1,5 215.980 42,3 

Skupaj 51.997 100 510.754 100 

SAMOSTOJNI PODJETNIKI 

Majhni 67.210 100 62.385 98,4 

Srednji 12 0 986 1,6 

Veliki - - - - 

Skupaj 67.222 100 63.371 100 

da je treba študentsko delo korigirati in smo 

napoved vlade o omejitvi tega tudi pozdravili. 

Hkrati pa smo ob tem poudarjali tudi pozitivne 

vidike. Tako delovnopravna ureditev študentskega 

dela kot tudi administrativni postopki 

od pojava potrebe do najetja študenta ali dijaka 

so delodajalcem ponujali dobre možnosti prožnega 

zaposlovanja. Postopki so preprosti. Študentski 

servisi so se razvili v dinamično spletišče 

ponudbe in povpraševanja za raznovrstna 

dela: od proizvodnje do intelektualnih storitev. 

Zdajšnji predlog zakona o malem delu določa 

številne in stroge omejitve možnosti opravljanja 

malega dela, ki de facto onemogočajo ne 

samo študentsko delo, kot ga poznamo danes, 

temveč jemljejo gospodarstvu možnost fleksibilnega 

urejanja delovnega procesa. Zmanjšanje 

prožnosti za gospodarstvo zanesljivo pomeni 

manj dela tudi za redno zaposlene. 

V nadaljevanju obravnavam glavne pripombe 

GZS k posameznim določbam. 

14-urni tednik 

Predlog zakona določa, da lahko upokojenci 

in brezposelni kot malo delo opravljajo le 

delo v obsegu največ 14 ur na teden. S takšno 

omejitvijo se onemogoča glavni smisel vključevanja 

upokojenih oseb na trg dela, to je za 

nadomeščanje začasno odsotnega delavca. 

Omejitev glede na število 

redno zaposlenih 

Predlog zakona o malem delu določa omejitev 

dovoljenega števila malih delavcev glede 

na število redno zaposlenih. Pri delodajalcu, 

ki ima do devet redno zaposlenih, lahko malo 

delo opravljata dva upravičenca. 

V Sloveniji je približno 93 odstotkov vseh poslovnih 

subjektov mikro podjetij, ki imajo do 

devet zaposlenih. 

UGANKA ŠT. 1 

 

Majhna turistična agencija bo za 

prvomajske praznike angažirala 

okrog 80 turističnih vodnikov za 

najrazličnejše destinacije in različne 

dolžine izletov – od enodnevnih 

do 14-dnevnih. Kot delavce 

za malo delo bi želela zaposliti 10 

upokojenih profesorjev geografije 

in zgodovine za tedenske izlete 

v Grčijo, Italijo, Francijo in tako 

dalje. 

Ali lahko 

Takšno merilo posega v možnost organiziranja 

delovnega procesa ravno pri tej vrsti 

družb. Glavna odlika in predvsem zahteva za 

uspešno poslovanje in preživetje mikro družb 

je velika prilagoditvena sposobnost. 

UGANKA ŠT. 2 

 

Proizvodno podjetje A najame 

podjetje B, ki se ukvarja s trženjem, 

za promocijo novega 

proizvoda. Podjetje B s tremi zaposlenimi 

strokovnjaki s področja 

trženja pripravi celoten marketinški 

projekt, ki med drugim vključuje 

tudi predstavitev in brezplačno 

razdeljevanje vzorcev novega 

izdelka v trgovinah. Za takšno 

obliko pospeševanja prodaje bi za 

območje vse Slovenije potrebovali 

30 študentov ali dijakov za dva 

dni. 

Ali jih lahko zaposli prek napotnice 

Omejitve cene malega dela 

Zakon regulira minimalno plačilo za uro opravljenega 

dela in najvišji dovoljeni dohodek na letni 

ravni. Prejemek oziroma cena dela je odvisna 

od zahtevnosti dela, ki bi ga nekdo opravil na tak 

način. V tržnem gospodarstvu se cene oblikujejo 

v skladu s ponudbo in povpraševanjem, ne 

pa z administrativnim predpisom. Ne glede na 

namene zakonodajalca o takšni določitvi najnižjega 

in najvišjega plačila za opravljeno uro dela 

je določba s sistemskega vidika družbenega sistema 

v Sloveniji neposrečena. 

Administracija – glavna 

prednost je odpravljena 

S predlogom zakona o malem delu se povečujejo 

administrativni koraki, ki so pogoj 

za zakoniti začetek dela. Določen je obligatoren 

podpis napotnice delodajalca, delavca 

in potrdilo organizacije, ki delo posreduje, 

pred začetkom opravljanja dela. Nadzornikom 

in izvajalcem predpisuje obveznosti o 

ugotavljanju primernosti delodajalca in delojemalca, 

vodenjem evidenc in statistik. V 

evidenco o malem delu naj bi se vpisovali 

podatki o opisu del, pridobljenih izkušnjah 

in neformalnih znanjih v okviru opravljenega 

malega dela. Vsi ti podatki so dinamična 

kategorija, ki se dnevno spreminjajo, zato so 

v praksi neosveženi, pavšalni in pomenijo 

administriranje, ki je samo sebi namen. 

Predlog zakona o malem delu predpisuje, da 

se ne sme izdati napotnice tistemu delodajalcu, 

ki ima neporavnane obveznosti iz malega 

dela. Opozarjamo, da je takšen pogoj v praksi 

pri delodajalcih z več sto zaposlenimi in 

poslovnimi enotami po vsej Sloveniji skoraj 

nemogoče preverjati. Med delavcem, ki opravlja 

malo delo, in delodajalcem se vzpostavi 

pogodbeni odnos, na podlagi katerega delodajalec 

plača delavcu za opravljeno malo 

delo na njegov račun. Za ugotavljanje izpolnjevanja 

tega pogoja bo morala organizacija 

pridobivati potrdila ali od delodajalcev ali 

delavcev o plačilu. Takšna določba je povsem 

nerazumna, posebej v primerjavi z ureditvijo 

delovnega razmerja, kjer stopata delodajalec 

in delavec v veliko kompleksnejši odnos. Zakon 

o delovnih razmerjih ne določa omejitev 

novega zaposlovanja v primeru neplačanih 

plač delavcem, prav tako ni omejitev niti za 

zaposlovanje po začetku stečajnega postopka. 

Kazenske določbe 

Za kršitev določb zakona o malem delu je 

predviden prekrškovni postopek, predpisane 

pa so izjemno visoke kazni. Ravno zaradi 

vrtoglavo visokih kazni menimo, da je posebnega 

pomena, da se pripravi jasen zakon, 

ki natančno definira, kaj je malo delo, saj je 

predvsem v luči številnih omejitev težko razbrati, 

kaj je sploh dovoljeno opravljati v obliki 

malega dela. Nejasni zakoni in možnost 

več različnih interpretacij vodi v arbitratnost 

nadzornih organov in povzroča veliko pravno 

nevarnost za poslovne subjekte. 

Predlog zakona predpisuje globo 15 tisoč 

evrov za pravno osebo, ki omogoči opravljanje 

malega dela upravičenca brez ustrezne 

napotnice pooblaščene organizacije za 

posredovanje malega dela. Zakon pri tem 

ne pojasni dovolj natančno, kaj pomeni 

opravljanje dela brez ustrezne napotnice. 

Tako na primer lahko nekdo opravlja delo 

na podlagi pogodbe o delu (če želi opraviti 

delo, ki presega omejitve malega dela), za 

katero pa obligacijski zakonik ne določa pisne 

oblike. 

Predlog zakona o malem delu določa kot obvezen podatek 

““ 

na napotnici tudi vrsto dela, ki se bo opravilo, in potrebne 

izkušnje oziroma kompetence, podatke o predvidenem malem 

delu v urah in podobno. Glede na osnovno omejitev, 

da gre za dela, ki se opravljajo manj kot 14 ur na teden, 

pomenijo vsi navedeni podatki nepotrebne administrativne 

ovire. 

Malo delo – win:win situacija 

V podjetjih je opravljanje dejavnosti dinamično, 

potreba po občasnih novih delovnih močeh 

pa dejstvo in realnost. Na GZS nenehno 

opozarjamo, da so pravne oblike opravljanja 

dela, kot jih pozna ZDR, za občasna in začasna 

dela povsem neprimerne, saj so administrativno 

zahtevne in drage. 

Država bi morala takšno obliko dela, ki je 

preprosto realnost, prepoznati in urediti 

tako, da bo upoštevala v prvi vrsti značilnosti 

in organizacijske danosti delovnega procesa, 

na drugi strani pa potrebe teh skupin 

ljudi, ki nočejo stalne zaposlitve. Le tako je 

mogoče pripraviti dober zakon, ki bo zaživel 

v praksi. Neživljenjski predpisi povzročajo 

na trgu težave, neenakost med poslovnimi 

subjekti, predvsem pa jih je nemogoče 

nadzirati. 

Zdajšnji predlog zakona o 

““ 

malem delu onemogoča ne 

samo študentsko delo, kot 

ga poznamo danes, temveč 

jemlje gospodarstvu možnost 

fleksibilnega urejanja 

delovnega procesa. 

Menimo, da bi v podjetjih lahko dosegali boljše 

poslovne rezultate, če bi bilo mogoče dodatnega 

delavca angažirati takoj, ko bi ga potrebovali, 

brez nepotrebnih administrativnih 

opravkov, in se raziti, ko se izkaže, da potrebe 

po delu ni več. Ne nazadnje gre za skupine, ki 

ne vstopajo na reden trg dela, temveč iščejo 

priložnost za dodatni zaslužek, poleg svoje 

primarne dejavnosti – šole, študija ali iskanja 

redne zaposlitve.

12 GZS 



GZS 

13 

ANKETA 

Malo delo, veliko mnenj 

Manja Kovačič 

Slovenska podjetja predloga zakona o malem delu načeloma ne pozdravljajo. 

Najbolj se jim zdi sporna prepoved opravljanja sistemiziranih 

del. Spet drugi pa vidijo tudi prednosti in ureditev dosedanjega stanja. 

meščanje administrativnih delavcev. Ker je tega 

malo, bomo kljub povečanju birokracije in administracije 

ter končno višjih stroškov in s tem 

dražjega dela študentov po noveli zakona tudi v 

prihodnje te izpade reševali z malim delom.« 

zakon omogočil krajša in občasna dela tudi upokojencem, 

brezposelnim in drugim neaktivnim 

osebam. S predlogom zakona se strinjamo, ker 

bo omogočil bolj enostaven in fleksibilnejši najem 

delovne sile v primeru občasnih potreb. 

Sprejeti zakon ne bo pomembno vplival na 

naše poslovanje.« 

ni ustrezno urejeno. Študentsko delo, kot ena 

izmed oblik malega dela, ta hip študentom 

omogoča soliden zaslužek, zato jih veliko ni 

zainteresiranih za hitro končevanje študija. 

Delodajalci bomo imeli od 

““ 

sprejetega zakona spet 

najmanj koristi (če jih 

bomo sploh imeli). 

Miran Pikovnik 

pomenijo vsebinske omejitve, ki jih predvideva 

zakon (denimo ne smejo opravljati del, 

ki so sistemizirana, omejitve glede števila sodelavcev 

v primerjavi z redno zaposlenimi). 

Žal pa se spet predvideva novo delo za organizacije, 

ki bodo opravljale posredovanje 

malega dela, na podlagi odločbe ministrstva 

za delo. Kot v nemalo primerih, bo tudi v 

tem primeru zagotovo precej birokratskih 

postopkov in poročanj. Delodajalci, ki naj bi 

jim nove zakonske možnosti prinesle nove 

prožnejše oblike zaposlovanja/sodelovanja 

brezposelnih, študentov in upokojencev, pa 

bomo imeli od sprejetega zakona spet najmanj 

koristi (če jih bomo sploh imeli).« 

Marta Strmec, Trimo 

Marta Strmec, Trimo 

»Zakon o malem delu ima namen pravno urediti 

krajše oblike dela, ki nimajo značilnosti delovnega 

razmerja. Poleg dijakov in študentov bo 

Boris Dular, Krka 

Boris Dular, Krka: 

»Sprejetje novega zakona, ki bo enotno urejal 

malo delo, je potrebno, saj zdaj to področje 

Predlog novega zakona sistemsko ustrezno 

rešuje problem malega dela in poleg študentskega 

dela vključuje tudi druge oblike malega 

dela. Ker gre za malo delo, pa so predvidene 

obremenitve (prispevki) previsoke, časovne 

omejitve pa prevelike in zmanjšujejo prožnost 

malega dela. Sočasno z zakonom o malem 

delu je treba ustrezno spremeniti tudi drugo 

zakonodajo, predvsem pa ustrezno informacijsko 

podpreti celoten sistem, da bo zagotovljena 

maksimalna prožnost. 

Verjetno bomo zato morali zaposliti več novih 

delavcev za določen čas, predvsem na račun 

tistih študentov, ki so zdaj zaposleni za 

daljše obdobje.« 

Miran Pikovnik, Unija računovodska hiša 

Štefan Sobočan, Varis Lendava 

Miran Pikovnik, Unija 

računovodska hiša 

»V praksi se delodajalci srečujemo tudi z vprašanjem, 

kako upokojence, ki si ne želijo več rednih 

delovnih obveznosti, želijo pa si postopen prehod 

med neaktivno prebivalstvo, delno/občasno 

vključiti v poslovni proces. Potrebe nastajajo bodisi 

ob nadomeščanjih odsotnih delavcev bodisi 

ob času potrebnih mentorstev, uvajanju novozaposlenih, 

prenosu izkušenj in znanj. Zakon o delovnih 

razmerjih namreč prepoveduje sklenitev 

obligacijske pogodbe (pogodbe o delu), kadar 

obstajajo elementi delovnega razmerja. 

Sprejetje novega zakona je 

““ 

potrebno. 

Boris Dular 

Pričakovali bi, da bi zakon o malem delu ravno 

v tem delu ponudil roko delodajalcem, ki 

pomoč v svojem delovnem procesu res potrebujejo 

le občasno. Po mojem ni problem v 

časovnih ali plačanih omejitvah, večje težave 

Damir Dubarič, REVIDA 

Damir Dubarić, REVIDA 

»Menim, da je zakon o malem delu vsekakor 

potreben za ureditev razmerij vseh udeleženih 

strani, predvsem pa pričakujem zmanjšanje zlorab 

dosedanjega študentskega dela. Mislim tudi, 

da predlog preveč omejuje količino dela študenta. 

Menim, da bi morala biti zgornja meja 28 ur 

na teden. Na poslovanje naše družbe kakšnega 

večjega učinka novi zakon ne bo imel, vendar bo 

vsekakor bolje urejeno, kot je to bilo doslej.« 

Štefan Sobočan, Varis Lendava 

»Obseg študentskega dela se iz leta v leto povečuje. 

Razlogi za študentsko delo so cenejša delovna 

sila, nadomeščanje za čas letnih dopustov, odsotnosti 

zaradi bolezni in poškodb in podobno. 

V nekaterih segmentih dejavnosti študentsko 

delo že konkurira mladim fakultetno izobraženim 

iskalcem prve zaposlitve. To pa ni dobro, 

zato je treba ta način dela 'prevetriti'. Ali 

so novi, modernejši pristopi in rešitve v zakonu 

o malem delu ustrezni ali ne, bo pokazala 

javna obravnava. Vsekakor pa je pozitivno, 

da predlog zakona širi krog izvajalcev na 

upokojence, brezposelne in druge neaktivne 

ljudi, ki želijo nekaj malega še delati, za normalno 

delovno razmerje pa nimajo pogojev. 

V samem zakonu se mi zdi neživljenjska 

omejitev opravljanja malega dela le za nesistemizirana 

delovna mesta. Pri tem smo 

pozabili, da malo delo potrebujemo v že obstoječih 

delovnih in poslovnih procesih, zato 

se bo (ne)sistematizacija reševala z različnimi 

(re)organizacijskimi pristopi. Preprečimo to. 

Varis je dejaven v gradbeništvu, zato študentsko 

delo potrebuje le poleti za občasno nado- 

Moja me 

še zmasira! 

Moja ponudi 

še kavo! 

Ne, moja frizerka 

je najboljša! 

Itak se vidi . 

ZADOVOLJEN/-A S SVOJO FRIZERKO, 

GOSTILNO ALI MEHANIKOM



GZS 15 

15. REDNA SEJA UO GZS 

POKOJNINSKa reforma 

Kje je izhod 

Manja Kovačič 

Upravni odbor GZS je na 15. redni seji obravnaval letno poročilo GZS 

za leto 2009 in se seznanil s strategijo EU 2020. V nadaljevanju so se 

gospodarstveniki srečali z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom, 

ki je predstavil gospodarske razmere v Sloveniji. 

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je 

poudaril, da je položaj pri naročilih boljši 

kot lani, razen v gradbeništvu. Kot največjo težavo 

je navedel plačilno nedisciplino. Vlada je po njegovem 

mnenju sprejela številne ukrepe, ki naj bi 

razmere izboljšali (na primer skrajšanje plačilnih 

rokov za javna naročila, skrajšanje vračila preplačila 

DDV in podobno), sledile naj bi med drugim 

spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih 

zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju 

ter zakona o izvršbi. S spremembo zakona 

o javnih naročilih je po mnenju ministra dana 

možnost, da javni naročnik neposredno poplača 

podizvajalce. Lahovnik je še napovedal, da bo 

ministrstvo do poletja objavilo razpis za gospodarska 

razvojna središča, usmerjena v spodbujanje 

dolgoročnih razvojnih projektov, saj se vlada 

vse bolj usmerja na povratne spodbude. 

Lahovnik: Mi ne vodimo podjetij 

Gospodarstveniki so med drugim opozorili na 

problematiko razvoja in zdajšnji položaj posameznih 

dejavnosti, med drugim lesnopredelovalne 

industrije in turizma. Minister pa je bil 

Matej Lahovnik, 

minister za gospodarstvo 

»Ne vem, ali je plačilna nedisciplina 

sploh pravi izraz, saj so številna podjetja 

že na robu insolventnosti.« 

jasen, da »ni naloga ministrstva, da namesto menedžerjev 

vodi podjetja ali jih sili v povezovanje, 

je pa naloga ministrstva, da ustvari pogoje, ki 

podjetjem omogočajo povezovanje, da pridejo 

do razvojnih sredstev«. 

Zahteve gospodarstva za 

izhod iz krize 

Upravni odbor (UO) je na seji obravnaval letno 

poročilo GZS za leto 2009. Generalni direktor 

GZS Samo Hribar Milič je uvodoma povzel 

glavne poudarke lanskega delovanja zbornice. 

Opozoril je, da je v razmerah težke finančne in 

gospodarske krize razumljivo, da so vsezbornično 

delovanje usmerili v pomoč podjetjem, iskanje 

izhoda iz krize in pripravo novih razvojnih 

strategij. 

»Oblikovali smo 10 sklopov zahtev v zvezi z 

ukrepi za izhod iz krize in jih predstavili na 

spomladanskem in jesenskem Vrhu slovenskega 

gospodarstva. Vzpostavili smo poseben 

spletni portal naših aktivnosti za izhod iz krize 

in barometer uresničevanja naših zahtev,« je 

pojasnil Hribar Milič. 

Skupaj z drugimi zbornicami in delodajalskimi 

združenji je GZS vladi posredoval zahteve 

za razbremenitev gospodarstva in nujnost 

spremembe zakonodaje za varno prožnost 

delovnih razmerij. Poudaril je nujnost učinkovitejše 

uporabe sredstev aktivne politike 

zaposlovanja. Zbornica je skupaj z drugimi 

delodajalskimi organizacijami zahtevala spremembe 

zakonodaje o minimalni plači in trgu 

dela, sodelovala pa je tudi pri razpravi o izhodiščih 

za modernizacijo pokojninskega sistema. 

»Vključevali smo se v pripravo okrog 380 

predpisov,« je povedal Hribar Milič. Velik poudarek 

je GZS dal tudi pomoči pri ustvarjanju 

poslovnih priložnosti in internacionalizaciji 

poslovanja članov. UO GZS je predlog letnega 

poročila GZS za leto 2009 sprejel in ga poslal v 

potrditev skupščini GZS. 

Evropska gospodarska strategija 

Cveto Stantič, podpredsednik skupine delodajalcev 

v evropskem ekonomsko-socialnem 

odboru, je na seji predstavil evropsko 

gospodarsko strategijo EU 2020. Ta kot 

prednostno področje opredeljuje premišljeno, 

trajnostno in vključujočo rast. Ključne 

pobude za hitrejši napredek na prednostnih 

področjih in za doseganje ciljev so po Stantičevih 

besedah inovacije, mladi in mobilnost, 

evropski program za digitalne tehnologije, 

industrijska politika za dobo globalizacije, 

z viri gospodarna Evropa, program za nova 

znanja in spretnosti in nova delovna mesta 

ter evropska platforma za boj proti revščini. 

Poudaril je, da je »pogoj za uspeh strategije 

boljše upravljanje in lastništvo strategije«. 

Stantič je prikazal tudi stališče evropskega 

združenja zbornic Eurochambres, katerega 

član je tudi GZS, do strategije EU 2020 

in delovanje tega združenja. Pri tem je poudaril, 

da se bodo evropske zbornice zavzemale 

za ostrejše kazni za nedoseganje ciljev 

strategije in večje spodbude za izvajalce ter 

izmenjavo dobrih praks. 

Cveto Stantič, 

podpredsednik interesne skupine delodajalcev 

v evropskem ekonomsko-socialnem odboru 

»Pobude za hitrejši napredek na 

prednostnih področjih za doseganje 

ciljev strategije so zavezujoče tako 

na ravni EU kot na ravni posameznih 

držav članic.« 

Daljše delo – še 

več težav 

Nika Logar, foto: Žare Modlic 

Zaposleni bo v Sloveniji čez 30 let »skrbel« za 

več kot enega upokojenca. Spremembe zdajšnje 

ureditve so zato, poudarjajo delodajalci, 

res nujne. 

z vladnimi predlogi za modernizacijo pokojninskega 

sistema niso zadovoljni. Ne le 

A 

pokojninsko, treba je spremeniti tudi delovno, 

socialno in davčno zakonodajo, opozarjajo. 

Aleksandar Kešeljević, 

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani 

»Kakršnakoli pokojninska reforma 

ne bo zadostna, če ne bo gospodarske 

rasti.« 

Slovenci se upokojujemo (pre) 

mladi 

V Sloveniji se povprečno upokojujemo pri 53. 

letih in osmih mesecih, z le 32 leti in tremi meseci 

delovne dobe. Med 55. in 64. letom starosti 

je v delovnem razmerju le slaba tretjina prebivalcev. 

V EU je povprečje višje – skoraj polovica. 

Življenjska doba pa se podaljšuje kot povsod po 

Evropi. Tako ni čudno, da je, kot je na problemski 

konferenci GZS poudaril generalni direktor GZS 

Samo Hribar Milič, pokojninski sistem že v tem 

trenutku nevzdržen. Projekcije pa kažejo, da naj 

bi leta 2050 odhodki pokojninske blagajne znašali 

kar 18,4 odstotka BDP. A nižanje pokojnin ni 

rešitev. »Pokojnine so na spodnji meji socialne 

vzdržnosti,« je poudaril Aleksandar Kešeljević z 

Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Ni 

več prostora za nižanje.« 

7 PREDLOGOV GZS 

»Dve tretjini gospodarstva že zdaj 

komaj držita glavo nad vodo, ko gre 

za tekočo likvidnost, pridobivanje 

poslov, pokrivanje obveznosti,« 

poudarja Hribar Milič, zato so »edina 

alternativa hitre in radikalnejše spremembe 

delovnopravne, pokojninske 

in socialne zakonodaje«. Delodajalci 

zato predlagajo sedem rešitev, ki jih 

je vlada pri modernizaciji pokojninskega 

sistema spregledala: 

1. finančna spodbuda pri zaposlitvah 

starejših delavcev 

– za vsakega zaposlenega, ki 

ostane v delovnem razmerju po 

izpolnitvi predčasnih pogojev 

za upokojitev, naj delodajalec 

plača le polovico sedanje višine 

prispevka za pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje; po izpolnitvi 

polne upokojitvene starosti naj 

delodajalec plača le 20 odstotkov 

prispevka; 

2. uzakonitev kapice zavarovalne 

osnove za pokojninsko zavarovanje 

– uvede naj se limitiranje 

plačila prispevka do višine 

40.422 evrov; 

3. vštevanje vseh prejemkov, od katerih 

so bili vplačani prispevki, v 

pokojninsko osnovo – ker deloda- 

Reforma z napako 

Predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem 

zavarovanju ne sledi vsem ciljem, ki si jih 

je postavila vlada sama, opozarjajo delodajalci. 

Pisci zakona niso predvideli kapice zavarovalne 

osnove za pokojninsko zavarovanje, kot jo predvideva 

Slovenska izhodna strategija 2010–2013. 

Zakonski predlog še dodatno širi osnove za plačilo 

prispevka, najvišjo pokojninsko osnovo pa 

ohranja v višini štirikratnika najnižje pokojninske 

osnove. 

Slovenska posebnost je, da si starejši delavci želijo 

čim prejšnje upokojitve in jo tudi uresničijo 

takoj, ko dosežejo minimalne pogoje zanjo. Delodajalci 

pa, na drugi strani, niso motivirani za zaposlovanje 

starejših, saj za podjetje, v primerjavi 

z mlajšimi kolegi, pomenijo višji strošek za manj 

opravljenega dela. Osvežena zakonodaja sicer za 

delavce, ki izpolnjujejo minimalne pogoje, predvideva 

možnost delne upokojitve, ne spodbuja 

pa delodajalcev, da bi jih obdržali v »delnem delovnem 

razmerju«. Vlada namreč ne predvideva 

znižanja prispevne stopnje za te delavce, ampak 

načrtuje podjetjem priznati olajšave šele s spremembami 

obdavčitve dohodka pravnih oseb. Teh 

pa še niso pripravili. 

4. 

5. 

6. 

7. 

jalci in delavci plačujejo prispevke 

od vseh prejemkov iz delovnega 

razmerja, vključno z bonitetami, 

in da se podaljšuje obdobje za 

izračun pokojninske osnove z zdajšnjih 

18 na 34 let zavarovanja, ki 

so za zavarovanca najugodnejša, 

bi moral biti izračun pokojninske 

osnove s tem usklajen; 

zakonska ureditev vključevanja 

v sistem dodatnega pokojninskega 

zavarovanja – delež 

aktivne populacije, ki je vključena 

v prostovoljno dodatno 

pokojninsko zavarovanje, je 

razmeroma majhen, zato bi ga 

morali zakonsko predpisati; 

davčna razbremenitev rente 

prostovoljnega dodatnega 

pokojninskega zavarovanja; 

višje davčne olajšave za prostovoljno 

dodatno pokojninsko 

zavarovanje; 

preprečitev navala upokojitev 

– prehodno obdobje, po 1. 

januarju 2011, naj zakon uredi 

tako, da ne bo nepotrebnega in 

pretiranega navala v upokojitev 

tistih, ki bodo lahko uveljavili bonuse 

za predčasno upokojitev, ki 

jih omogoča zdaj veljavni zakon.

16 GZS 



GZS 

17 

TRENDI 

Le skromno 

okrevanje v EU 

Konjunktura na osnovi OECD sestavljenega vodilnega kazalca 

(CLIs) za februar 2010 v povprečju še naprej kaže gospodarsko 

okrevanje. Najmočnejša znamenja gospodarske aktivnosti so bili 

zaznani v ZDA in na Japonskem. Se pa na Kitajskem pojavljajo 

neodločni znaki počasnejše gospodarske rasti, čeprav so v prvem 

četrtletju 2010 še zabeležili visoko 11,9-odstotno rast glede na isto 

četrtletje lani. Vse glasnejša so ugibanja o tveganjih na Kitajskem 

Primerjava nekaj glavnih kazalcev Slovenije z EU, Nemčijo in Avstrijo 

Medletna rast v %, primerjava glede na isti mesec predhodnega leta 

Slovenija 

XII 09 I 10 II 10 

HICP 2,1 1,8 1,6 

CIP -0,6 -0,1 0,1 

IP 2,7 -8,3 1,5 

NNI 14,7 5,6 … 

GRAD -9,5 -11,4 -28,7 

TRGOV -6,7 -7,9 -3,8 

ILO B.*. 6,3 6,2 6,1 

EU-27 

XII 09 I 10 II 10 

HICP 1,5 1,7 1,4 

CIP -1,5 0 0,4 

IP * -4 1,2 3,5 

NNI 7 6,3 … 

GRAD -4,6 -7,5 -10,2 

TRGOV -0,5 -1,2 -0,7 

ILO B.*. 9,4 9,5 9,6 

Ekonomistka Darja Močnik je samostojna svetovalka 

v SKEP-Analitski skupini GZS, ki spremlja 

konjunkturo in makroekonomske trende. 

Darja Močnik, SKEP – Analitska skupina GZS, darja.mocnik@gzs.si 

Pomladanske napovedi gospodarske 

rasti v letih 2010-2011 za Slovenijo 

so različne, skupno vsem pa je, 

da bo okrevanje postopno, zmerno 

in še negotovo. 

Nemčija 

XII 09 I 10 II 10 

HICP 0,8 0,8 0,5 

CIP -5,2 -3,4 -3,1 

IP -5,5 3,2 6,8 

NNI 6,9 15,3 … 

GRAD -1,2 -16,1 -16,6 

TRGOV -1,3 -0,8 -0,9 

ILO B.*. 7,5 7,5 7,5 

Avstrija 

XII 09 I 10 II 10 

HICP 1,1 1,2 0,9 

CIP 0,2 0,2 … 

IP -3,2 0,6 … 

NNI 19,5 … … 

GRAD -0,2 … … 

TRGOV 3,4 1,8 3,2 

ILO B.*. 4,8 4,9 5 

Vir: Eurostat, 16. april 2010 – začasni podatki; …- ni podatka 

Razlaga kratic: HICŽP – Harmonizirani Indeks cen življenjskih potrebščin; CIP – cene industrijskih proizvodov na domačem trgu; IP – Industrijska proizvodnja; NNI – Nova naročila v industriji; GRAD – Vrednost opravljenih gradbenih del; 

TRGOV – Prihodek v trgovini na drobno (živila, neživila, motorna goriva); ILO B. – Brezposelnost po ILO, merjena v % za navedeni mesec. 

(nepremičninski balon, dvig obrestnih mer, inflacija, upad cen delnic). 

Podobne, a blažje znake počasnejše rasti prav tako zaznavajo 

v Franciji in Italiji. Oživljanje gospodarstva naj bi se v letih 2010 in 

2011 v Evropi postopno okrepilo in povprečne stopnje rasti BDP 

naj bi letos na evrskem območju dosegle med 0,8 in 1,4 odstotka. 

V Nemčiji, Franciji in Italiji, kot nosilnih državah evropskega gospodarskega 

utripa, so za leti 2010 in 2011 tako napovedana znamenja 

oživljanja – predvsem so ugodnejša pričakovanja za Nemčijo 

in Francijo. Po pričakovanjih naj bi gospodarska rast leta 2010 

v Nemčiji znašala okoli 1,4 odstotka, Franciji okoli 1,3 odstotka in 

Italiji med 0,7 in 0,9 odstotka. Kljub trenutnemu izboljšanju pa so 

razmere še na tehtnici in lahko se zgodi scenarij novega, drugega 

vala krize, ki pa bi bil lahko milejši. 

Tudi za Slovenijo je vrednost kazalnika gospodarske klime marca 

višja kot februarja, na kar je vplival predvsem optimizem v predelovalnih 

dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja pa je nižja v 

gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Na splošno Slovenija v prvih 

mesecih letos še ne izkazuje bistvenega izboljšanja ekonomskih 

trendov. Pomladanske ocene domačih in tujih inštitucij so tako za 

Slovenijo za leto 2010 glede rasti bolj skromne. Najbolj bo tveganjem 

izpostavljeno gradbeništvo. Pričakovani pozitivni impulzi iz 

mednarodnega okolja ter predvsem zmerno okrevanje v državah, 

ki so naši glavni izvozni partnerji, nakazujejo za Slovenijo za letos 

možnost manjše, 0,6- do 1,3-odstotne rasti BDP. Za prihodnje leto 

pa so po trenutnih ocenah možne rahlo izboljšane, vendar še šibke 

rasti BDP (okoli dva odstotka). So pa za letos še predvidena poslabšanja 

na trgu dela. Brezposelnost naj bi se zaradi slabih plačilnih 

sposobnosti podjetij, skromnih kreditnih tokov in drugih težav še 

zviševala in naj bi dosegla vrh v letu 2011. Povprečna letna inflacija 

naj bi se za leto 2010 po napovedih Umarja v primerjavi s predhodnim 

letom zvišala za 1,3 odstotka, po napovedih Banke Slovenije 

za 1,6 in napovedih SKEP GZS za 1,5 odstotka. Za leto 2011 so pričakovana 

znova nekoliko izrazitejša cenovna gibanja (od 1,6 do dva 

odstotka). 

Ocene in napovedi BDP za slovenijo 

2010 2011 

UMAR (april) 0,6 2,4 

Banka Slovenije (april) 1,3 1,8 

SKEP (april) 0,6 2 

WIIW (februar) 1 2 

Consensus Forecasts (marec) 1 2,4 

D&G (april) 1 2 

Eurostat (april) 1,3 2 

Vir: Pomladanske napovedi 2010 

DEŽELNO TVEGANJE. Marca 2010 je revija Euromoney 

objavila lestvico, na osnovi katere države razvrščajo glede na 

oceno deželnega tveganja. Na prvem mestu in najbolje ocenjena 

je Norveška med 186 ocenjevanimi državami. Slovenija je na tej 

lestvici od septembra lani napredovala kar za devet mest – z 29. 

na 20. mesto. 

INDUSTRIJA V SLOVENIJI. Po statističnih podatkih 

Sursa je industrijski cikel proizvodnje zelo spremenljiv in se odziva na 

trenutno povpraševanje in naročila. Namreč, industrijska proizvodnja 

se je januarja letos zmanjšala za 6,1 odstotka in februarja povečala za 

6,3 odstotka v primerjavi s predhodnim mesecem. Industrijska proizvodnja, 

ki je sicer na zelo nizki ravni, pa se vendarle previdno vzpenja, 

saj je bila februarja letos glede na februar lani večja za 1,5 odstotka. Po 

namenu pa se je v letu dni najbolj zmanjšala proizvodnja proizvodov za 

investicije, za 3,2 odstotka, proizvodnja izdelkov za široko porabo ter 

vmesno porabo pa se je povečala za 0,8 oziroma za 4,4 odstotka. Zaloge 

industrijskih proizvodov so se ob januarskem zmanjšanju zmanjšale 

tudi februarja, za 1,4 odstotka. 

INDUSTRIJA V EU. Po podatkih Eurostata so februarja letos 

tudi države EU zabeležile rahlo okrevanje proizvodnje. Tako so 

na mesečni ravni države EU in države evrskega območja februarja 

zabeležile 0,7- oziroma 0,9-odstotno rast proizvodnje. Glede na lanski 

februar so države EU proizvodnjo v povprečju povečale za 3,5 

odstotka, nekaj bolj na območju evra, za 4,1 odstotka. Naše največje 

izvozne partnerice so februarja letos v primerjavi s februarjem lani 

izmerile te rasti proizvodnje – Nemčija 6,8-odstotno, Italija 2,7-odstotno 

in Francija 3,2-odstotno rast. 

Bruto domači proizvod, 2009 

Medletna rast v %, primerjava glede na isto obdobje predhodnega leta 

0 

-1 

-2 

-3 

-4 

-5 

-6 

-7 

-8 

Slovenija EU 27 Evroobmočje OECD 

-7,8 

Vir: SURS, Eurostat, OECD 

-4,2 -4,1 

-3,4 

SKEP GZS 

Izvoz blaga 

Medletne stopnje rasti v % 

30 

20 

10 

0 

-10 

-20 

-30 

Vir: Statistični urad RS 

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 

TRGOVINA v SLO in EU. Podobno kot v povprečju evropskih 

držav se je tudi v Sloveniji prihodek od prodaje na drobno februarja v 

primerjavi s predhodnim mesecem zmanjšal za 1,7 odstotka. V tem času 

je bil v EU zabeležen 0,7-odstotni in na evrskem območju 1,1-odstotni 

upad prihodkov v trgovini na drobno. Tako je februarja letos prihodek od 

prodaje v EU ostal na ravni februarja lani, na evrskem območju pa se je 

zmanjšal za 0,6 odstotka in v Sloveniji za 3,8 odstotka. Bolj pa se je v tem 

obdobju povečal prihodek trgovcev na drobno in debelo z motornimi 

vozili in popravili (za 4,4 odstotka); sicer se je februarja zmanjšal. 

TURIZEM. Po začasnih statističnih podatkih je Slovenijo v prvih 

dveh mesecih leta 2010 obiskalo osem odstotkov več turistov kot lani ta 

čas, štiri odstotke je bilo več tudi turističnih prenočitev. Večinski delež 

prenočitev so februarja pomenili domači turisti (63 odstotkov) in preostali 

delež (37 odstotkov) tuji turisti. V hotelih je bilo februarja letos 68 

odstotkov vseh prenočitev. Zdraviliški kraji pa so ta mesec evidentirali 

38 odstotkov vseh prihodov turistov. 

GRADBENIŠTVO. Januarja 2010 je statistika glede na predhodni 

mesec izmerila realno za 7,1 odstotka višjo vrednost gradbenih del, medtem 

ko se je februarja znova znižala, za 9,2 odstotka. Februarja letos se je 

vrednost opravljenih gradbenih del glede na februar lani v povprečju znižala 

za 28,7 odstotka, kar lahko pojasnimo s še vedno slabimi razmerami v 

gradbeništvu – predvsem likvidnostnimi težavami. Gradbena aktivnost se 

je letos v dveh mesecih v povprečju zmanjšala za 20,8 odstotka v primerjavi 

z istim obdobjem lani (pri gradnji inženirskih objektov se je zmanjšala za 

27,3 odstotka, pri gradnji stavb pa povečala za 14,2 odstotka). 

IZVOZ IN UVOZ. Nekatere pozitivne spodbude z mednarodnega 

trga so že vplivale na februarski izvoz in uvoz blaga. Februarja letos je Slovenija 

izvozila nominalno za osem odstotkov več in uvozila za 12,1 odstotka 

več blaga kot predhodni mesec – predvsem se je povečala menjava z 

državami EU. Tudi na medletni ravni se kaže pozitivna dinamika, saj je bilo 

februarja letos za 2,9 odstotka več izvoza blaga kot februarja lani, uvoza pa 

je bilo za štiri odstotke več. Februarja je bilo blagovnega primanjkljaja 121 

milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 93,8-odstotna. 

Blagovna menjava Slovenije s tujino 

2009 I-II 2010 

v mio EUR rast v % * v mio EUR rast v %* 

IZVOZ 16.040 -19,0 2.541 2,3 

EU-27 11.205 -18,1 1.906 6,2 

Države nečlanice 4.835 -21,2 636 -8,1 

UVOZ 16.959 -26,4 2.663 1,0 

EU-27 13.319 -25,8 2.039 1,3 

Države nečlanice 3.639 -28,7 623 0,2 

SALDO MENJAVE -919 -121 

Saldo tekoče plačilne bilance -340 -133 

Vir: Statistični urad RS; *glede na isto obdobje predhodnega leta 

SKEP GZS



GZS 19 

PLAČILNA BILANCA. Primanjkljaj v plačilni bilanci se 

februarja letos glede na predhodni mesec veča, glede na lanski 

februar pa je le nekoliko manjši. V prvih dveh mesecih letos je 

imel tekoči račun 133 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko 

je bilo v prvih dveh mesecih leta 2009 primanjkljaja 196,5 milijona 

evrov. V tem času so imele primanjkljaj dohodkovna (-118 

milijonov evrov), transferna (-74 milijonov) in blagovna bilanca 

(-34 milijonov evrov), presežek pa storitvena bilanca (58 milijonov 

evrov). 

RAZMERJE EVRO–DOLAR. Evro je bil v razmerju do 

dolarja v letu 2009 v povprečju vreden 1,39 dolarja. Letos je v 

prvih mesecih evro oslabel – februarja je bil vreden 1,37 dolarja, 

marca je bilo za evro treba odšteti 1,36 dolarja, sredi aprila (19. 

aprila) pa 1,35 dolarja. 

Gibanje izbranih tečajev – referenčni tečaji ECB 

1 EUR je enot tuje valute USD CHF GBP 

2004 1,24 1,54 0,68 

2005 1,24 1,55 0,68 

2006 1,25 1,57 0,68 

2007 1,37 1,64 0,68 

2008 1,47 1,59 0,80 

2009 1,39 1,51 0,89 

2010 Januar 1,43 1,48 0,88 

Februar 1,37 1,47 0,88 

Marec 1,36 1,45 0,90 

Vir: Banka Slovenije, Tečajnica BS – referenčni tečaji ECB 

OBRESTNA MERA ECB in EURIBOR. Ključna obrestna 

mera ECB tudi sredi aprila 2010 ostaja en odstotek. Za podjetja 

in medbančno poslovanje pomemben EURIBOR se je letos zniževal. 

Trimesečni EURIBOR se je marca 2010 v povprečju znižal na 0,645 

odstotka, konec marca pa na 0,634 odstotka. Od aprila se je trimesečni 

EURIBOR začel rahlo zviševati in je sredi aprila dosegel 0,644 odstotka 

(16. aprila). Obrestna mera za nova posojila podjetjem do enega leta in 

do milijon evrov je februarja 2010 znašala 5,8 odstotka, za posojila nad 

milijon evrov pa 5,1 odstotka. 

obrestne mere 

8 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

0 

OM za kredite podjetjem do 1 leta, nad 1 mio EUR 

EURIBOR (1 leto) 

2006 2007 2008 2009 2010 

Vir: Banka Slovenije 

SKEP GZS 

Dosežene povprečne cene za izbrane surovine 

Surovine Enota 2008 2009 Februar 2010 Marec 2010 

Kava, Arabica cent/kg 308,1 317,1 348,0 362,7 

Sladkor, EU domači cent/kg 69,7 52,4 45,8 45,5 

Sojino olje $/mt 1.258 849 915,0 915,0 

Soja $/mt 523 437 405,0 408,0 

Koruza $/mt 223,1 165,5 161,8 159,0 

Pšenica, ZDA $/mt 271,5 186,0 191,8 190,0 

Riž, Tajska $/mt 482,3 326,4 403,0 377,0 

Celuloza $/mt 820,2 616,2 765,0 790,0 

Bombaž, ZDA cent/kg 161,3 144,2 177,1 190,7 

Kavčuk, ZDA cent/kg 284,1 214,6 343,3 360,0 

Aluminij $/mt 2.573 1.665 2.049 2.206 

Baker $/mt 6.956 5.150 6.848 7.463 

Svinec cent/kg 209,1 171,9 212,4 217,2 

Nikelj $/mt 21.111 14.655 18.976 22.461 

Cink cent/kg 187,5 165,5 215,7 227,5 

Surova nafta, brent $/bbl 97,6 61,9 74,3 79,3 

Naravni plin, Europe $/mmbtu 13,41 8,71 8,8 8,8 

Vir: WB – Svetovna banka, marec 2010 

INFLACIJA V SLOVENIJI. Življenjske potrebščine so se februarja 

letos glede na predhodni mesec v povprečju podražile za 0,4 odstotka 

in marca za 1,1 odstotka, predvsem zaradi višjih cen blaga (obleke 

in obutve, za 13,6 odstotka). Tako so povprečne cene življenjskih potrebščin 

v prvih treh mesecih 2010 glede na isto obdobje lani v povprečju višje 

za 1,4 odstotka. Za enak odstotek se je marca letos zvišala inflacija (raven 

cen v primerjavi z marcem lani). 

Inflacija v sloveniji in EU 


8 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

Slovenija (ICŽP) 

EU-27 (HICP) 

0 

-1 

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 

-2 


SKEP GZS 

INFLACIJA V EU. Marca 2010 je bila inflacija, merjena s HICP 

– harmoniziranim evropskim indeksom cen življenjskih potrebščin, v 

državah članicah evrskega območja v povprečju višja za 1,4 odstotka, 

v državah članicah EU za 1,9 odstotka glede na marec 2009. Slovenija 

je ta čas na medletni ravni beležila 1,8-odstotno stopnjo inflacije. Najvišjo 

medletno stopnjo inflacije sta imeli Madžarska (5,7 odstotka) in 

Romunija (4,2 odstotka) ter najvišjo deflacijo Latvija (-4 odstotka) in 

Irska (-2,4 odstotka). 

evrskega območja, višje za 2,8 odstotka in iz držav zunaj evrskega območja 

višje za 4,1 odstotka. 

PLAČE NA ZAPOSLENEGA. je februarja 2010 znašala 

1.431,45 evra bruto, realno je bila za 1,6 odstotka (nominalno za 1,2 odstotka) 

nižja od januarske. Glede na februar 2009 pa je bila bruto plača 

realno za 2,3 odstotka višja (nominalno za 3,6 odstotka višja). Februarja 

2010 so se tako povprečne bruto plače na mesečni ravni povečale le v 

dejavnosti L-poslovanje z nepremičninami, za 1,1 odstotka, ter v N-drugih 

raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Povprečna mesečna neto plača 

je februarja letos znašala 930,01 evra in je bila realno za 1,1 odstotka nižja 

kot januarja ter za 2,2 odstotka višja kot februarja lani. 

povprečna bruto plača 


11 

10 

9 

8 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

0 

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 


SKEP GZS 

ZAPOSLENOST. Trend zmanjševanja števila zaposlenih se je 

februarja sicer ustavil, vendar so razmere še vedno zelo negotove. Februarja 

2010 je bilo v Sloveniji v povprečju 836.038 delovno aktivnih in 

stopnja ostaja na ravni januarja ter za 3,8 odstotka manj kot februarja 

lani. Zaposlenih pri pravnih osebah je bilo na medletni ravni za 3,2 

odstotka manj, zaposlenih pri fizičnih osebah pa kar za 9,9 odstotka 

manj. Samostojnih podjetnikov je bilo februarja 2010 5,8 odstotka več 

kot februarja 2009, samozaposlenih pa 3,3 odstotka manj kot februarja 

lani. 

BREZPOSELNOST IN PROSTA DELOVNA ME- 

STA. Število brezposelnih se postopno umirja. Tako je bilo še konec 

februarja 2010 registriranih 99.784 brezposelnih in marca nekaj manj, 

98.893 brezposelnih. To je za 0,9 odstotka manj kot februarja 2010, vendar 

še vedno za 24,1 odstotka več kot marca 2009. Delodajalci so marca 

2010 prek zavoda za zaposlovanje objavili 13.545 prostih delovnih mest, 

za 15,6 odstotka več kot februarja letos in za 4,3 odstotka manj kot marca 

2009. STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI je bila februarja 

2010 10,7-odstotna. 

REGISTRIRANI BREZPOSELNI 


50 

najnovejši podatki o tekočih gibanjih 

v Sloveniji, stanje 19. 4. 2010 

Stopnje rasti v % – primerjava glede na enako obdobje predhodnega leta 

BRUTO DOMAČI PROIZVOD Rast v %, 4. četrt. 2009 Rast v %, 2009 

BDP – realna rast, v % (prva ocena) −5,5 −7,8 

ZUNANJA TRGOVINA Februar 2010 Rast v %, I-II 2010 

Izvoz blaga skupaj, v mio EUR 1.320 2,3 

• Izvoz blaga v EU 27, v mio EUR 969 6,2 

Uvoz blaga skupaj, v mio EUR 1.407 1,0 

• Uvoz blaga iz EU 27, v mio EUR 1.069 1,3 

Pokritost uvoza z izvozom blaga, v % 93,8 

REALNI SEKTOR Rast v %, II 2010 Rast v %, I-II 2010 

Industrija – obseg proizvodnje 

• skupaj 1,5 -3,6 

• predelovalne dejavnosti 2,4 -3,0 

Gradbeništvo - vrednost opremljenih del -28,7 -20,8 

Trgovina (prihodek) – na drobno 1) -3,8 -5,9 

– z mot. vozili, popravila 4,4 3,8 

CENE Rast v %, III 2010 Rast v %, I-III 2010 

Cene življenjskih potrebščin 1,4 1,4 

REFERENČNI TEČAJI ECB, 1 EUR je enot tuje valute Marec 2010 Povprečje I-III 2010 

USD – ameriški dolar 1,36 1,38 

CHF – švicarski frank 1,45 1,46 

JPY – Japonski jen 123,03 125,61 

GBP – angleški funt 0,90 0,89 

CZK – češka krona 25,54 25,88 

HUF – madžarski forint 265,38 268,67 

PLN – poljski zlot 3,89 3,99 

HRK – hrvaška kuna 7,26 7,29 

JAVNA PORABA Marec 2010 Rast v %, I-III 2010 

Skupaj prihodki, v tisoč EUR 1.100.279 -2,1 

• realna rast, v % -3,5 

Prihodki proračunov, v tisoč EUR 530.880 -3,5 

• realna rast, v % -4,8 

POKOJNINE Februar 2010 Rast v %, I-II 2010 

Število vseh prejemnikov 547.723 2,4 

Povprečna starostna pok. z VD, neto v EUR 2) 633,17 0,7 

PLAČE NA ZAPOSLENEGA Februar 2010, v EUR Rast v %, I-II 2010 

Bruto plača 1.431,45 2,9 

Neto plača 930,01 2,8 

Realna rast bruto plače, v % 1,5 

AKTIVNO PREBIVALSTVO Februar 2010 Rast v %, I-II 2010 

• Zaposlene osebe (pri pravnih in fizičnih osebah) 749.775 -3,8 

• Samozaposlene osebe 86.263 -3,3 

Prijavljeni brezposelni 99.784 29,3 

Prosta delovna mesta 11.718 -4,3 

Stopnja registrirane brezposelnosti, v % 10,7 

POSLOVNI SUBJEKTI 3) Stanje 31.12.2009 Rast v %, 31.12.2009 

Poslovni subjekti skupaj 177.281 3,6 

• Gospodarske družbe in zadruge 60.138 5,9 

- Družbe z omejeno odgovornostjo 55.236 7,4 

- Delniške družbe 985 -4,7 

• Samostojni podjetniki posamezniki 73.892 4,2 

OBRESTNE MERE 

EURIBOR (3-mesečni) marec 2010 0,645 % 

16.4.2010 0,664 % 

ECB (od 13.5. 2009) 1,0 % 

CENE SUROVIN. Marca 2010 so se, po podatkih Svetovne 

banke, cene hrane in žit v povprečju znižale za 3,6 oziroma 2,9 odstotka. 

Najbolj so se marca letos glede na predhodni mesec zvišale 

cene industrijskih surovin, v povprečju za 4,5 odstotka. Med njimi 

so se najbolj podražili nikelj, za 18,4 odstotka, aluminij, za 7,6 odstotka, 

cink, za 5,5 odstotka, in svinec, za 2,3 odstotka. Cene nafte 

brent so se februarja znižale za 2,7 odstotka in marca spet zvišale za 

6,7 odstotka. Marca 2010 so bile cene nafte brent v povprečju 79,3 

dolarja za sod, 19. aprila pa je bilo treba za sod nafte brent odšteti 

87,2 dolarja. 

CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV pri proizvajalcih 

so se januarja 2010 glede na predhodni mesec v povprečju 

zvišale za 0,1 odstotka in februarja za 0,4 odstotka. Februarja 2010 

so bile v primerjavi z marcem lani proizvajalčeve cene na domačem 

trgu višje za 0,1 odstotka, izvozne cene na evrskem območju so bile 

nižje za 3,1 odstotka in v državah zunaj evrskega območja za 1,5 

odstotka. 

CENE UVOŽENIH PROIZVODOV so se na mesečni ravni 

januarja 2010 zvišale za 1,3 odstotka in februarja za 1,7 odstotka. Na medletni 

ravni pa so bile februarja 2010 cene proizvodov, uvoženih iz držav 

40 

30 

20 

10 

0 

-10 

-20 

-30 


2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 

SKEP GZS 

Opombe: 

1) Trgovina na drobno zajema trgovino z živili, pijačami, tobakom; trgovino z neživili in specializirane prodajalne z motornimi gorivi. 

2) Ne vključuje prejemnikov državnih, vojaških, akontacij pokojnin, kmečkih pokojnin po SZK in dodatkov k pokojnini. 

3) AJPES - Poslovni register Slovenije (PRS) 

Viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije, EBF, AJPES, Eurostat Zavod RS za zaposlovanje, ZPIZ; UJP, 

Preračuni: SKEP GZS 

SKEP – Analitska skupina GZS, Telefon: 01 58 98 166, 

E-pošta: skep@gzs.si, Splet: www.gzs.si/skep 

Pripravila: Darja Močnik 

Vsebinska redakcija: Marjeta Šiško-Debeljak



GZS 21 

INTERNACIONALIZACIJA 

STEČAJNI POSTOPKI 

NATEČAJ 

Nedotakljivost 

davkov v stečaju 

Najbrž je odveč opomba, da gre za enega tistih 

zakonov, ki odločilno vplivajo na ekonomski 

položaj gospodarskih subjektov in na 

delovanje slovenskega gospodarstva kot celote. 

Zaradi tega si je zakonodajalec za enega izmed 

štirih temeljnih ciljev reforme zadal tudi boljše 

poplačilo upnikov v postopkih zaradi insolventnosti, 

z namenom doseči stimulativne učinke 

na delovanje gospodarstva kot celote. Uresničitev 

navedenega cilja je za gospodarstvo (zlasti v 

času krize) življenjskega pomena, zato so nujni 

nekateri sistemski posegi v veljavni ZFPPI- 

PP, vključno z »deprivilegiranjem« države kot 

upnika davčnih terjatev v stečajnih postopkih 

vis-a-vis navadnih upnikov. 

Privilegirano obravnavo terja- 

““ 

tev države za plačilo davkov je 

treba nemudoma odpraviti. 

Po drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP so namreč 

v stečajnem postopku prednostne terjatve 

tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov, ki 

so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega 

postopka. To pa v praksi pomeni, da se 

terjatve za plačilo davkov poplačajo po vrstnem 

redu pred plačilom navadnih terjatev in da se 

številni stečajni postopki dejansko pogosto 

Marko Djinović se kot samostojni pravni svetovalec 

v Pravni službi GZS ukvarja z gospodarskim pogodbenim, 

gospodarskim statusnim in insolvenčnim 

pravom. 

Marko Djinović, namestnik vodje Pravne službe GZS, marko.djinovic@gzs.si 

V kratkem nas čaka obsežna reforma zakona o 

finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti 

in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki 

ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke 

zaradi insolventnosti (stečajne postopke in 

postopke prisilne poravnave) in postopke prisilnega 

prenehanja. 

vodijo le zaradi poplačila davčnih obveznosti 

stečajnega dolžnika, kar navadnim upnikom 

odvzema vsako možnost poplačila. 

Moč argumenta ali argument 

moči 

GZS je kot aktivni udeleženec v postopku priprave 

sprememb in dopolnitev ZFPPIPP ves 

čas zagovarjal stališče, da je treba privilegirano 

obravnavo terjatev države za plačilo davkov 

nemudoma odpraviti, če zares želimo omogočiti 

boljše pogoje za poplačilo gospodarskih subjektov 

kot upnikov v stečajnih postopkih. Tudi 

v strokovnih krogih je domala enotno stališče, 

da za privilegirano obravnavo terjatev za plačilo 

davkov ni razumnih razlogov, saj ima država 

vse možnosti, da zagotovi njihovo učinkovito 

izterjavo po pravilih, ki urejajo davčno izvršbo. 

Identično stališče je marca letos sprejela tudi 

strokovna delovna skupina za pripravo novele 

ZFPPIPP in predlagala črtanje terjatev za plačilo 

davkov iz kataloga prednostnih terjatev v 

drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP. 

Sistemska anomalija 

Uvrstitev terjatev za plačilo davkov med prednostne 

terjatve v stečajnem postopku je v prvi 

vrsti sporna s pravnosistemskega vidika. Davčni 

organi namreč obračunavajo davke, nadzirajo 

njihovo plačevanje in opravljajo davčno izvršbo 

avtonomno, mimo sodišč in po posebnih pravilih 

zakona o davčnem postopku. Pri tem imajo 

dostop do vseh podatkov o premoženju davčnih 

zavezancev, kar jim omogoča tekoče spremljanje 

njihovega poslovanja in takojšnje evidentiranje 

davčnega dolga. Davčni organi se prav tako ne 

srečujejo s težavo časovnega zamika začetka izvršbe 

zaradi sodnih zaostankov, saj pri davčni 

izvršbi, v nasprotju s klasično izvršbo, izvršilni 

naslov nastane v samem davčnem postopku, ne 

pa v ločenem, sodnem postopku. Možnosti države 

za uspešno izterjavo davčnih terjatev so zato 

v primerjavi z gospodarskimi subjekti, ki imajo 

na voljo klasično izvršbo, že v izhodišču neprimerno 

boljše, v smislu večje učinkovitosti, hitrosti 

postopanja, dostopa do podatkov o dolžniku, 

boljšega vrstnega reda in podobno. 

Država naj gospodari bolje 

Privilegiranje davčnih terjatev v stečajnem postopku 

je nerazumno tudi z vidika dobrega 

gospodarjenja države, saj je nepojmljivo, da bi 

država, glede na zgornje ugotovitve o prednostih 

davčne izvršbe, čakala 12 mesecev z izvršbo. Veljavna 

ureditev zato dobesedno spodbuja državo 

k nepravočasnemu terjanju in hkrati utegne biti 

generator davčnih dolgov. V zvezi z navedenim 

je treba posebej opozoriti na veljaven sistem 

obračunavanja in pobiranja DDV, ki temelji na 

načelu nastanka poslovnega dogodka, in ne na 

plačani realizaciji. Če nadalje upoštevamo, da so 

poplačila upnikov v stečajnih postopkih relativno 

nizka, praviloma okoli 20 odstotkov, to praktično 

pomeni, da se v stečajnem postopku poplača 

le DDV. S tako visoko postavljeno kvaliteto 

zaščite torej država pobere DDV od dolžnika na 

škodo tistih, ki dodano vrednost generirajo, to je 

gospodarskih subjektov. 

Dvojno privilegiranje države 

je nerazumno 

Dajanje prednosti davčnim terjatvam v stečajnem 

postopku pomeni dvojno privilegiranje 

države nasproti upnikom navadnih terjatev, 

zlasti gospodarskim subjektom. Takšno privilegiranje 

(presežno zavarovanje) je nerazumno, 

saj ima država že v izhodišču neprimerno boljše 

možnosti za izterjavo davčnih obveznosti. Zato 

tudi argument, »da mora, zaradi zagotavljanja 

funkcij, ki so v javnem interesu, država imeti 

drugačen položaj, kot ga imajo drugi upniki«, 

ne zdrži strokovne presoje. 

Čeprav je jasno, da se bo država le stežka odpovedala 

privilegiju, ki ga po veljavnem ZFPPI- 

PP uživa kot upnik davčnih terjatev, pa je po 

drugi strani za gospodarstvo nujno, da se država 

dosledno izenači z drugimi »navadnimi« 

upniki v stečajnem postopku in »prednostno« 

ne zajeda v stečajno maso na škodo tistih, ki 

dolgoročno ustvarjajo davčne prihodke. 

Skreiraj se 

Mag. Mojca Cek, koordinatorka aktivnosti Promocija v okviru projekta unisVET 

Izbira pravega poklica ni preprosta! Mladi, ki se 

odločajo za svojo poklicno pot, potrebujejo informacije 

in pomoč pri razvoju svojih interesov 

ter spoznavanju poklicev. 

okviru projekta unisVET – Uvajanje 

V novih izobraževalnih programov v 

srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju 

s področja storitev – za obdobje 

2008–2012 pripravljamo sklepni dogodek, 

ki smo ga poimenovali Festival SKREIRAJ 

SE. Na njem bomo podelili nagrade za najbolj 

izvirno predstavitev poklica in najboljšo 

promocijsko akcijo, ki so jo pripravili dijaki 

ekonomskih, frizerskih šol in šol s področja 

predšolske vzgoje. Na festivalu SKREIRAJ 

SE se bo predstavilo tudi 53 šol iz vse Slovenije 

s svojimi promocijskimi akcijami. 

Primanjkuje odličnih kadrov 

Razmere v sistemu poklicnega izobraževanja 

niso najbolj ugodne. V srednje poklicne šole 

se zdaj vpisuje le približno petina osnovnošolcev, 

saj večina programov velja za neatraktivne, 

neperspektivne in drugorazredne. 

Na trgu zato primanjkuje kakovostnih strokovnih 

kadrov, tudi s področja storitvenih 

dejavnosti. 

Po ocenah pristojnih je glavni razlog za 

takšen položaj pomanjkanje ugleda in poznavanja 

sistema izobraževanja in tudi poklicev 

ekonomista, vzgojitelja in frizerja. Na 

prednostnem seznamu osnovnošolcev in 

njihovih staršev so predvsem gimnazije in 

v nadaljevanju visokošolsko izobraževanje. 

Z natečajem za najbolj izvirno predstavitev 

poklica in najboljšo promocijsko akcijo 

SKREIRAJ SE smo želeli pridobiti nove, sveže 

ideje in pristope k pripravi promocijskih 

akcij. 

Spodbujanje inovativnosti 

Na Festivalu SKREIRAJ SE bomo nagradili 

najboljše promocijske akcije in predloge za 

promocijo poklicev s področja ekonomije 

(trgovec, administrator, aranžerski in ekonomski 

tehnik), predšolske vzgoje in frizerstva. 

Z natečajem smo želeli tudi pri dijakih 

spodbuditi vse oblike ustvarjalnosti in inovativnosti, 

vključno z estetsko, socialno in podjetniško 

komponento. 

Tako osnovnošolcem kot njihovim staršem 

in delodajalcem, še bolj pa širši javnosti, je 

premalo znano, da sodoben in zanimiv učni 

proces v šolah zagotavlja dijakom kakovostno 

strokovno znanje in praktično izpopolnjevanje, 

ki na koncu šolanja omogoča takojšnje 

aktiviranje v izbranem poklicu. 

Po drugi strani so pomembna in premalo 

poznana dejstva, da takšno izobraževanje 

dijakom ponuja tako rekoč enake možnosti 

za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih 

šolah, da so ustrezno izbrani poklici iskani in 

cenjeni in da pridobljena znanja v povezavi 

s podjetnostjo posameznika pomenijo optimalno 

osnovo za zagon malih podjetij, storitvenih 

servisov in podobno. 

Operacijo delno financira Evropska unija iz 

Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo 

za šolstvo in šport. 

Festival bo v sredo, 5. maja 2010, 

na ploščadi pred Gospodarsko 

zbornico Slovenije. Začel se bo 

ob 13. uri. Vljudno vabljeni! 

CILJI FESTIVALA 

 

Pritegniti šolajočo se mladino v 

ekonomske, vzgojiteljske in frizerske 

šole, jo seznaniti z učnimi 

procesi in poklici ter jo navdušiti 

za predstavljene poklice (ekonomist, 

vzgojitelj in frizer). 

Povezati šole, učitelje, svetovalne 

delavce in starše k boljšemu 

sodelovanju. 

Dvigniti zavedanje o pomenu 

poklicnega in strokovnega izobraževanja 

v širši javnosti. 

Informirati javnost o perspektivnosti 

teh poklicev, možnostih 

štipendiranja, zaposlovanja in 

ustvarjanja poklicne kariere v 

storitveni panogi v Sloveniji in 

Evropi. 

Doseči občuten premik pri 

poznavanju in ugledu poklicnega 

izobraževanja in poklicev 

pri splošni javnosti, predvsem 

pa pri osnovnošolcih in njihovih 

starših.

22 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010 

GLAVA GZS 

23 

GRADBENIŠTVO 

NAGRADE MEGRA 2010 

6 predlogov 

gradbenikov vladi 

Kakovost v graditeljstvu 

Neva Jejčič, Gradbeni center Slovenije, Gradbeni inštitut ZRMK, neva.jejcic@gi-zrmk.si 

Glede na zdajšnje razmere v gradbeništvu 

smo v Zbornici gradbeništva in industrije 

gradbenega materiala (ZGIGM) na predsednika 

vlade Boruta Pahorja naslovili prošnjo, 

da v nadaljevanju pogovorov glede ukrepov 

vlade za izboljšanje stanja v gradbeništvu in 

vseh z gradbeništvom povezanih panogah 

upošteva tudi naše predloge. Ravno tako želimo, 

da bi lahko vse te predloge predstavili na 

skupnem sestanku. 

Predlogi ukrepov za 

izboljšanje razmer v 

gradbeništvu 

Na 16. seji upravnega odbora ZGIGM so bili 

na podlagi predhodnih razprav na delovnih 

sestankih in poglobljene razprave na UO glede 

na izrazito kritične razmere v gradbeništvu 

sprejeti sklepi o potrebnih nadaljnjih ukrepih 

na področju graditve. 

Navzoči člani UO ZGIGM in drugi smo tudi 

opozorili vlado, da je nelikvidnost v vseh gradbenih 

sistemih in podsistemih dosegla kritično 

mejo, ki jo brez intenzivnejšega reševanja 

problemov in uveljavitve vseh vladnih ukrepov 

na finančnem in drugih področjih ne bo 

možno razrešiti in bo večina gradbenih podjetij, 

njihovih podizvajalcev in dobaviteljev v 

velikih težavah za nadaljnje poslovanje. 

Kaj naj stori vlada 

1Vlada mora sprejeti ukrepe za spremembe 

na področju javnega naročanja in zagotavljanja 

plačil, in sicer: uvesti plačevanja obveznosti 

javnih naročnikov v 30 dneh, proučiti 

možnost in dati predlog za vnovično uvedbo 

20 odstotkov predplačil pri javnih naročilih 

Borut Gržinič je dober poznavalec pogojev poslovanja in aktivnosti gradbeništva v Sloveniji in v EU. 

Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS; borut.grzinic@gzs.si 

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala poziva predsednika 

vlade, da pri prihodnjih ukrepih za izboljšanje razmer v gradbeništvo 

upošteva tudi naše predloge. 

gradenj, v merilih za izbiro ponudb pri javnem 

naročanju gradenj določiti in upoštevati predvsem 

ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ne 

samo najnižjo ceno, usposobiti javne naročnike 

po obeh zakonih o javnem naročanju za 

odgovorno in pravočasno pripravo ter vodenje 

investicijskih projektov, sprejeti zakonske dopolnitve 

postopkov za hitrejšo izvršbo v drugi 

fazi postopkov izvršbe zapadlih plačil. 

2Vlada mora zagotoviti pomoč gradbenim 

podjetjem pri nastopih na tujih trgih kot 

tudi zagotavljati sistemsko izvajanje finančne 

podpore podjetjem (krediti, zavarovanje kreditov 

in poslov, garancije) za te posle. 

3Vlada mora sprejeti celovit program urejanja 

stanovanjske politike in stanovanjske 

gradnje, ki naj vključuje odkup primernih 

stanovanj po primernih cenah, uvajanje JZP 

v stanovanjsko gradnjo z večjo možnostjo 

vključevanja širših segmentov investitorjev v 

najemne sheme z deregulacijo neprofitne stanovanjske 

najemnine in subvencijami, tudi s 

sprejemom zakona o nepremičninskih skladih, 

večje stimuliranje energetsko učinkovite 

obnove obstoječega stanovanjskega fonda, 

učinkovitejša izvedba zajamčene garancijske 

sheme za posojila za nakupe stanovanj, uvedbo 

davčnih olajšav tako za vlaganja v lastna 

stanovanja, za eventualna vlaganja v obveznice 

JSS in za vsa vlaganja v energetsko učinkovito 

prenovo obstoječega stanovanjskega fonda. 

4Vlada mora spodbuditi in pripraviti operativni 

načrt tudi za vse druge oblike pospeševanja 

graditve ter obnove stavb (tudi s 

pomočjo kohezijskih sredstev EU), in sicer 

za izgradnjo in energetsko učinkovito obnovo 

domov za starejše, varovanih stanovanj, 

zdravstvenih objektov, študentskih domov in 

drugih socialnih, šolskih in vseh drugih stavb 

v javni lasti, spodbude za investicije na lokalni 

ravni za energetiko in lokalne javne službe. 

5Vlada mora nujno pospešiti vse priprave 

za izgradnjo infrastrukturnih projektov s 

področja prometa, energetike in varstva okolja, 

in sicer za dokončanje obstoječega avtocestnega 

programa, obnove sistema državnih 

cest, programa izgradnje 3. in 4. razvojne osi, 

programa izgradnje in obnove železniških 

povezav, programa izgradnje novih energetskih 

objektov, prenosnih energetskih objektov 

(elektrika, plin) in objektov varstva okolja 

(odlagališča, čistilne naprave, vodovarstveni 

objekti). 

6Vlada naj prouči tudi predloge za spremembe 

delovanja na področju urejanja graditve, 

gradbeništva in vodenja javnih investicij in naj 

čim prej sprejme predlog zakona o umeščanju 

objektov državnega pomena v prostor in zakon 

o financiranju železniške infrastrukture. Prav 

tako naj enakopravno obravnava gospodarske 

subjekte iz panoge gradbeništva in industrije 

gradbenega materiala pri vseh vrstah spodbud, 

organizira naj se skupna strokovna skupina za 

normativno urejanje graditve in vseh drugih 

strokovnih nalog s področja graditve in gradbeništva 

v enotnem direktoratu za graditev v 

sklopu enega ministrstva, prouči in organizira 

naj se v okviru vlade enotna oblika organizacije 

vodenja javnih državnih investicij. 

Tudi letos so bili v okviru slavnostne otvoritve 

mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih 

materialov MEGRA v Gornji Radgoni razglašeni 

dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu 

– priznanja za najboljše dosežke s tega 

področja graditeljstva. Dobitnikom ga je izročil 

minister za okolje in prostor Roko Žarnić. 

okviru razpisanih področij za ocenjevanje 

V za znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) je 

bilo v letu 2010 šestnajst prijav. Deset jih je izpolnjevalo 

merila za pridobitev najvišjega priznanja. 

Dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu 

so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov 

maksimalnega števila točk v posamezni kategoriji. 

S tem so pridobili tudi pravico do uporabe 

blagovne znamke. 

Ocenjevanje je bilo izvedeno na teh področjih: 

razvojno-tehnološki dosežki, izvedba sanacije 

vlage stavb, izvedba fasad na objektih kulturne 

dediščine, izvedba vodotesne zaščite betonskih 

in AB-konstrukcij, oblikovanci iz naravnega 

kamna, separacije kamenih agregatov za gradbeništvo, 

betonarne za proizvodnjo transportnega 

betona in obrati za proizvodnjo asfaltnih zmesi. 

Nagrajenci 

V okviru ocenjevanja razvojno-tehnoloških dosežkov 

je podjetje SCT Ljubljana letos dobilo dve 

priznanji. 

Tehnologija cementno-betonskih voznih površin, 

izvedenih po metodi izpostavljenih zrn, 

predstavlja več tehničnih in tehnoloških izboljšav 

za zagotovitev ustreznih tornih lastnosti 

vozišč. Ta postopek zagotavlja trajnejšo rešitev 

površine vozišča z vidika zaglajevanja ter s tem 

povezane odpornosti proti drsenju in hrapavosti 

vozne površine. 

Obnova dotrajanih vozišč po postopku hladne 

reciklaže z uporabo penjenega bitumna kot veziva 

pa pomeni reševanje konstrukcijskih problemov 

voziščne konstrukcije, kjer je običajno poškodovana 

struktura nosilnih slojev, ne pa tudi 

struktura materialov znotraj teh slojev. Po tem 

postopku lahko z minimalno količino novega 

materiala in nizkimi stroški vozišče obnovimo 

tako, da bo vzdržalo še zelo dolgo. 

Podjetje ROTO iz Murske Sobote je letos prejelo 

že tretje priznanje za razvojno-tehnološki dosežek, 

in sicer za ROTO POLIETILENSKI JAŠEK 

fi 600 x 1250 mm, ki je plod domačega razvoja. 

Jašek ima izboljšane predvsem statične karakteristike, 

izdelan je iz enega kosa. Zmanjšana je 

tudi celotna masa jaška in poraba materiala. 

Letos že tretje priznanje za razvojno-tehnološki 

dosežek je prejelo podjetje VARIS LENDAVA za 

gotovo kopalnico iz lahkega betona. Proizvodnja 

je industrijska, vendar omogoča skoraj butično 

izpolnjevanje želja posameznih kupcev. Vsaka 

gotova kopalnica je tako lahko unikaten izdelek. 

Podjetje Marmor Hotavlje je vodilno slovensko 

kamnoseško podjetje. Z raziskovanjem in 

posodabljanjem tehnološke opreme ter novih 

oblikovnih postopkov išče nove možnosti za 

uporabo kamna. Plod teh prizadevanj sta tudi 

dve priznanji ZKG. 

Prvo priznanje so prejeli za kocke iz naravnega 

kamna hotavlje in galit. Kocke izdelujejo v velikosti 

9,5 krat 9,5 centimetra, debeline od 5 do 8 

centimetrov. Primerne so za tlakovanje zunanjih 

pohodnih in povoznih površin. 

Drugo priznanje pa so dobili za plošče iz naravnega 

kamna hotavlje in galit, dimenzije 20 krat 

20 centimetrov, debeline od 5 do 8 centimetrov. 

Plošče obdelajo tako, da jih štokajo ali krtačijo in 

so primerne za tlakovanje zunanjih pohodnih in 

povoznih površin. 

Letošnji dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu. 

Za izvedbo sanacije vlage stavb je priznanje prejelo 

podjetje GRAS iz Ljubljane. Z več kot desetletnimi 

izkušnjami na področju sanacij starih 

zidanih objektov kulturne dediščine in tudi drugih 

objektov se podjetje uvršča med kakovostne 

izvajalce v svoji panogi. 

Podjetje CM CELJE je letos prejelo kar tri priznanja 

ZKG. 

Prvo priznanje je prejela Asfaltna baza Ammann. 

Poleg navadnih asfaltov proizvaja tudi vse vrste 

barvnih asfaltnih zmesi. Njena prednost je tudi 

sprotna oskrba s kamnito moko in s potrebnimi 

frakcijami kamnitih zrn iz bližnjega kamnoloma 

apnenca. Imajo tudi okoljevarstveno dovoljenje 

za obratovanje. 

Priznanje je prejela betonarna Ammann v Veliki 

Pirešici, ki proizvaja vse vrste betonskih mešanic, 

med njimi tudi najzahtevnejše konstrukcijske 

betone. Vse betonske recepture so verificirane, 

ob betonarni je nameščena tudi naprava za recikliranje. 

Tako lahko vso odpadno vodo iz reciklaže 

uporabijo za mešanje betona. 

Separacija kamnoloma Velika Pirešica je med 

največjimi v Sloveniji in tudi dobitnik priznanja 

ZKG. Pridobivajo frakcije za proizvodnjo 

asfaltov, betonov in tamponskih mešanic. Strojna 

oprema je posodobljena. Imajo primarno, 

sekundarno in terciarno drobljenje ter linijo za 

predrabljanje presežka frakcij. Po končanem izkoriščanju 

kamnoloma se bo izvedla rekultivacija 

in sanacija prostora.



GZS 25 

MANAGEMENT CONSULTING 

Pričakovanja za prihodnjih 

6 mesecev 

Kakšne pa so napovedi za prihodnjih šest mesecev 

V štirih odstotkih podjetij pričakujejo 

Kako ocenjujete 

število trenutnih 

naročil 

2,20% 

31,10% 

Kot nezadovoljivo 

Kot veliko 

Kot zadovoljivo 

66,70% 

Vir podatkov: 

Anketa ZPSD – ZMCS, 

april 2010 

zmanjšan obseg dejavnosti v primerjavi z minulimi 

šestimi meseci, dve tretjini pričakujeta 

enako raven aktivnosti, 29 odstotkov podjetij 

pa pričakuje, da bodo dejavnost povečali. 

Med posameznimi skupinami (po velikosti 

prihodkov) ni prav velikih razlik v odgovorih. 

Bolj odstopajo le najmanjša podjetja z najnižjo 

ravnijo dohodka, kjer je položaj nekoliko manj 

pozitiven, kot kaže povprečje tako pri ocenah 

kot pričakovanjih. 

Sklepamo lahko, da je zaznati zmerni optimizem, 

pričakovanja pa so se tako že v preteklem 

letu spustila na (bolj) realno raven. V skladu s 

tem tudi oceni »dobro« in »zadovoljivo« zrcalita 

pogled na dejanske razmere in pomenita 

nekaj drugega kot na primer pred dvema letoma. 

Koliko se bodo napovedi in pričakovanja uresničili, 

je odvisno od splošne konjunkture in 

vrste dejavnikov, ki vplivajo nanjo, pa tudi od 

zavedanja podjetij, da v času recesije še bolj kot 

sicer potrebujejo znanje in nove, učinkovitejše 

poslovne rešitve, ne nazadnje pa tudi od ravnanja 

javnega sektorja pri tem, ali bo v vlogi naročnika 

odigral (bolj) pozitivno vlogo ali ne. 

Kakšna bo 

predvidoma vaša 

aktivnost v 

prihodnjih 6 mesecih 

66,70% 

Padala bo 

Stabilna bo 

Naraščala bo 

28,90% 

4,40% 

Vir podatkov: 


april 2010 

Poslovni barometer v 

svetovalnih dejavnostih 

Mag. Majda Dobravc, direktorica ZPSD, majda.dobravc@gzs.si, in Tanja Faganel, svetovalka ZPSD, tanja.faganel@gzs.si 

Trenutno stanje konjunkture v posameznih sektorjih gospodarstva 

kaže različno podobo, ponekod je čutiti izboljšanje, drugod pa (še) ne. 

Da bi izmerili poslovni utrip še v naših svetovalnih 

dejavnostih, smo v Združenju za 

management consulting Slovenije med člani 

izvedli kratko anketo o tem, kako ocenjujejo 

trenutno stanje podjetja in naročil. Odgovore 

Kako ocenjujete stanje 

vašega podjetja 

40% 

13,30% 

46,70% 

smo prejeli od 45 podjetij z različnim obsegom 

prihodkov, kar dobro odseva dejansko sestavo 

podjetij v teh dejavnostih. 

Podjetja večinoma zadovoljna 

Na vprašanje, kako ocenjujejo stanje v svojem 

podjetju, je le dobrih 13 odstotkov vprašanih 

odgovorilo, da z njim niso zadovoljni, 

40 odstotkov ga ocenjuje kot zadovoljivo, 

malo manj kot polovica, 46 odstotkov, pa kot 

dobro. 

Le peščica svetovalnih podje- 

““ 

tij letos pričakuje poslabšanje 

poslovanja. 

zadovoljivo, slaba tretjina z naročili ni zadovoljna. 

Samo eno podjetje (dva odstotka) ima 

veliko naročil. 

Kako se je gibal vaš 

prihodek v zadnjIh 3 

mesecih 

13,30% 

17,80% 

68,90% 

Dobro 

Zadovoljivo 

Nezadovoljivo 

Vir podatkov: 


april 2010 

Večina – kar 69 odstotkov – je v zadnjih treh 

mesecih ohranila prihodke na enaki ravni, v 

skoraj 18 odstotkih podjetij so zaznali znižanje, 

v 13 odstotkih podjetij pa so se prihodki v tem 

obdobju povečali. 

Podobno ocenjujejo tudi trenutno število naročil. 

Kar 67 odstotkov vprašanih ga ocenjuje kot 

Ostal stabilen 

Naraščal 

Padal 

Vir podatkov: 


april 2010



GZS 27 

EVROPSKI PROJEKTI 

Mreža od 

Zibelke do 

Zibelke 

Marjana Dermelj, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve 

Služba vlade za razvoj in evropske zadeve skupaj 

z devetimi drugimi partnerskimi organizacijami 

iz držav članic Evropske unije sodeluje 

v projektu vzpostavljanja Mreže od Zibelke do 

Zibelke (MoZdZ), ki ga sofinancira evropska 

komisija v okviru programa INTERREG IVC. 

projektu poleg službe vlade za razvoj in 

V evropske zadeve sodeluje še pet razvojnih 

agencij iz Finske, Francije, Italije, Madžarske 

in Romunije in štirje evropski organi 

javne uprave: Provinca Limburg (vodilni 

KLJUČNA NAČELA KONCEPTA OD ZIBELKE DO ZIBELKE: 

partner, Nizozemska), Javna agencija Flandrije 

za ravnanje z odpadki (OVAM, Belgija), 

Mesto Gradec (Avstrija), Svet okrožja Suffolk 

(Velika Britanija). V nekaterih partnerskih 

organizacijah so pri uporabi in udejanjanju 

Odpadek je hrana: To načelo temelji na posnemanju kroženja snovi v naravi. 

Proces vsakega organizma v ekosistemih namreč prispeva k zdravemu 

in dobremu delovanju vsega sistema. Listi drevesa so na primer odpadek, 

ki se v tleh razgradi in postane hrana za druge organizme. Mikrobi se 

prehranjujejo s temi »organskimi odpadki« in tako zemlji vrnejo veliko 

hranilnih snovi, ki jih nato drevo lahko porabi za svoje delovanje. Odpadek 

enega organizma je hrana drugemu. Načrti, ki jih delamo ljudje, morajo 

posnemati take tokokroge snovi – tokokroge, v katerih se odpadki sploh 

ne pojavijo več – že pri sami zasnovi sistema. 

Raba sončne energije: Zdaj uporabljamo fosilna goriva, ki so nastala 

pred milijoni let, raba jedrske energije prihodnjim generacijam nalaga nevarno 

odgovornost. Sistemi, ki temeljijo na sončni energiji, pa uporabljajo 

energijo, ki je na voljo danes, ne da bi s tem ogrožali prihodnje generacije. 

Z današnjimi tehnologijami je mogoče zanesljivo in rentabilno uporabljati 

sončno energijo. Tudi uporaba vetra, ki nastane zaradi toplotnih razlik v 

atmosferi, ali uporaba biomase pomeni kredibilno možnost. 

Spodbujanje raznovrstnosti: Naravni sistemi delujejo in se razvijajo 

zaradi kompleksnih povezav in to raznovrstnost je treba primerjati s 

standardnimi rešitvami industrijske revolucije in uniformnosti, s katero 

se soočamo v globaliziranem svetu. Pri načrtovanju procesov za proizvodnjo 

moramo začeti posnemati to raznovrstnost in raznolikost, ki ju lahko 

opazujemo v naravi. 

 

načel koncepta oZdZ prišli že daleč, zato 

lahko s sodelovanjem Slovenije v projektu 

pripomoremo k prenosu najnaprednejših razvojnih 

konceptov in praks in tako spodbudimo 

kakovostni razvoj v naši državi. 

Priprava akcijskega načrta bo 

izziv 

Projektna Mreža oZdZ se osredotoča na štiri 

področja: industrija, stavbe, načrtovanje specifičnih 

prostorskih ureditev in upravljanje. Partnerske 

organizacije so se dogovorile, da bodo 

v okviru projekta začele organizirati srečanja 

s pomembnimi predstavniki v njihovih državah/regijah 

in skušale zbrati največje možno 

število primerov dobrih praks, med katerimi 

bodo potem v mreži izbrali najboljše. V času 

izvajanja projekta bodo partnerske organizacije 

zagotovile tudi njihov prenos (vsaj dva primera) 

v državo partnerico. Tako bodo omogočile 

hitrejše uresničevanje koncepta oZdZ v praksi. 

Najpomembnejši izziv pa bo gotovo priprava 

akcijskega načrta za to področje. 

Koncept oZdZ v partnerskih 

državah 

Projekt se izvaja v okviru programa INTER- 

REG IVC. Njegova posebnost pa je, da spada v 

skupino projektov razširjanja dobrih praks (capitalisation 

projects), poleg tega pa tudi v mrežo 

za njihovo pospešeno razširjanje (fast track 

network). Evropska komisija namreč verjame, 

da lahko pobuda desetih partnerskih organizacij 

pripomore k ciljem Evropske unije za rast in 

ekoinovacije. Zato bo evropska komisija tvorno 

sodelovala pri izvajanju projekta kot enajsta 

partnerska organizacija. 

Pobudniki za prijavo projekta so bili v Provinci 

Limburg, kjer so ta koncept začeli uvajati leta 

2007. Od takrat se je njegova popularnost v tej 

provinci, pa tudi v vsej Nizozemski, izjemno 

povečala, in sicer med vsemi ciljnimi skupinami 

deležnikov. Skupaj s snovalcema koncepta 

oZdZ so v limburški provinci oblikovali vodilna 

načela in poslanstvo, ki želi promovirati 

ta koncept med oblikovalci, podjetji, arhitekti, 

urbanisti in vsemi drugimi relevantnimi posamezniki 

in organizacijami. 

Gospodarska zbornica na ravni province Limburg 

izvaja tudi izobraževanja za podjetja, skupaj 

z Limburškim podjetjem za razvoj (Limburg 

Development Company LIOF) in Provinco 

Limburg pa želijo podeliti certifikat oZdZ izdelkom 

in/ali proizvodnim procesom, ki delujejo 

v provinci in ki temeljijo na metodologiji 

EPEA. Projekt se osredotoča na mala in srednje 

velika podjetja (do 250 zaposlenih) v industriji 

ali v storitvenem sektorju. LIOF je prvim šestim 

podjetjem, ki so se odločila za delovanje po načelih 

oZdZ, izdala vavčerje. Prvega med njimi 

je dobilo podjetje Van Houtum Papier iz mesta 

Swalmen. Pred kratkim so dobili tudi nagrado 

za inovativnost, saj so zasnovali higienski papir, 

ki v celoti temelji na načelih oZdZ. 

Bioperle iz odpadkov koruze 

Tudi študenti akademije vizualnih umetnosti 

iz Maastrichta, ki so se združili v skupino Artisjok 

(artičoka) so po načelih koncepta oZdZ 

oblikovali serijo pohištva, ki so jo poimenovali 

Mizfit. Pri tem so kot surovino uporabili 

»bioperle«, ki so izdelane iz koruznih 

odpadkov. Material je povsem razgradljiv, 

mogoče ga je upogibati in iz njega oblikovati 

pohištvo. Študentom so pri izvedbi projekta 

pomagali v podjetjih Biopearls in DSM. Vendar 

je to le eden od izdelkov, ki so nastali na 

podlagi načel oZdZ. 

V Provinci Limburg želijo še dlje, saj se zavedajo, 

da uresničevanje koncepta oZdZ zahteva 

visoko usposobljene kadre na številnih področjih. 

Zato skupaj z različnimi univerzami 

sodelujejo pri širitvi znanja o tem konceptu, 

končni cilj pa je oblikovati podiplomski študijski 

program oZdZ. 

In kaj pravzaprav je bistvo 

koncepta od Zibelke do 

Zibelke SM 

Pri tem konceptu, ki sta ga razvila William 

McDonough in Michael Braungart, gre za 

novo paradigmo oblikovanja in izvajanja načel 

(so)naravno učinkovitega oblikovanja, s 

čimer njegova avtorja pozivata k »tretji industrijski 

revoluciji«. 

Pomemben je idejni premik od napačnega 

sistemskega pristopa, ki ga poznamo danes. 

Namesto oblikovanja izdelkov in sistemov, 

ki temeljijo na načelu: vzemi-naredi-odloži 

(od zibelke do groba), ki smo ga uporabljali 

doslej, pristop oZdZ temelji na vzorcih, ki jih 

najdemo v naravi. V celoti odpravi koncept 

odpadka in ustvarja bogastvo, ki je zdravo in 

trajno. Zahteva, da izdelke naredimo dobro 

že prvič in da nam ni treba iskati naknadnih 

rešitev za napake zaradi napačne izhodiščne 

zasnove izdelkov ali storitev. V poslovnem 

svetu ta načela dojemajo kot spodbujevalca 

ekonomske rasti in stroškovne učinkovitosti. 

Zdajšnje strategije za zmanjševanje okoljskih 

problemov in identifikacijo trajnostnih rešitev 

so v prvi vrsti namenjene izboljšanju učinkovitosti 

proizvodnih procesov in izdelkov v 

majhnih, nepovezanih korakih. S tem sicer ni 

nič narobe. Vendar pa tako zamujamo z uvajanjem 

in prodorom resnično inovativnih in 

prebojnih tehnologij na trg. Poudarek načel 

koncepta oZdZ je ustvariti sonaravno učinkovite 

rešitve, ki imajo morda daljši zagonski 

čas, vendar pa je dolgoročno njihov prispevek 

k trajnostnemu razvoju (okoljski, ekonomski, 

socialni elementi) večji. Uresničevanje načel 

koncepta oZdZ zahteva »napredno mišljenje« 

in voditelje, ki se ne bojijo inovacij in vlaganja 

danes za ustvarjanje dobičkov jutrišnjega dne. 

Velika svetovna podjetja ta koncept že uporabljajo 

pri oblikovanju svojih izdelkov (tekstil, 

pisarniško pohištvo, gradbeni materiali in 

drugo). Dokazala so, da je njegova uporaba v 

praksi mogoča. Proizvodni procesi, zasnovani 

po načelih oZdZ, so preprostejši, porabijo 

manj energije in surovin, proizvedejo manj 

odpadnih materialov, ki se lahko reciklirajo 

in so zaradi tega cenejši. Uporaba manjših 

količin surovin pomeni manj odpadkov. Ekološko 

sprejemljive materiale laže in ceneje 

procesiramo, ekonomsko privlačen pa je tudi 

vidik recikliranja materialov, ki ohranjajo 

svojo prvotno kakovost. 

Kakovost pred količino 

Ključnega pomena pri konceptu je tudi definicija 

(so)naravne učinkovitosti (eco-effectiveness), 

ki se razlikuje od definicije okoljske, 

oziroma ekoučinkovitosti (eco-efficiency). Pogosto 

se koncepta (so)naravne učinkovitosti in 

ekoučinkovitosti medsebojno mešata, vendar 

je med njima zelo velika razlika. Ekoučinkovitost 

kvantificira, (so)naravna učinkovitost 

kvalificira. Zadnja pomeni strategijo oblikovanja 

in načrtovanja procesov tako, da izdelki 

in odpadki lahko postanejo »hrana«, bodisi v 

naravnih ekosistemih bodisi v industrijskih 

sistemih, kjer lahko v zaprtih krogih krožijo 

neskončno dolgo, ustvarjajo vrednost in so 

v samem bistvu zdravi in varni. Tako maksimiramo 

njihovo vrednost ne da bi zaradi tega 

škodovali ekosistemom. Ko damo prednost 

kakovosti surovin, postane učinkovitost njihove 

uporabe pomembna ekonomska možnost. 

Naravni snovni krog in 

tehnološki snovni krog 

Izdelki, kot so naravna vlakna, kozmetika, detergenti 

in drugo, so zasnovani tako, da se lahko 

brez kakršnihkoli tveganj vrnejo v naravni 

snovni tokokrog. Tam se razgradijo na nestrupena 

organska hranila, ki pomagajo pri rasti 

rastlin in postanejo spet del novih izdelkov. 

Izdelki, kot so televizijski sprejemniki, avtomobili 

in sintetična vlakna, so tako imenovane 

tehnične surovine, ki po izteku življenjske dobe 

omogočajo »rojstvo« novega izdelka. Pri tem 

je pomembno tudi lastništvo, saj lahko kupec 

kupi le storitev, na primer predvajanje tv-signala, 

medtem ko ostane material, iz katerega je 

sprejemnik, v lasti proizvajalca, ki sestavne dele 

po izteku življenjske dobe izdelka uporabi pri 

proizvodnji novih in novih izdelkov. 

Podeljevanje certifikatov 

Snovalca koncepta in tisti, ki z njima sodelujejo, 

so razvili tudi sistem certificiranja. Podjetja 

imajo tako možnost, da za svoje materiale 

ali izdelke pridobijo potrdilo, ki zagotavlja 

skladnost z načeli koncepta oZdZ (Cradle 

to CradleSM). Pri dodeljevanju certifikata 

upoštevajo varnost, škodljivost za zdravje in 

reciklabilnost izdelkov, vidik uporabe obnovljivih 

virov, odgovornega ravnanja z vodnimi 

viri pa tudi druge družbene vidike. Certifikat 

je veljaven leto dni, za njegovo vnovično 

podelitev pa mora podjetje spet dokazati 

kakovost izdelka. Možne so štiri ravni certificiranja: 

osnovna, srebrna, zlata in platinasta, 

ki kažejo na to, koliko izdelki ali storitve izpolnjujejo 

kriterije koncepta oZdZ. 

Stališča v besedilu so osebna stališča avtorice 

in niso nujno tudi stališča Službe vlade za 

razvoj in evropske zadeve. 

KLJUČNI CILJI PROJEKTA 

1. priprava akcijskih načrtov, ki 

bodo namenjeni uresničevanju 

načel koncepta oZdZ v praksi, 

in prenos primerov dobrih 

praks s področja industrije, 

stavb, načrtovanja specifičnih 

prostorskih ureditev in upravljanja 

2. spodbujanje vključevanja deležnikov 

(podjetja, industrijski 

oblikovalci, arhitekti, prostorski 

načrtovalci) 

3. vzpostavitev dolgoročnega 

evropskega partnerstva



GZS 29 

JEK 2 

EKONOMSKI ZORNI KOT: PROJEKT JEK 2 V ŠTEVILKAH 

 

Zakaj potrebujemo 

jedrsko energijo 

Primož Stropnik, vodja komercialnega sektorja, trženja in strateških financ, GEN energija, primoz.stropnik@gen-energija.si 

Investicija bo močno vplivala na slovensko gospodarstvo: 

1. v času izgradnje: 

več kot 20.000 zaposlenih v celotnem obdobju, 

več kot 700 milijonov evrov višji letni BDP, 

več kot 250 milijonov evrov dodatnih javnofinančnih prihodkov na leto; 

2. v času obratovanja: 

več kot 3.000 posredno in neposredno zaposlenih, 

več kot 150 milijonov evrov višji letni BDP, 

več kot 50 milijonov evrov javnofinančnih prihodkov na leto, 

več kot 300 milijonov evrov ustvarjenega dodatnega investicijskega 

potenciala na leto. 

Zanesljiv sistem oskrbe s konkurenčno energijo, ki uresničuje trajnostne 

usmeritve razvoja Slovenije in jo vodi na poti v nizkoogljično gospodarstvo, 

je pomemben pogoj za uspešnost našega gospodarstva. 

Zato si Slovenija zasluži sodobno in premišljeno zastavljeno energetsko 

politiko z dolgoročno vizijo, usmerjeno v trajnostni razvoj. 

Električna energija ima pri tem pomembno 

mesto. Vsekakor je ena temeljnih dobrin, 

za gospodinjstva in industrijo. Zaradi 

številnih okoljskih in ekonomskih prednosti 

te vrste energije (na primer množično uvajanje 

električnih vozil, intenzivna uporaba 

toplotnih črpalk) se bo poraba električne 

energije povečevala tudi v prihodnjih desetletjih, 

četudi se bo skupna poraba energije 

zaradi učinkovite rabe energije zmanjševala. 

Jože Colarič, 

predsednik uprave in generalni direktor, Krka 

»Za sedanje in prihodnje poslovanje 

našega podjetja je ključnega 

pomena zanesljiva in kakovostna 

oskrba z energijo. Za ohranjanje 

konkurenčnosti podjetja mora biti 

energija na voljo po dolgoročno 

ekonomsko vzdržnih cenah, ki bodo 

primerljive tako na domačem kot 

tudi tujih energetskih trgih.« 

To pa pomeni, da moramo pravočasno, predvsem 

pa okoljsko in ekonomsko odgovorno 

poskrbeti za to, da bomo lahko zadovoljili naraščajoče 

potrebe po električni energiji. 

Industrija – eden največjih 

porabnikov električne 

energije 

Poraba električne energije v industriji, storitvenih 

dejavnostih in v gospodinjstvih narašča z 

gospodarsko rastjo in razvojem novih tehnologij, 

kar vključuje vse bolj razširjeno uporabo 

toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Poleg 

tega lahko v slovenskem prostoru v prihodnje 

pričakujemo tudi povečanje javnega in osebnega 

prevoza s sodobnimi, do okolja prijaznimi 

električnimi prevoznimi sredstvi, kar bo sicer 

zmanjševalo skupno porabo energije, povečevalo 

pa rabo električne kot najčistejše oblike 

energije. 

V Sloveniji se je v zadnjem desetletju poraba 

električne energije povečevala za povprečno tri 

odstotke na leto in je že presegla 13,5 TWh električne 

energije na leto. Projekcije kažejo, da bo 

poraba še naraščala in se bo med letoma 2020 

in 2030 dvignila s približno 17 TWh na 20 TWh 

KAKŠNE POSLOVNE PRILOŽNOSTI PRINAŠA PROJEKT JEK 2 

na leto. To pa seveda pomeni, da bomo zaradi 

naraščajoče porabe električne energije, pa tudi 

kot nadomestilo za ustavljene starejše in neučinkovite 

elektrarne, potrebovali nove zmogljivosti 

za proizvodnjo električne energije. 

Jedrska energija je pomem- 

““ 

ben vir zanesljive oskrbe z 

elektriko v Sloveniji. 

V Sloveniji več kot polovico električne energije 

porabi industrija. Čeprav smo zaradi gospodarske 

recesije kratkoročno zmanjšali porabo, 

lahko kljub ukrepom učinkovite rabe energije in 

nadomeščanju virov energije ter morebitnemu 

zaprtju nekaterih velikih porabnikov v industriji 

tudi v prihodnje pričakujemo rast porabe. 

Vloga jedrske 

energije v slovenskem 

elektroenergetskem sistemu 

danes in jutri 

Jedrska energija je pomemben vir zanesljive 

oskrbe z elektriko v Sloveniji, saj Nuklearna 

Med ključnimi poslovnimi priložnostmi projekta JEK 2 je možnost vključitve 

slovenskega gospodarstva v projektiranje, gradnjo, izdelavo opreme ter 

montažo doma in v tujini. Največji pozitivni učinki projekta so predvideni v 

gospodarskih dejavnostih: 

gradbeništvo, 

trgovina, 

kovinska in nekovinska industrija, 

strojništvo, 

električna oprema. 

 

elektrarna Krško (NEK) proizvede 40 odstotkov 

vse električne energije v državi (oziroma 

dobro petino, upoštevajoč le slovenski del 

NEK). To hkrati pomeni kar dve tretjini vse električne 

energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo 

brez izpustov ogljikovega dioksida. 

Zaradi naraščajoče porabe 

““ 

električne energije, pa tudi 

kot nadomestilo za ustavljene 

starejše in neučinkovite 

elektrarne bomo potrebovali 

nove zmogljivosti za proizvodnjo 

električne energije. 

Razlogi, da je GEN energija pristopil k načrtovanju 

izgradnje drugega bloka jedrske 

elektrarne v Krškem (JEK 2), so torej na dlani: 

dolgoročno pričakovana rast porabe električne 

energije, starost zgrajenih energetskih 

objektov in težnja po energetski uvozni neodvisnosti 

Slovenije. Projekt JEK 2 Sloveniji 

ponuja številne priložnosti in rešitve: poleg 

dolgoročne varne in zanesljive oskrbe z električno 

energijo brez izpustov ogljikovega 

dioksida ter konkurenčne, napovedljive in 

stabilne cene elektrike je treba posebej poudariti 

številne pozitivne učinke na gospodarski 

razvoj Slovenije. 

Pozitivni vplivi investicije 

v JEK 2 na slovensko 

gospodarstvo 

Projekt JEK 2 je naložba, ki bo vplivala na celotno 

nacionalno gospodarstvo, zato so bile izvedene 

tudi analize vplivov investicije na mikro in 

makro ekonomski ravni. Projekt smo obravnavali 

z različnih zornih kotov, kot so tržni vidiki 

proizvodnje električne energije v JEK 2, stroški 

proizvodnje, investicijska vlaganja in dinamika 

financiranja, kazalci učinkovitosti, analiza občutljivosti 

in makroekonomski učinki. 

Rezultati analize so pokazali, da je nova jedrska 

elektrarna najcenejša alternativa za proizvodnjo 

pasovne energije v primerjavi z drugimi 

načini proizvodnje, tako z vidika varne kot tudi 

zanesljive oskrbe z električno energijo. Rezultati 

potrjujejo tudi, da naj bi imela zdajšnja NEK 

in načrtovani JEK 2 velik in pozitiven vpliv tako 

z makroekonomskega kot družbenega vidika. 

Kazalci učinkovitosti investicije, katere vrednost 

po zadnjih ocenah znaša med tri in pet 

milijard evrov, kažejo tudi na izjemno ekonomičnost 

ter s tem povezane ugodne priložnosti 

za vlagatelje. Hkrati ima naložba v JEK 2 močan 

vpliv na panogo elektrogospodarstva, saj 

pomeni proizvodnjo od 8 do 12 TWh električne 

energije preboj v neodvisnost na področju 

oskrbe Slovenije z električno energijo. 

V Sloveniji se je v zadnjem 

““ 

desetletju poraba električne 

energije povečevala za povprečno 

tri odstotke na leto. 

Ne nazadnje pa bi zgraditev JEK 2 vplivala tudi 

na znižanje prodajne cene električne energije, 

kar se bo posredno poznalo tudi v življenjskem 

standardu vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. 

Danilo Toplek, 

predsednik uprave, Talum 

»V Talumu, katerega proizvodni 

proces je kljub njegovi racionalnosti 

močno odvisen od zanesljive 

oskrbe z električno energijo po 

cenah, ki so jih deležni tudi drugi 

evropski odjemalci s takšno karakteristiko 

odjema, že skoraj 20 let 

zaskrbljeno spremljamo dogajanje 

v slovenski energetiki. V začetku 

devetdesetih let vsiljena dogma o 

ničelni rasti porabe električne energije 

je imela za posledico nenehno 

spreminjajoče se razvojne strategije, 

predvsem ni bil uresničen noben 

pomembnejši proizvodni objekt, 

niti mnogi, za varnost oskrbe 

potrebni deli prenosnega omrežja. 

Nerazumno in neodgovorno, še 

posebno ob dejstvu, da imamo 

na razpolago odlično osnovo za 

uresničitev projekta, ki bi lahko 

zagotovil Sloveniji dovolj električne 

energije po ekonomsko sprejemljivih 

pogojih vsaj za prihodnjih 50 

let. Le vse potenciale, ki jih imamo 

na voljo, bi bilo treba združiti in se 

odločiti.« 

JEDRSKA ENERGIJA – VSE ODLOČNEJE NA EVROPSKEM IN SVETOVNEM ZEMLJEVIDU 

V zadnjih letih je veliko držav pokazalo zanimanje za jedrsko energijo. Po 

informacijah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) se 12 držav 

aktivno pripravlja na gradnjo novih jedrskih elektrarn, 38 pa se jih zanima za 

to. Od teh 50 držav jih je 11 v Evropi, kjer sta v izgradnji dve jedrski elektrarni 

na Finskem (Olkiluoto-3) in v Franciji (Flamanville-3), v obeh državah tudi 

načrtujejo gradnjo dodatnih jedrskih elektrarn, prav tako do deset novih 

reaktorjev načrtujejo v Veliki Britaniji. Gradnjo jedrskih elektrarn nadaljujejo 

tudi v Bolgariji (Belene), Romuniji (Černavoda-3 in 4) in na Slovaškem (Mohovce-3 

in 4). Zaradi potreb po čisti energiji in zamenjavi starih enot bodo 

nove jedrske elektrarne zgradili tudi v Litvi in na Češkem, kjer je podjetje CEZ 

avgusta 2009 pripravilo razpis za gradnjo dveh jedrskih elektrarn (Temelin-3 

in 4). V svetovnem merilu se je spomladi 2010 gradilo 55 novih jedrskih 

elektrarn (po podatkih IAEA), kar je 20 več kot konec leta 2007. Skupna 

zmogljivost teh enot je okrog 46 GW, s povprečno velikostjo približno 950 

MW na enoto.



svetovalec 31 

INTERNACIONALIZACIJA 

vprašanja in odgovori 

Se ruski medved le 

prebuja 

Aleš Cantarutti, direktor Centra za konkurenčnost pri GZS, ales.cantarutti@gzs.si 

V začetku aprila je rusko prestolnico obiskala številčna delegacija 

predstavnikov slovenskih podjetij s področja gradbeništva in proizvodnje 

gradbenih materialov. V organizaciji GZS, JAPTI ter ministrstva 

za gospodarstvo se je na skupinskem razstavnem prostoru 12 podjetij 

predstavilo na sejmu Mosbuild. 

Več kot 30 slovenskih gospodarstvenikov 

pa se je v okviru delegacije na slovenskem 

veleposlaništvu v Moskvi udeležilo še 

rusko-slovenske poslovne konference. Ključna 

ugotovitev večine udeležencev je, da se 

rusko gospodarstvo, po izjemno težkem lanskem 

letu, postavlja na noge in da se kažejo 

priložnosti tudi za slovenska podjetja, vstop 

na ruski trg pa je vse prej kot preprost. 

Rast BDP 

Čeprav sodi Ruska federacija v tako imenovano 

skupino držav BRIK, za katere velja, 

da se najhitreje razvijajo, so se v nasprotju z 

Brazilijo, Indijo in Kitajsko v največji državi 

na svetu lani spopadali z globoko recesijo, 

ki se je konec leta pokazala v 8,5-odstotnem 

upadu BDP in sorazmerno visoko inflacijo. 

Slovenski razstavni prostor na ruskem sejmu Mosbuild. 

Predsednik vlade Vladimir Putin je tako že 

konec minulega leta napovedal, da sta med 

ključnimi cilji njegove vlade tudi ohranjanje 

makroekonomske stabilnosti in zmanjšanje 

proračunskega primanjkljaja. Ob tem je 

dodal, da bi lahko Rusija v letu 2010 zabeležila 

vsaj triodstotno rast BDP. Po prvem 

letošnjem četrtletju se zdi, da se Putinove 

napovedi uresničujejo, saj je bila zabeležena 

občutna gospodarska rast, 

Hladna prha za sodelovanje 

med Slovenijo in Rusijo 

Blagovna menjava med Slovenijo in Rusko 

federacijo je lani upadla za več kot 40 odstotkov, 

kar je bila po letih relativne hitre rasti 

v menjavi hladna prha za gospodarsko sodelovanje 

med državama. Številna slovenska 

podjetja so zaznala močan upad prodaje na 

ruskem trgu, nekatera pa so bila v Rusiji prisiljena 

vsaj začasno celo zapreti svoja predstavništva. 

S težavami so se lani srečevala tudi 

slovenska gradbena in inženiring podjetja, 

ne le zaradi ustavitve številnih načrtovanih 

projektov in občutnega upada gradbene dejavnosti, 

pač pa tudi zaradi težav z zagotavljanjem 

potrebnih finančnih sredstev za delovanje 

na ruskem trgu. Kljub temu je zanimanja 

med slovenskimi podjetji za 240-milijonski 

trg veliko, večina na ruskem trgu išče predvsem 

prodajne priložnosti. Teh je seveda precej, 

a treba je vedeti, da so v Rusiji že vrsto let 

prisotne ne le vse najpomembnejše svetovne 

multinacionalke, temveč tudi manjša podjetja, 

ki na globalnem trgu kaj pomenijo. 

GZS skuša olajšati vstop na 

ruski trg 

Na GZS se dobro zavedamo pomena ruskega 

trga za slovensko gospodarstvo. Ne nazadnje 

je bila Rusija pred gospodarsko krizo šesti 

najpomembnejši izvozni trg za slovenska 

podjetja. Organizacija skupinskega sejemskega 

nastopa na Mosbuildu in obisk aprilske 

gospodarske delegacije v Moskvi zato nista 

edini aktivnosti, ki smo ju na GZS načrtovali 

za letos. Podjetjem skušamo različno olajšati 

vstop na ta trg, ker pa je pot do potencialnih 

ruskih partnerjev za mnoga slovenska podjetja 

izjemno zahtevna, upamo, da bo slovenski 

predsednik Danilo Türk še letos uresničil napovedani 

obisk z gospodarstveniki v Moskvi. 

Rusija pač sodi med tiste države, kjer lahko 

politični vrh, ob dobrih pripravah, gospodarstvu 

nedvomno precej pomaga pri krepitvi in 

pridobivanju novih poslov. 

DELOVNO PRAVO 

Odgovarja: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS 

Pri opravljanju gradbenih del je delavec padel skozi 

strešno odprtino, ki jo je sam odprl, in se po svoji krivdi 

poškodoval. Inšpektorat za delo ni ugotovil večjih nepravilnosti, 

razen pretečenega potrdila o opravljanju 

testa iz varnosti pri delu in zdravstvenega spričevala. 

Lani je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 

(ZZZS) z regresnim zahtevkom od nas zahteval povračilo 

škode v višini dva tisoč evrov, ki naj bi jo imel 

s tem primerom. Sprašujemo vas, ali je ZZZS sploh 

upravičen do takega zahtevka ter kakšne so naše 

pravne možnosti, saj nam ZZZS v primeru neplačila 

grozi s sodnim postopkom 

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. 

RS, št. 9/1992 s spremembami; v nadaljevanju: ZZVZZ) v 1. odstavku 

87. člena ureja pravico ZZZS do povračila škode v primerih, kadar 

delavec namenoma ali iz malomarnosti povzroči okvaro zdravja ali 

smrt zavarovane osebe pri delu ali v zvezi z delom, (1. in 2. odstavek 

86. člena ZZVZZ). Prav tako ZZVZZ daje ZZZS pravico do povračila 

škode v primerih, kadar: 

je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, da 

niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva 

pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi 

(1. odstavek 87. člena ZZVZZ); 

nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno 

brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno 

ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar 

se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom (2. odstavek 87. 

člena ZZVZZ); 

je škoda nastala zato, ker ZZZS ni dobil podatkov, je dobil neresnične 

podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega 

zavarovanja (1. odstavek 88. člena ZZVZZ). 

V 92. členu ZZVZZ je nadalje določeno, da ZZZS od delodajalca 

zahteva povrnitev škode v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v 

določenem roku, pa ZZZS uveljavlja odškodninski zahtevek pri pristojnem 

sodišču. 

Pri presojanju pravice ZZZS do povrnitve škode se uporabljajo določila 

obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami; v 

nadaljevanju: OZ), ki urejajo odgovornost za škodo, ki izvira iz nevarne 

dejavnosti. V skladu s 150. členom OZ, za škodo, ki izvira iz nevarne 

dejavnosti, odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, torej delodajalec. 

Pri tem se skladno s 149. členom OZ šteje, da škoda izvira iz takšne 

nevarne dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok za nastanek 

škode (izpodbojna domneva vzročnosti). 

Glede na razpoložljive podatke lahko sklepamo, da bi v vašem primeru, 

torej v primeru opravljanja gradbenih del, lahko šlo za nevarno 

dejavnost, iz katere bi potencialno izhajala tudi vaša objektivna odgovornost 

za škodo, ki je nastala ZZZS. Iz vaših navedb o krivdnem 

(malomarnem) ravnanju delavca pa nadalje izhaja, da bi moral ZZZS 

v skladu s pravilom o delni oprostitvi odgovornosti iz 3. odstavka 153. 

člena OZ pri svojem zahtevku upoštevati tudi prispevek delavca k nastali 

škodi ZZZS. Zato menimo, da je smiselno, da se z ZZZS poskusite 

dogovoriti o ustreznem zmanjšanju zahtevka. Če dogovora o delni 

oprostitvi odgovornosti ne boste dosegli, pa lahko omenjeni ugovor 

uveljavljate v sodnem postopku. 

GOSPODARSKO PRAVO 

Odgovarja: Marko DJINOVIĆ, namestnik vodje Pravne službe GZS 

Zoper samostojnega podjetnika, ki je bil pred dvema 

mesecema izbrisan iz poslovnega registra, imamo 

pravnomočen sklep o izvršbi. Sprašujemo vas, kako je 

mogoč izbris samostojnega podjetnika, ki ima neporavnane 

obveznosti iz poslovnega registra, ter kako 

smo v omenjenem primeru zaščiteni kot upnik. 

Prenehanje opravljanja dejavnosti mora samostojni podjetnik ali od njega 

za ta namen pooblaščena oseba skladno s 1. odstavkom 75. člena zakona o 

gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.) s spremembami; 

v nadaljevanju: ZGD-1) prijaviti Agenciji RS za javnopravne evidence 

in storitve (AJPES) najmanj 15 dni prej. Prav tako mora samostojni podjetnik 

v skladu z 2. odstavkom 75. člena ZGD-1 razkriti namen in datum 

prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja 

opravljanja dejavnosti. Navedeni obveznosti samostojni podjetnik zadosti 

tako, da primerno objavi, da bo nehal opravljati dejavnost ter ob tem 

navede tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. To lahko stori denimo 

s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih in 

podobno. Pri tem posebej opozarjamo, da so neporavnane dospele obveznosti 

podjetnika iz njegovih prejšnjih poslovanj v skladu z 2. odstavkom 

74. člena ZGD-1 ovira le za vpis podjetnika v poslovni register, ne pa tudi 

za njegov izbris iz poslovnega registra. Skladno z veljavno zakonodajo torej 

neporavnane dospele obveznosti samostojnega podjetnika niso ovira za 

izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra. Prav tako AJPES v 

postopku izbrisa iz poslovnega registra omenjenega dejstva ne preverja. 

Vprašanje odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika za obveznosti 

ureja 7. člen ZGD-1, pri čemer izhaja iz temeljne značilnosti 

te pravnoorganizacijske oblike, to je da gre za fizično osebo. V skladu z 

omenjenim izhodiščem ZGD-1 v 1. odstavku 7. člena določa, da samostojni 

podjetnik za svoje obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju gospodarskega 

podjema, odgovarja z vsem svojim premoženjem, in sicer s: 

premoženjem, ki je namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti, 

in tudi 

svojim osebnim premoženjem. 

Kar zadeva odgovornost za obveznosti samostojnega podjetnika po 

prenehanju opravljanja dejavnosti (torej po izbrisu iz poslovnega registra) 

velja, da z izbrisom podjetnika iz poslovnega registra, odgovornost 

(fizične) osebe za obveznosti ne preneha. Iz navedenega izhaja, da 

lahko kot upnik po izbrisu svojega dolžnika – samostojnega podjetnika 

iz poslovnega registra, omenjeno (fizično) osebo na podlagi pravnomočnega 

sklepa o izvršbi terjate za vse neporavnane dospele obveznosti, 

ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema v času, ko je 

bila omenjena oseba nosilec podjema. 

Odgovarja: Peter RIŽNIK, pravni svetovalec, Pravna služba GZS 

S prodajalcem USB-ključkov iz Kitajske smo sklenili pogodbo 

o prodaji tisoč USB-ključkov zmogljivosti 8GB. 

Kmalu po dobavi blaga smo ugotovili, da je razpoložljivega 

prostora na ključkih le 2GB. Katero pravo se uporabi 

za presojanje našega spora s prodajalcem Kakšna 

pravna sredstva so nam na voljo 

Če se niste posebej dogovorili za veljavno pravo pri nakupu, je pravna podlaga 

za presojo vašega posla konvencija Združenih narodov o pogodbah 

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, telefon: 01 58 98 000, e-pošta: info@gzs.si 

Svetovalni termini infopike potekajo redno vsak teden. Urnik in področja svetovanja najdete na spletni strani www.gzs.si/infopika

32 svetovalec Glas Gospodarstva / maj 2010 


svetovalec 33 

o mednarodni prodaji blaga (CISG). CISG je namreč tako v Sloveniji kot 

na Kitajskem veljavno pravo, ko imata stranki prodajne pogodbe sedeža v 

različnih državah. 

Prodajalec je v skladu z določbo 1. odstavka 35. člena CISG zavezan dobaviti 

tako količino, kakovost in vrsto blaga, kot določa pogodba. Ker ste 

se s prodajalcem dogovorili o dobavi USB-ključkov z zmogljivostjo 8GB, 

dobavil pa je ključke kapacitete 2GB, svoje obveznosti ni izpolnil pravilno, 

s tem pa je kršil pogodbo. V primeru prodajalčeve kršitve pogodbe lahko 

pogodbi zvesti kupec alternativno uveljavlja eno od naslednjih pravic: 

zahtevo za izpolnitev pogodbenih obveznosti, v vašem primeru 

torej zamenjava USB-ključkov s kapaciteto 2GB z dogovorjenimi 

USB-ključki kapacitete 8GB, ali 

znižanje cene za razliko med vrednostjo dejansko dobavljenega blaga 

v času dobave (USB-ključki kapacitete 2GB) in vrednostjo, ki bi 

jo v tem času imelo blago, istovetno blagu v pogodbi (USB-ključki 

kapacitete 8GB), ali 

razdor pogodbe. 

Navedene pravice vam pripadajo le, če ste prodajalca o napakah na blagu 

obvestili v primernem času od trenutka, ko ste jih odkrili oziroma bi jih 

bili morali odkriti. 

V vsakem od zgoraj naštetih primerov lahko kupec zahteva tudi odškodnino 

za škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbe. 

Da lahko kupec razdre pogodbo, morajo biti podane predpostavke za bistveno 

kršitev pogodbe. Ker je ugotavljanje teh predpostavk, predvsem pa 

njihovo dokazovanje mnogokrat težavno, vam svetujemo, da prodajalcu v 

skladu z določbo 47. člena CISG določite primeren dodaten rok za pravilno 

izpolnitev pogodbe (torej dobavo USB-ključkov z zmogljivostjo 8GB). 

Če prodajalec tudi po tem roku pogodbe ne bo izpolnil pravilno, lahko 

pogodbo razdrete in od njega zahtevate odškodnino za škodo, ki vam je 

nastala zaradi njegove kršitve pogodbe. 

Če se niste dogovorili za pristojnost sodišča ali arbitraže pri reševanju 

sporov iz pogodbe, boste svoje zahtevke do prodajalca praviloma lahko 

uveljavljali le po sodni poti s tožbo na stvarno in krajevno pristojnem 

sodišču na njegovem sedežu, torej na Kitajskem. Ker je takšna izterjava 

v tujini povezana s precejšnjimi stroški, vam svetujemo, da se s prodajalcem 

vendarle poskušate dogovoriti o zamenjavi dobavljenih USB-ključkov 

z ustreznimi. 

V prihodnje vam priporočamo natančno ureditev pristojnosti arbitraže 

oziroma sodišča že v fazi sklepanja pogodbe. S tem se boste namreč vnaprej 

dogovorili, katero sodišče oziroma arbitraža bo pristojna za reševanje 

morebitnih sporov. Več o arbitražnem reševanju sporov najdete na spletni 

strani stalne arbitraže pri GZS (www.sloarbitration.org). 

DAVČNO PRAVO 

Odgovarja: Vesna URŠIČ, samostojna pravna svetovalka, Pravna 

služba GZS 

Smo manjše družinsko podjetje, ki ima v svoji lasti 

hotel z restavracijo. Po več kot 30 letih delovanja smo 

se odločili za popolno prenovo hotela in tudi restavracije. 

Velik del investicijskih stroškov pomeni pohištvo 

za hotelske sobe, recepcijo, za pohištvo v jedilnici. Ali 

lahko znesek za nakup hotelskega pohištva uveljavljam 

kot davčno olajšavo 

Nakup in vlaganja v pohištvo so za hotele neposreden pogoj za 

opravljanje dejavnosti. Pomenijo tudi izpolnjevanje pogojev za doseganje 

določenega števila zvezdic v skladu s pravilnikom o kategorizaciji 

nastanitvenih obratov (Ur. l. RS, št. 62/08 s spremembami; 

v nadaljevanju: pravilnik). Pravilnik nalaga vsem hotelom vgradnjo 

natančno navedenih kosov pohištva v vsako hotelsko sobo za izpolnjevanje 

pogojev kategorizacije. 

Vendar pa davčni predpisi, ki urejajo obdavčitev dohodkov pravnih 

oseb, natančno določajo, katere investicije se štejejo v davčno olajšavo 

za investiranje. V skladu s členom 55a zakona o davku od dohodkov 

pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami; v nadaljevanju: 

ZDDPO-2) lahko zavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove za 

30 odstotkov vloženega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, 

vendar ne več kot 30 tisoč evrov in največ v višini davčne osnove. 

Vendar pa 2. odstavek navedenega člena določa izjemo, in sicer da sta 

iz opreme izvzeta tako pohištvo kot tudi pisarniška oprema. 

V zvezi z uveljavljanjem olajšave za investiranje za nakup hotelskega 

pohištva je Davčni urad RS v pojasnilu št. 4214-51/2009, 13. julija 

2009, pojasnil, da se investicijska olajšava ne more uveljavljati za 

nakup tiste opreme, ki sodi med pohištvo oziroma med pisarniško 

opremo, ne glede na to, ali se ta uporablja pri opravljanju dejavnosti. 

Za nakup pohištva olajšave ni možno uveljavljati, ne glede na to, 

v katerem prostoru se pohištvo nahaja oziroma za kakšen namen 

se uporablja (denimo v pisarni, proizvodnem obratu, skladišču, gostinskem 

prostoru, laboratoriju…). 

Iz zgoraj navedenega izhaja, da ZDDPO-2, ki ureja olajšavo za investiranje, 

izrecno izvzema iz olajšave za investiranje prav zneske za 

nakup pohištva, med katere sodi tudi hotelsko pohištvo, ne glede na 

to, da je to neposredni pogoj za opravljanje hotelske delavnosti. 

DAVKI 

Pojasnjuje: Darko BOHTE, strokovnjak Infopike 

Samoobdavčitev po določilih ZDDV-1 (po 1. januarju 

2010) 

Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, 

št. 141/2006 – 105/2009; v nadaljevanju: PZDDV-1) med drugim 

podrobneje ureja tudi pravila o izvajanju samoobdavčitve v primeru: 

dobave blaga in storitev v okviru Skupnosti, 

dobave blaga ali storitev iz člena 76a zakona o davku na dodano vrednost 

(Ur. l. RS, št. 117/2006 – 85/2009; v nadaljevanju: ZDDV-1), 

in sicer določene storitve v gradbenem sektorju, storitve najemanja 

osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju, dobave 

zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve 

v skladu s 45. členom ZDDV-1, in dobave odpadkov, ostankov in 

rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III/a ZDDV-1. 

Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu 

s 196. členom direktive sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 

2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11. 

decembra 2006, str. 1 ter poznejše spremembe in popravek) plačati 

DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega 

se na ozemlju Republike Slovenije (RS) opravljajo storitve, za 

katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan 

plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za 

namene DDV pri davčnem organu, kjer je vpisan v davčni register. 

Identifikacijsko številko za namene DDV mora, skladno z devetim 

odstavkom 130. člena PZDDV-1, navedeni davčni zavezanec pridobiti 

že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel ali opravil take 

storitve. 

Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in prejema storitve iz prvega 

odstavka 25. člena ZDDV-1 (obrnjena davčna obveznost), ni zavezana 

vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene 

DDV, razen če pridobi blago znotraj Skupnosti, katerega skupni 

znesek v tekočem koledarskem letu preseže 10 tisoč evrov. 

Davčni zavezanec je po definiciji iz 5. člena ZDDV-1 vsaka oseba, ki 

kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede 

na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost 

pomeni vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno 

dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. 

Ekonomska dejavnost pomeni tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih 

pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. 

Državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge 

osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z 

dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, 

tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s 

temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri opravljanju dejavnosti ali pri 

transakcijah pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi 

ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni 

zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. 

Plačnik DDV na podlagi določil člena 76a ZDDV-1 je vsak davčni 

zavezanec, prejemnik blaga ali storitve, ki je identificiran za namene 

DDV v RS, če mu dobavi blago ali opravi tovrstne storitve davčni 

zavezanec, identificiran za namene DDV v RS. 

Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki obračunava 

DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti in je plačnik DDV na 

podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali obračunava 

DDV le od prejetih storitev in je plačnik DDV na podlagi 3. točke 

prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali opravlja storitve na ozemlju 

druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom 

direktive sveta 2006/112/ES, je izključno prejemnik storitve. 

Te osebe so v seznamu davčnih zavezancev na spletni strani davčne 

uprave RS označene s črko P. 

Obrnjena davčna obveznost se prav tako ne nanaša na davčnega zavezanca, 

ki storitve iz člena 76a ZDDV-1 naroča prek oseb, ki delujejo 

v njegovem imenu in za njegov račun. 

Izjema so tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti 

ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 

člena 76a ZDDV-1, v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere 

se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne 

zavezance. Če naročajo blago ali storitve iz člena 76a ZDDV-1 za lastne 

dejavnosti, za katere so davčni zavezanci, so te osebe (naročniki) 

zavezane dobavitelju oziroma izvajalcu sporočiti, v katerem delu 

dejavnosti so določene kot plačniki DDV. 

Davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, za katere je prejemnik 

plačnik DDV v skladu s členom 76a ZDDV-1, mora o začetku 

opravljanja tovrstnih storitev, prenehanju ali vnovičnem začetku 

dobav blaga ali storitev obvestiti davčni organ prek sistema eDavki. 

TRGOVINSKE INFORMACIJE 

Odgovarja: Mateja TILIA, strokovnjakinja Infopike 

Ali je pooblaščeni serviser v času trajanja garancije 

za avtomobil zavezan zagotavljati tudi brezplačne 

redne servise vozila 

Pomen garancije za brezhibno delovanje je v tem, da proizvajalec oziroma 

prodajalec v garancijskem roku, če izdelek ne deluje brezhibno, zagotovi 

potrošniku brezplačno odpravo napak oziroma pomanjkljivosti 

(zaradi katerih izdelek ne deluje brezhibno). Povedano drugače – serviser 

mora izdelek, ki ne deluje brezhibno popraviti tako, da bo deloval 

brezhibno. Če to ni mogoče, ga zamenja z novim rezervnim delom. 

V skladu s 481. členom obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, 

32/04 in 28/06 odl. US:U-I) proizvajalec jamči, da bo stvar v določenem 

času (garancijskem roku) brezhibno delovala, v nasprotnem pa lahko 

kupec tako od proizvajalca kot tudi od prodajalca zahteva, da jo v primernem 

roku popravita, ali če tega ne stori, da mu namesto nje izročita 

stvar, ki brezhibno deluje. 

Iz navedene vsebine tako obligacijskega zakonika kot tudi zakona o varstvu 

potrošnikov (Ur. l. RS, št. 126/07 – UPB2) izhaja, da mora proizvajalec 

za čas garancijskega roka oziroma njegovega podaljšanja zagotoviti 

brezplačno popravilo in vzdrževanje izdelka, če ta zaradi okvare oziroma 

pomanjkljivosti ne deluje brezhibno. Glede na navedeno garancija za 

brezhibno delovanje ne krije stroškov potrošnega materiala (olje, oljni filter 

…) oziroma brezplačnega servisiranja vozila v času trajanja garancije. 

Pri garanciji je treba tudi opozoriti na določene obveznosti potrošnika, ki 

mora spoštovati garantove pogoje za uveljavljanje garancije. 

Ti pogoji so določeni z namenom, da se zagotovi pravilna uporaba izdelka. 

Garant ima tako pravico, da za čas, ko jamči brezhibno delovanje 

izdelka, ne dopušča nobenih posegov oziroma dopolnjevanj ali sprememb, 

ki bi lahko vplivale na delovanje izdelka. Skladno s tem torej 

garant lahko pogojuje uveljavljanje zahtevkov iz garancije z rednim servisiranjem 

oziroma vzdrževanjem vozila pri pooblaščenih servisih, pri 

čemer stroške takšnega pregleda krije potrošnik. V okviru garancije pa 

se brezplačno odpravljajo napake oziroma okvare, zaradi katerih izdelek 

ne deluje brezhibno. 

Torej, pooblaščeni servis mora v času trajanja garancijskega roka brezplačno 

odpravljati napake in okvare, zaradi katerih izdelek ne deluje 

brezhibno. Ni pa zavezan brezplačno opravljati rednih servisov. 

Ali je potrebna oznaka CE za maske za dihala, imenovane 

»nevarovalne maske«, za primer prodaje 

Maske za dihala, imenovane »nevarovalna maska«, »higienska maska« 

ali »nevarovalna maska kategorije 0«, se ne uvrščajo med osebno 

varovalno opremo in zato zanje ne veljajo določbe pravilnika o 

osebni varovalni opremi (Ur. l. RS, št. 29/05 in 23/06). Higienske 

maske so opredeljene kot maske, ki niso načrtovane v skladu z zahtevami 

ustreznih slovenskih oziroma evropskih standardov za varovalno 

opremo za dihala. 

Pri tem za tovrstne izdelke velja, da morajo proizvajalci oziroma dobavitelji 

upoštevati določbe zakona o splošni varnosti proizvodov 

(Ur. l. RS, št. 101/03), ki določa, da proizvajalci oziroma dobavitelji 

lahko dajo na trg samo varne proizvode. Dobavitelji morajo v 

okviru svoje dejavnosti ravnati s potrebno poklicno skrbnostjo, ki 

pomaga zagotoviti skladnost proizvoda z ustreznimi varnostnimi 

zahtevami. Predvsem ne smejo dobavljati izdelkov, za katere vedo, 

ali bi na temelju lastnih informacij in kot strokovnjaki lahko vedeli, 

da ne izpolnjujejo varnostnih zahtev. 

Naloga proizvajalca oziroma dobavitelja nevarovalnih mask je, da 

potrošnikom zagotovi potrebne informacije in navodila za pravilno 

uporabo, saj bi v nasprotnem primeru potrošnik lahko z napačno 

uporabo povzročil nevarnost ali celo zdravstvene okvare. Da bi se 

temu izognili, je treba izdelku priložiti navodila za uporabo, ki morajo 

biti jasna, nedvoumna in napisana v slovenskem jeziku. 

Ali je pri prodaji športnih izdelkov prek spleta v primeru, 

ko kupec odstopi od pogodbe, poleg vračila 

kupnine treba poravnati še kakšne stroške 

Upoštevajoč člen 43d zakona o varstvu potrošnikov (98/04 – UPB1, 

126/07, 86/09), mora podjetje potrošniku, ki je izkoristil pravico do odstopa, 

vrniti vsa opravljena plačila. V skladu s šestim odstavkom člena 43č 

je edini strošek, ki bremeni potrošnika v zvezi z odstopom od pogodbe, 

lahko le neposreden strošek vračila blaga. 

Podjetje, ki se je odločilo prodati blago prek interneta in omogoča potrošnikom 

plačati po povzetju prek Pošte Slovenije, mora potrošniku, ki 

izkoristi pravico do odstopa od pogodbe, vrniti tudi vsa opravljena plačila, 

povezana z nakupom – ne le kupnine in stroškov pakiranja in pošiljanja, ki 

jih je potrošnik plačal podjetju, ampak tudi strošek oziroma provizijo, ki je 

bila zaradi plačila prek povzetja plačana Pošti Slovenije. 

Strošek vračila blaga podjetju pa nosi potrošnik, ki se je odločil izkoristiti 

pravico do odstopa. 

Zbrala in pripravila: Tanja JAMNIK

34 svetovalec 



svetovalec 

35 

plače 

Podlage za obračun stroškov dela 

IZHODIŠČNE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za MAJ 2010 

http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/izhodiscna_placa/ 

Oznaka 

KP 

TR 

Bruto v € 

I. II. III. IV. V. VI/1 VI/2 VII/1 VII/2 VIII. IX. Uradni list RS 

KP 08-09 368,90 402,62 446,47 493,67 554,36 655,51 - 739,79 - 874,67 1.043,25 62/08 

6. celulozna 420,10 476,77 533,57 590,28 689,89 892,75 - 1.055,08 - 1.339,15 1.542,06 7/98, 78/00, 37/02, R: 33/04, 101/04, p-126/04, 79/05, 91/06, 10/07, 86/07, 

16/08, 85/08, odp. 97/08, nova KP: 14/09, 65/09 

7. grafična 420,85 462,94 513,44 576,56 656,53 753,32 - 854,33 - 1.182,59 1.426,68 51/98, 64/01, R: 24/04, 103/04, 79/05, 95/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08 

8/1 knjigotrška 401,36 461,56 521,77 581,97 682,31 882,99 - 1.043,54 - 1.324,49 1.525,17 

8/2 založniška 432,13 496,95 561,77 626,59 734,62 950,69 - 1.123,54 - 1.426,03 1.642,09 43/00, 77/00, 24/01, 46/01, 78/01, 

8/3 časopisna, 

inf.-revijalna 

447,51 514,64 581,76 648,89 760,77 984,52 - 1.163,53 - 1.476,78 1.700,54 R: 33/04, 117/04, 79/05, 95/06, 118/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08, 

podpis 11. 01. 2010 

11.c kov. mat.,livarne 408,90 457,62 508,08 588,12 649,02 763,86 - 899,58 - 1.037,04 1.233,66 14/06, 87/06, 76/07, 46/08, 70/08, 53/09, 

na uro 2,35 2,63 2,92 3,38 3,73 4,39 - 5,17 - 5,96 7,09 podpis 14. 01. 2010 

16. železnice 329,59 362,55 405,40 451,54 510,86 609,74 - 692,14 - 823,98 988,77 95/07 

23. banke 382,58 420,84 478,23 535,61 612,13 765,16 - 956,45 - 1.147,74 1.377,29 81/04, 112/04, R: 129/04, 71/05, R:5/07, 107/08, 19/09. odp. 78/09 

24. zavarovalstvo 362,53 416,91 471,29 507,54 587,30 725,06 - 888,20 - 1.123,84 1.268,86 60/98, 6/05, 83/05, 100/06, 45/08 

25. komunala 443,44 483,12 534,68 625,93 681,47 903,62 998,82 1.117,83 1.236,85 1.435,20 1.712,89 94/04, 8/05, R:15/05, 71/05, R: 71/05, R: 120/05, 14/06, 82/06, 66/07, 18/08, 5/09 

26/1 nepremičnine - 1 329,59 362,55 405,40 481,20 527,34 711,91 - 889,89 - 1.153,57 1.384,28 

26/2 nepremičnine - 2 354,30 389,73 435,79 517,28 566,88 765,29 - 956,61 - 1.240,05 1.488,06 9/98, 35/00, R: 78/03, 117/04, 87/05 

26/3 nepremičnine - 3 379,03 416,93 466,21 553,38 606,45 818,70 - 1.023,38 - 1.326,61 1.591,93 

28. drobno gospodar. 344,47 392,70 440,92 496,04 554,60 661,38 - 750,94 - 895,62 1.074,75 6/00, R: 108/01, R:18/04, 103/04 

*KP 08-09 je oznaka za Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (Ur. l. RS, št. 62/08); KP 08-09 velja do 31.12.2009, uporabljala pa se bo do sklenitve nove 

kolektivne pogodbe, vendar najdalj eno leto 

NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za MAJ 2010 

http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/najnizja_osnovna_placa/ 

Oznaka 

KP 

TR 

Bruto v € 

I. II. III. IV/1 IV/2 V/1 V/2 VI/1 VI/2 VII/1 VII/2 VII/3 VIII. IX. Uradni list RS 

1. kmetijstvo 445,44 483,72 537,66 593,34 - 662,28 - 783,94 - 880,44 - - 1.040,52 1.238,88 45/06, P: 74/06, 49/07, 42/08, 

na uro 2,56 2,78 3,09 3,41 - 3,81 - 4,5 - 5,06 - - 5,98 7,12 71/08, 43/09 

2/A gozdarstvo (A) 589,19 596,36 608,30 632,20 - 707,95 - 834,18 - 939,48 - - 1.113,19 1.330,31 16/05, podpis 9.9.05 (ni v Ur.l.RS), 

2/B gozdarstvo (B) 589,19 670,08 757,97 804,72 - 825,76 - 867,85 - 1.069,79 - - 1.265,19 1.512,71 37/06, 19/08, 99/08, 30/09 

3. premogovništvo 433,65 533,35 574,70 635,85 - 701,50 - 834,56 - 1.027,71 - - 1.354,27 1.596,40 44/96, R:73/03, 100/04, 81/05, podp. 25.7.06 (ni v 

Ur.l.RS), 105/07 

4. tekstil 401,49 429,72 466,88 512,68 - 568,67 - 672,15 - 758,41 - - 896,40 1.068,90 127/06, P:138/06, 67/08 , nova KP: 55/09, 28/10 

5. lesarstvo 382,33 417,48 460,08 506,94 - 566,58 - 665,62 - 749,76 - - - - 132/06, P:28/07, R:66/07, 32/08, R: 36/09 

9/1 kemična-1 450,28 500,99 555,90 621,56 - 700,34 - 787,90 853,55 985,60 1.037,40 - 1.212,48 1.365,67 

9/2 kemična-2 500,00 550,01 612,72 685,10 - 771,94 - 868,43 940,80 1.056,59 1.143,43 - 1.336,42 1.505,27 37/07, R: 38/07, 95/07, R: 89/08 

9/3 kemična-3 595,00 654,48 730,25 816,50 - 919,99 - 1.034,99 1.121,25 1.259,25 1.362,74 - 1.592,75 1.794,00 104/09 

10 nekovine 419,34 455,88 501,12 553,32 - 617,70 - 725,58 - 816,06 - - 958,74 1.137,96 106/06, 104/07, 79/08, 108/08 

na uro 2,41 2,62 2,88 3,18 - 3,55 - 4,17 - 4,69 - - 5,51 6,54 

11.a kovins. indust. 473,28 516,78 570,72 650,76 - 709,92 - 829,98 - 969,18 - - 1.106,64 1.308,48 108/05, 97/06, 90/07, 33/08, 

na uro 2,90 2,97 3,28 3,74 - 4,08 - 4,77 - 5,57 - - 6,17 7,52 70/08, 53/09, podpis 14. 01. 2010 

11.b elektroindust. 504,60 516,78 565,50 636,84 - 694,26 - 807,36 - 941,34 - - 1.073,58 1.263,24 108/05, 95/06, R:71/07, 82/07 

na uro 2,90 2,97 3,25 3,66 - 3,99 - 4,64 - 5,41 - - 6,17 7,26 32/08, 70/08, 47/09, 75/09, podpis 14. 01. 2010 

11.c kov. mat., livar. 471,54 522,00 574,20 657,72 - 716,88 - 836,94 - 977,88 - - 1.118,82 1.320,66 14/06, 87/06 ,76/07, 46/08, 70/08 

na uro 2,71 3,00 3,30 3,78 - 4,12 - 4,81 - 5,62 - - 6,43 7,59 53/09, podpis 14. 01. 2010 

12. elektrogospodar. 432,83 502,31 544,00 623,90 - 693,38 - 821,92 - 1.037,30 - - 1.457,66 1.648,73 38/96, 45/96, R: 29/03, 100/04, 81/05, podpis 

25.7.06 (ni v Ur.l.RS), 105/07 

13. gradbena 408,00 443,00 491,00 544,00 577,00 643,00 683,00 720,00 834,00 854,00 960,00 1.034,00 1.145,00 1.329,00 1/05, 100/05, 83/06, 71/07, 18/08, 

na uro 2,34 2,55 2,82 3,13 3,32 3,70 3,93 4,14 4,79 4,91 5,52 5,94 6,58 7,64 76/08, 64/09 

14. trgovina 417,30 454,18 502,13 553,75 - 620,11 - 730,75 - 876,34 - - - - 111/06, P:127/06, 109/07, 21/08, 94/08, 10/09, 

34/09, 55/09, R: 68/09 

15. gostinstvo, 

turizem 

439,61 478,03 527,76 582,00 - 650,95 - 765,08 - 861,15 - - 1.014,84 1.206,96 83/97, R: 35/98, 84/01, R:45/02, R:33/03, 87/04, 

139/04, 71/05, 100/05, 83/06, 83/07, 124/07, 

42/08, 55/09 

405,41 441,97 489,47 540,65 - 606,11 - 723,43 - 821,18 899,40 - 977,60 1.173,12 135/04, R:50/05, R:87/05, 89/05, R: 97/05, 

odstop:91/06, 111/06, 19/07, 7/08, 22/08, 103/08 

17. cestno 

gospodarstvo* 

18. cestni pot. promet 386,28 400,20 466,32 513,30 - 575,94 - 682,08 - 767,34 - - - - 6/07, 99/08, nova KP: 35/09, 46/09 

na uro 2,22 2,30 2,68 2,95 - 3,31 - 3,92 - 4,41 - - - - R:81/09, 95/09, podpis 24. 01. 2010 

21. poštna 447,18 511,56 537,66 607,26 - 666,42 - 781,26 972,66 1.023,12 - - 1.113,60 1.211,04 50/03 , 94/04, 61/05, 84/08, 91/09 

na uro 2,57 2,94 3,09 3,49 - 3,83 - 4,49 5,59 5,88 - - 6,40 6,96 

29. obrt, pojetništvo 527,98 548,89 592,80 606,39 - 642,99 - 737,08 - 862,54 - - 967,09 - 73/08 

* za delodajalce, ki so člani GZS od 1.5.2009 dalje 471,54 EUR oziroma 2,71 EUR na uro 

Dokončno bomo lahko zneske najnižjih osnovnih plač za januar 2010 objavili, ko bodo znani podatki o povprečni letni inflaciji v obdobju januar – december 2009 v primerjavi z obdobjem januar – december 2008. 

NAJNIŽJE IZPLAČANE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za MAJ 2010 

http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/najnizja_izplacana_placa/ 

Oznaka TR 

KP Bruto v € 

I. II. III. IV/1 IV/2 V/1 V/2 VI/1 VI/2. VII/1 VII/2 VII/3 VIII. IX. Uradni list RS 

11.c kov. mat., livarne 748,20 oz. 4,30 na uro 14/06, 87/06, 76/07, 46/08, 70/08, 53/09, podpis 14. 01. 2010 

13. gradbena 590,00 617,00 670,00 740,00 770,00 810,00 850,00 890,00 960,00 1.005,00 1.102,00 1.212,00 1.452,00 1.747,00 1/05, 100/05, 83/06,71/07, 18/08, 76/08, 64/09 

Okrajšave: KP oznake kolektivnih pogodb, zapisane v prvi koloni, so povzete iz Ur.l. RS 87/04, str. 10656 

TR 

tarifni razred 

P 

v Uradnem listu objavljeni popravek 

odp. 

odpoved KP; če ni objavljene številke Ur. l. RS, odpoved ni bila uradno objavljena 

R 

razlaga Komisije za razlago kolektivne pogodbe 

R 

označena oranžno, se nanaša na (ne)uporabnost določb kolektivne pogodbe zaradi uveljavitve novega Zakonom o delovnih razmerjih 

Davek na izplačane plače 

S 1. januarjem 2009 preneha obveznost plačevanja davka na izplačane plače. 

Lestvica za obračun akontacije dohodnine za leto 2010 

Če znaša neto letna davčna osnova v € znaša dohodnina v € 

Nad 

Do 

7.528,99 16% 

7.528,99 15.057,96 1.204,64 + 27% nad 7.528,99 

15.057,96 3.237,46 + 41% nad 15.057,96 

Če znaša neto mesečna davčna osnova v € znaša dohodnina v € 

Nad 

Do 

627,42 16% 

627,42 1.254,83 100,39 + 27% nad 627,42 

1.254,83 269,79 + 41% nad 1.254,83 

Olajšave za leto 2010 

Nad Letna v € Mesečna v € 

1. Splošna olajšava 3.100,17 258,35 

2. Dodatna splošna olajšava: 

Pri obračunu in plačilu akontacije dohodnine od dohodkov 

iz delovnega razmerja, ki so bili izplačani od 1.1. do 22.2.2010 se je upoštevala: 

- če mesečni dohodek zavezanca (ki ga je izplačal glavni delodajalec) ni presegal 724,52 € 2.094,99 174,58 

- če znaša mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) 

več kot 724,52 € in manj kot 838,00 € 1.047,50 87,29 

Pri obračunu in plačilu akontacije dohodnine od dohodkov 

iz delovnega razmerja, izplačanih od 23.2.2010 dalje se upošteva: 

- če mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) ne presega 850,00 € 251,65 

- če znaša mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) 

več kot 850,00 in manj kot 983,33 € 87,29 

3. Osebne olajšave 

- invalidi s 100% telesno okvaro 16.575,94 

- po dopolnjenem 65. letu starosti 1.334,18 

4. Posebna osebna olajšava za rezidenta, 

ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta 3.100,17 

5. Posebna olajšava 

- 1. otrok ali drug vzdrževani družinski član 2.287,48 190,62 

- otrok, ki potrebuje posebno nego 8.288,52 690,71 

- za 2. vzdrževanega otroka 199,30 207,23 

- za 3. vzdrževanega otroka 1.860,10 345,63 



- za vse nadaljnje vzdrževane otroke glede na višino olajšave za predhodnega otroka 1.660,80 

- za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke se olajšava poveča za 138,40 evra 

glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka 

6. Druge olajšave 

- Olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje 2.646,21 

Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja upošteva dodatna splošna 

olajšava, mora o tem obvestiti glavnega delodajalca. 

Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za enake zneske kot olajšava za vzdrževane otroke. Če je ta otrok drugi 

vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 16,61 evra, če je ta otrok tretji vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 

155,01 evra, če je ta otrok četrti vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 293,41 evra,… 

Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike za APRIL 2010 

http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/11_Obracun_%20prisp_za_soc_varnost_ZASEBNIKI_%202008.xls 

Podlage za obračun stroškov dela 

Indeksi cen industrijskih proizvodov, februar 2010 

1 februar 10/januar 09 100,4 

2 februar 10/december 09 100,5 

3 februar 10/februar 09 98,8 

4 januar-februar 10/januar-februar 09 98,7 

5 februar 2010/povprečje leta 2005 109,16 

Indeksi cen življenskih potrebščin, marec 2010 

1 marec 10/februar 10 101,1 

2 marec 10/december 09 100,7 

3 marec 10/marec 09 101,4 

4 januar–marec 10/januar–marec 09 101,4 

5 marec 10–april 09/marec 09–april 08 100,8 

6 marec 2010/povprečje leta 2005 114,46 

Plače – začasi podatki v € 

1 Povprečna bruto plača v RS za predpretekli mesec februar 10 1.431,45 

2 Povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece december 09–februar 10 1.456,01 

3 Povprečna neto plača v RS za predpretekli mesec februar 10 930,01 

4 Povprečna neto plača v RS za pretekle tri mesece december 09–februar 10 941,35 

5 Minimalna plača maj 2010 734,15 

6 Zajamčeni osebni dohodek maj 2010 237,73 

Vir: Združenje delodajalcev Slovenije, na osnovi podatkov Surs 

Obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike 

zasebnih družb, ki so poslovodne osebe za april 2010 

http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/12_Obracun_prisp_za_LASTNIKE_%20DRUZB_posl_osebe_2008.xls 

Najnižja pokojninska osnova znaša od 1. januarja 2010 dalje 544,61 EUR. Sklep o najnižji pokojninski osnovi (Uradni list RS, št. 13/2010).. 

NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA 544,61 

količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo* 1,54727 

NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA 842,66 

Naziv prispevka Stopnja Za plačilo 

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 

- prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 130,61 

- prispevek delodajalca za PIZ 8,85 74,58 

Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 205,19 

PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 

- prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 53,59 

- prispevek delodajalca za ZZ 6,56 55,28 

- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 4,47 

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 113,34 

prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 

- prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,84 

- prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,84 

- prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 1,18 

- prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,51 

Skupaj prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 3,37 

PRISPEVKI SKUPAJ 321,90 

*Povprečna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji znaša za leto 2009 35,37% (Uradni list 

RS, št. 22/2010). Količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo tako znaša 1,54727. 

Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave. 

DOSEŽENA OSNOVA V LETU 2008 

od min. plače od povp. plače do od 1,5-kratne do od 2-kratne do od 2,5-kratne do od 3-kratne do nad 3,5-kratno 

do povp. plače 1,5-kratne povp. 2-kratne povp. 2,5-kratne povp. 3-kratne povp. 3,5-kratne povp. povp. plačo 

Minimalna plača za leto 2008 = 6.855,66 EUR 

do min. plače za zaposlenih v RS plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih zaposlenih v RS 

Povprečna plača v RS za leto 2008 = 16.697,16 EUR 

leto 2008 za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 za leto 2008 

v EUR do 6.855,66 od 6.855,66 od 16.697,16 od 25.045,74 od 33.394,32 od 41.742,90 od 50.091,48 nad 58.440,06 

do 16.697,16 do 25.045,74 do 33.394,32 do 41.742,90 do 50.091,48 do 58.440,06 

DOSEŽENA OSNOVA V LETU 2009 

od min. plače od povp. plače do od 1,5-kratne do od 2-kratne do od 2,5-kratne do od 3-kratne do nad 3,5-kratno 

do povp. plače 1,5-kratne povp. 2-kratne povp. 2,5-kratne povp. 3-kratne povp. 3,5-kratne povp. povp. plačo 

Minimalna plača za leto 2009 = 7.111,48 EUR 

do min. plače za zaposlenih v RS plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih zaposlenih v RS 

Povprečna plača v RS za leto 2009 = 17.267,52 EUR 

leto 2009 za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 za leto 2009 

v EUR do 7.111,48 od 7.111,48 od 17.267,52 od 25.901,28 od 34.535,04 od 43.168,80 od 51.802,56 nad 60.436,32 

do 17.267,52 do 25.901,28 do 34.535,04 do 43.168,80 do 51.802,56 do 60.436,32 

Povprečna mesečna plača v RS za januar 2010 v EUR (začasni podatki) 1.431,45 

min. plača 60% povp. plače 90% povp. plače 1,2 povp. plače za 1,5 povp. plače za 1,8 povp. plače za 2,1 povp. plače za 2,4 povp. plače za 

STOPNJA 

februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010 februar 2010 

BRUTO ZAVAROVALNA OSNOVA 734,15 858,87 1.288,31 1.717,74 2.147,18 2.576,61 3.006,05 3.435,48 

- prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 113,79 133,12 199,69 266,25 332,81 399,37 465,94 532,50 

- prispevek delodajalca za PIZ 8,85 64,97 76,01 114,01 152,02 190,02 228,03 266,03 304,04 

Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 178,76 209,13 313,70 418,27 522,83 627,40 731,97 836,54 

- prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 46,69 54,62 81,94 109,25 136,56 163,87 191,18 218,50 

- prispevek delodajalca za ZZ 6,56 48,16 56,34 84,51 112,68 140,85 169,03 197,20 225,37 

- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 3,89 4,55 6,83 9,10 11,38 13,66 15,93 18,21 

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 98,74 115,51 173,28 231,03 288,79 346,56 404,31 462,08 

- prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,73 0,86 1,29 1,72 2,15 2,58 3,01 3,44 

- prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,73 0,86 1,29 1,72 2,15 2,58 3,01 3,44 

- prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 1,03 1,20 1,80 2,40 3,01 3,61 4,21 4,81 

- prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,44 0,52 0,77 1,03 1,29 1,55 1,80 2,06 

Skupaj prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 2,93 3,44 5,15 6,87 8,60 10,32 12,03 13,75 

PRISPEVKI SKUPAJ 280,43 328,08 492,13 656,17 820,22 984,28 1.148,31 1.312,37 

Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave. 

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST



svetovalec 37 

Labirint paragrafov 

SPREJETI PREDPISI 

dostopni tudi na www.uradni-list.si 

(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010) 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem 

naročanju (ZJN – 2B) 

Državni zbor RS je na svoji seji dne 3. marca 2010 sprejel zakon o 

spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju (ZJN-2B). 

Poleg tega je državni zbor na isti seji sprejel tudi zakon o spremembah 

in dopolnitvah zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, 

transportnem področju in na področju poštnih storitev (ZJNVE- 

TPS). 

Cilj obeh zakonov je doseči bolj učinkovito in pregledno javno naročanje, 

uskladitev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim 

redom s področja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, 

odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencialnih ponudnikov 

s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar (value for money) 

ter omogočiti lažji dostop malim in srednje velikim podjetjem do 

tega trga, kar jim lahko v času finančne krize omogoči preživetje. 

Ena od ključnih sistemskih sprememb je ureditev finančne discipline 

v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci. 

Ponudnik mora tako v svoji ponudbi navesti ne le podizvajalca, 

s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila, 

temveč tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec 

– predmet, količina, vrednost ter kraj in rok izvedbe storitve ali 

gradnje oziroma dobave blaga. Kot obvezna sestavina pogodbe 

med naročnikom in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu 

nastopa s podizvajalcem, se določata pooblastilo ponudnika in soglasje 

podizvajalca, na podlagi katerih lahko naročnik opravljena 

in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu 

(asignacija). Poleg zgoraj omenjenega pooblastila in soglasja mora 

pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati tudi vrednost celotnega 

javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe. 

Sprejeta novela prinaša med drugim novost, da naročnikom pod 

20 tisoč evri (blago in storitve) in 40 tisoč evri (gradnje) ne bo 

treba izpeljati postopka javnega naročanja, temveč bodo za ta naročila 

vodili le evidenco; odpravlja se postopek zbiranja ponudb, 

ki ga bo zamenjalo »naročilo male vrednosti«, zato bo za naročila 

blaga in storitev od 20 tisoč do 40 tisoč evrov in naročila gradenj 

od 40 tisoč do 80 tisoč evrov treba na Portalu javnih naročil objaviti 

obvestilo o naročilu male vrednosti. 

Nadaljnja sprememba zakona se nanaša na obveznost opravljanja 

strokovnega izpita iz javnega naročanja za tiste zaposlene, ki pri 

naročniku izvajajo postopke javnega naročanja nad 40 tisoč evri 

(blago in storitve) oziroma nad 80 tisoč evri (gradnje). Za izvajanje 

in odločanje v postopku oddaje naročila male vrednosti opravljanje 

izpita ne bo potrebno. Uvajanje strokovnega izpita se utemeljuje 

s potrebo po zagotavljanju višje ravni znanja in usposobljenosti 

izvajalcev postopkov javnega naročanja. 

V postopku javnega naročanja odločanje o ponudbah temelji na 

ceni ali na ceni in drugih merilih, kot so kakovost, življenjski cikel 

izdelka, storitve oziroma gradnje, tehnične prednosti, estetske 

in funkcionalne lastnosti, rok dobave in podobno. Doslej veljavni 

zakon je v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe določal, da 

mora biti delež cene, ne glede na vrsto in vrednost drugih meril, najmanj 

60 odstotkov. Ta zahteva po minimalnem razmerju med ceno 

in preostalimi merili se je v praksi večkrat izkazala za problematično, 

saj daje ceni večji pomen kot kakovosti, s čimer se slovenska 

zakonodaja odmika od evropskega pravnega reda, ki te omejitve ne 

pozna. Zakon to anomalijo odpravlja, določitev meril in ponderjev 

ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku. 

Poleg instituta ustavitve postopka in zavrnitve vseh ponudb se s 

predlogom zakona uvaja tudi institut odstopa od pogodbe. Ta naročniku 

omogoča, da po oddaji javnega naročila odstopi od podpisa 

pogodbe iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje 

več ali da nima več zagotovljenih sredstev zanj. V tem primeru 

mora poslovodstvo pred odstopom od podpisa pogodbe pridobiti 

soglasje nadzornega organa. 

Predlog zakona zahteva, da se iz postopkov oddaje javnih naročil 

izloči ponudnik, ki je v ponudbi predložil neresnične izjave ali 

dokazila in ga je državna revizijska komisija oglobila zaradi navedenega 

prekrška. Takega ponudnika ministrstvo za finance uvrsti 

v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki jo objavi na 

svoji spletni strani, naročniki pa ga morajo za dobo treh oziroma 

petih let, odvisno od predmeta naročila, izključiti iz nadaljnjih postopkov 

javnega naročanja. 

Poleg tega predlog zakona prenaša v slovenski pravni red tudi novo direktivo 

na področju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja 

(št. 2007/66/ES). Z njo se v predlog zakona vnašajo sistemske rešitve o 

institutu neveljavnosti pogodb, in sicer ničnost in izpodbojnost. 

Vir: Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010 

Zakon o storitvah na notranjem trgu 

Državni zbor je 4. marca 2010 sprejel zakon o storitvah na notranjem 

trgu. Evropska unija je 12. decembra 2006 sprejela direktivo 

o storitvah na notranjem trgu (direktiva 2006/123/ES evropskega 

parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem 

trgu, Ur. l. EU, L 376/36, z dne 27. decembra 2006; v nadaljevanju: 

DSNT). Ta direktiva je bila sprejeta z namenom pravno 

urediti opravljanje storitev na notranjem trgu Evropske unije in 

evropskega gospodarskega prostora. 

Zakon v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah sledi DSNT. Cilj 

zakona je pravilno in dosledno izvesti DSNT, katerega namen ni 

popolna sprostitev trga storitev, temveč zagotavljanje tega skozi 

tista načela in pravila, ki jih je izoblikovala sodna praksa SES in ki 

jih na novo uvaja DSNT z upravnim sodelovanjem med državami 

članicami, s poenostavitvijo postopkov ter vzpostavitvijo enotne 

kontaktne točke. 

Cilj DSNT je med drugim zagotoviti upravno sodelovanje med 

državami članicami, ki je nujno za izmenjavo informacij in za 

vzpostavljanje učinkovitega mehanizma nadzora ter ukrepanja v 

primeru kršitev med državami članicami. 

Poleg tega DSNT od posamezne države članice zahteva vzpostavitev 

enotne kontaktne točke. Ta zahteva je v poglavju, katerega cilj 

je administrativna oziroma upravna poenostavitev postopkov in 

pridobivanja informacij ponudnikov in prejemnikov storitev. Enotna 

kontaktna točka je namenjena ponudnikom in prejemnikom 

storitev, in ne upravam držav članic. Cilj DSNT je, da se prek elektronskega 

poslovanja pridobivajo informacije, opravljajo postopki 

in formalnosti za pridobitev dovoljenj, registracije in posredujejo 

podatki in da je tovrstne postopke mogoče opraviti iz kraja in države 

sedeža ponudnika storitev v drugo državo članico. 

Pomemben cilj je med drugim tudi doseganje kakovosti ponujenih 

in opravljenih storitev ponudnikov. To načelo je konkretizirano 

skozi vrsto določb v DSNT in pomeni nadgradnjo prepovedi diskriminatornega 

obravnavanja. 

Na področju prostega opravljanja storitev se lahko prihaja pojavljajo 

zelo različne oblike diskriminatornega obravnavanja, predvsem 

posrednih ovir, ki na prvi pogled niso očitne, vendar vseeno 

ovirajo ali povzročajo, da je opravljanje storitev manj privlačno za 

tuje ponudnike storitev. DSNT v tem pogledu poskuša izgraditi 

notranji trg, ki bo prost tovrstnih ovir in kjer bo prosta ustanovi- 

tev in prosto opravljanje storitev enakovredno opravljanju storitev 

znotraj določenega nacionalnega trga. 

Zakon poskuša tudi doseči, da ne bi bilo obrnjene diskriminacije, kjer 

bi bil domači ponudnik v slabšem položaju od konkurenčnega tujega 

ponudnika, zato tudi v okviru načela procesne avtonomije držav 

članic poskuša enakopravno urediti položaj obeh za vsa področja, ki 

jih predlog zakona prenaša in izvaja iz DSNT. Pri oblikovanju besedil 

določb je upoštevano načelo pravne varnosti, predvidljivosti in uresničevanja 

pravic oziroma možnosti uporabe pravnih sredstev. 

Sistem upravnega sodelovanja je naravnan tako, da bi se nadzor in 

ukrepanje v primeru kršitev zagotavljala tako kot pri sodelovanju med 

pristojnimi organi znotraj posamezne države članice. To je novost na 

področju prostega opravljanja storitev, kajti doslej ni bilo pravil, niti 

jih ni izoblikoval SES. Vzpostavljajo se obveznosti držav članic, da 

odgovarjajo na vprašanja in prošnje drugih držav članic, hkrati pa 

so same upravičene pričakovati pomoč in odgovore od drugih držav 

članic. V ta namen bo morala vsaka država članica imeti pristojne 

organe, ki bodo po potrebi vzpostavljali kontakte in bodo morali sodelovati 

s pristojnimi organi v drugih državah članicah. 

Možnost, da ponudniki opravijo vse postopke na enem mestu po elektronski 

poti in na daljavo, je v zakonu oblikovana tako, da so dane 

podlage za oblikovanje enotne kontaktne točke, kot sistema organizacijskih 

in tehničnih ukrepov, ki na enem mestu zagotavlja ustrezne informacije 

za ponudnike in prejemnike storitev ter omogoča izvedbo 

postopkov za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev. 

Vir: Uradni list RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010 

PREDPISI V PRIPRAVI 

dostopni na www.dz-rs.si 

(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010, Poročevalec DZ RS) 

Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 

(ZPIZ-2) 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na novinarski 

konferenci, ki je potekala 24. marca 2010, predstavilo predlog 

novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga 

obenem dalo v javno razpravo. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem 

zavarovanju predstavlja prvo fazo sprememb veljavne 

pokojninske zakonodaje, ki bi začela veljati 1. januarja 2011. 

Predlog novega zakona predvideva dva načina upokojitve, in sicer 

starostno upokojitev in predčasno upokojitev: 

Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec pri starosti 65 

let – moški oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let 

zavarovalne dobe. 

Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti 

60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški, oziroma 

38 let pokojninske dobe – ženska. 

Ključne novosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 

so: 

Bonusi in malusi so po novem oblikovani tako, da skušajo čim bolj 

motivirati posameznike za podaljševanje delovne aktivnosti. Če zavarovanec 

izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno 

aktiven, se mu lahko do 65. leta – moški, oziroma 63. leta – ženske, 

dodatno mesečno izplačuje še 20 odstotkov predčasne pokojnine ali 

pa se mu predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 odstotka za vsak 

mesec delovne aktivnosti. Zavarovancu, ki uveljavi predčasno pokojnino, 

pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec 

do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. 

Ob navedenem predlog zakona uvaja tudi nov mehanizem delne pokojnine. 

Ta bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti 

in poznejšega upokojevanja zavarovancev. Ti bodo po novem 

imeli možnost opravljanja dela v zmanjšanem obsegu, za kar bodo 

dobivali sorazmerno plačilo, hkrati pa bodo poleg plače in delne pokojnine 

prejemali še del predčasne pokojnine – se pravi tri prejemke. 

Za izračun pokojninske osnove se bodo po novem upoštevale plače 

oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki 

iz katerihkoli 34 let zavarovanja. Da se zaradi tega pokojnine ne bi 

zniževale, pa se kot kompenzacijski faktor uvaja sorazmerno višji 

odmerni odstotek. 

Posebna pozornost je namenjena tistim, ki so začeli delati pred dopolnjenim 

20. letom, in tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih 

mestih in delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče 

več opravljati. Ti se bodo lahko upokojevali pod blažjimi pogoji. Sistem 

ohranja tudi določeno raven pozitivne diskriminacije za ženske, 

ki se bodo lahko upokojile dve leti prej kot moški oziroma pri dve 

leti krajši pokojninski dobi. 

Vse spremembe bodo uvedene postopoma od 1. januarja 2011, 

pri čemer naj bi bila prehodna obdobja dovolj dolga, da bo breme 

modernizacije pokojninskega sistema kar najbolj enakomerno 

porazdeljeno med vse generacije. 

Vir: Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh ministrstva za delo, družino 

in socialne zadeve 

Ne prezrite na www.uradni-list.si 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih 

v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 28/2010 z dne 6. aprila 2010) 

– velja od 21. aprila 2010 

Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega 

zakona (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila 

2010; 

Pripravil: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS 

Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih 

družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih 

lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 

2010) – velja od 30. marca 2010 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem 

naročanju na vodnem, energetskem, transportnem 

področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 

19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od 11. aprila 2010; 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ekonomskih 

conah (Ur. l. RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od 

13. marca 2010; 

Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti celotne kolektivne 

pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in 

usnjarskopredelovalne dejavnosti Slovenije (Ur. l. RS, št. 

28/2010 z dne 6. aprila 2010); 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o 

izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, 

št. 27/2010 z dne 2. aprila 2010) – velja od 3. aprila 2010; 

Poročilo o gibanju plač za januar 2010 (Ur. l. RS, št. 26/2010 

z dne 30. marca 2010); 

Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja 

na javnih prireditvah (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) – 

velja od 3. aprila 2010; 

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o obveznem 

organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS, št. 22/2010 z 

dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila 2010; 

Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se 

obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji 

(Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010)



GZS 39 

Dogodki in Izobraževanja 

EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA 

Sejmi v maju 

15. mednarodna razstava 

navtike - internautica 

Inovativnost 2010 

14. mednarodni sejem Terotech - vzdrževanje 

15. mednarodni sejem Energetika 

4. mednarodni sejem varjenje in rezanje 

Sejem ekologije in varovanja okolja eko 

S E J E M S K O I N F O R M A C I J S K O S R E D I Š Č E 

SEJMI 

11. - 16.5. 

17. - 18.5. 

18. - 21.5. 

18. - 21.5. 

Portorož 

Ljubljana 

Celje 

Celje 

18. - 21.5. Celje 

18. - 21.5. Celje 

Rubrika je povezana z novim spletnim portalom www.sejmi.org, na katerem 

najdete vse informacije o sejmih. Portal združuje celotno ponudbo slovenskih 

sejemskih organizatorjev, predstavljeno na sodoben interaktiven način. 

Informacije: www.sejmi.org 

Datum 

Kraj 

P O S L O V N O K O N F E R E N Č N I C E N T E R 

NAPOVED DOGODKOV 

maj 

4. 5. Kako poslovati z Latinsko Ameriko; 

»Primeri držav: Brazilija, Venezuela, Ekvador, Kolumbija« 

5. 5. Seminar: Izraelski poslovni zajtrk: 

promocija sejmov BiMed Israel in Nano Israel 

6. 5. 90 let Fakultete za strojništvo (govor predsednika države) 

7. 5. Možnosti in priložnosti za prenos znanja in tehnologij 

12. - 16.5. Portugalska: Izhodna gospodarska delegacija (za podjetja 

s področja obnovljivih virov energije in gradbeništva) 

12. - 16.5. ČAR LESA 2010 (Cankarjev dom) 

12. 5. Inženiring konferenca 

12. 5. Bolgarsko-slovenski poslovni forum 

13. 5. Strokovni posvet Od ideje do blagovne znamke 

12. - 14. 5. Obisk delegacije srbskega turističnega sektorja 

(agencije, hotelirji, institucije) 

20. - 21. 5. Švedska: Sektorska gospodarska delegacija - zelene 

tehnologije (biomasa in biogoriva, energija, upravljanje 

z odpadki in odpadnimi vodami itd.) 

19. - 22. 5. Slovaška - Gospodarska delegacija 

25.5. Južnoafriška republika: seminar, Kulturni večer 

Informacije: tel.: 01 58 98 000, www.gzs.si/dogodki 

POMEMBNEJŠI AKTUALNI MEDNARODNI RAZPISI 

Program EUROSTARS "Programme for innovative small and medium-sized 

enterprises: 5th Eurostars Cut - Off", 

aktualni razpis http://www.eurostars-eureka.eu/ 

Program PROGRESS, 

aktualni razpisi http://ec.europa.eu/social/main.jspcatId=630&langId=en 

Program PROGRESS, aktualna javna naročila 

http://ec.europa.eu/social/main.jspcatId=625&langId=en 

Program CENTRAL EUROPE, aktualni javni razpis http://www.central2013. 

eu/central-projects/applying-for-a-project/3rd-call-for-proposals-open/ 

Več o mednarodnih razpisih: Maša Repež, masa.repez@gzs.si 

KOLEDAR USPOSABLJANJ - GZS 

CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE 2010 

Naslov Kraj Datum 

Postanite OBLIKOVALEC SPLETNIH STRANI s certifikatom Ljubljana 03. 05. 2010 

Postanite IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI s certifikatom Ljubljana 03. 05. 2010 

Povečajmo učinkovitost na delovnem mestu - Organizacija lastnega 

dela in dela sodelavcev Ljubljana 04. 05. 2010 

Potovanje skozi Slovenske računovodske standarde Ljubljana 04. 05. 2010 

Vodja delovne skupine v proizvodnji Ljubljana 06. 05. 2010 

POSTANITE TRGOVSKI POSLOVODJA - OSNOVE STATISTIKE - priprave na izpite 

na Trgovinski zbornici Slovenije Ljubljana 07. 05. 2010 

MOBBING na delovnem mestu in kako ga preprečiti Ljubljana 10. 05. 2010 

Dopolnilno usposabljanje NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV Ljubljana 11. 05. 2010 

POSTANI NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - Priprave na nacionalno poklicno 

kvalifikacijo posrednik / posrednica za nepremičnine Ljubljana 11. 05. 2010 

Ali veste kaj lahko razbere vaš poslovni partner, konkurenca, banka iz vaše Ljubljana 11. 05. 2010 

»BILANCE STANJA« in »IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA« 

Obvladovanje situacij pri delu z zahtevnimi strankami - Izboljšajte odnos do Ljubljana 12. 05. 2010 

svojih strank 

Učinkovito poslovno komuniciranje [infoPika] Ljubljana 12. 05. 2010 

Priprava in ocena investicijskih projektov Ljubljana 13. 05. 2010 

Načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter izobraževanja v kriznem obdobju Ljubljana 13. 05. 2010 

DIESES GESCHÄFT BEKOMME ICH - Uspešna poslovna pogajanja v nemškem Ljubljana 18. 05. 2010 

jeziku 

Letni razgovori in ocenjevanje delovne uspešnosti Ljubljana 18. 05. 2010 

Internetizacija mojega posla [infoPika] Ljubljana 19. 05. 2010 

PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO USPOSABLJANJE mentorjev praktičnega 

usposabljanja z delom in mentorjev praktičnega izobraževanja Ljubljana 19. 05. 2010 

Spremembe DDV v praksi Ljubljana 19. 05. 2010 

Govorica telesa na pogajalskem sestanku [infoPika] Ljubljana 20. 05. 2010 

LOGISTIKA v poslovnem sistemu Ljubljana 20. 05. 2010 

Od ideje… …do sredstev … za mikro, mala podjetja in s.p. Ljubljana 24. 05. 2010 

Kako do zdrave prehrane na delovnem mestu [infoPika] Ljubljana 24. 05. 2010 

NPK modni stilist /stilistka Ljubljana 25. 05. 2010 

Postanite Turistični animator/ka s certifikatom Ljubljana 26. 05. 2010 

Postanite Turistični informator/ka s certifikatom Ljubljana 26. 05. 2010 

Kako zadovoljstvo potrošnikov v kriznih razmerah zagotavlja poslovno uspešnost 

organizacije [infoPika] Ljubljana 26. 05. 2010 

VARNA HRANA - HACCP in Dobra higienska ter proizvodna praksa Ljubljana 28. 05. 2010 

Poslovni načrt za mala in mikro podjetja ter s.p. Ljubljana 28. 05. 2010 

DESTINACIJSKI MANAGEMENT v turistični destinaciji Ljubljana 01. 06. 2010 

Pasti v gradbenih pogodbah in kako se jim izognemo Ljubljana 02. 06. 2010 

Za mala in mikro podjetja - priprava investicijske dokumentacije Ljubljana 02. 06. 2010 

Dopolnilno usposabljanje NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV Ljubljana 07. 06. 2010 

DOBRI ZGLEDI 2010 - KADROVIKI (NISMO) V ZRAKU, SAJ SE NENEHNO 

UČIMO Ljubljana 09. 06. 2010 

Uspešna poslovna pogajanja Ljubljana 10. 06. 2010 

Oblečeni za uspeh [infoPika] Ljubljana maj 2010 

REDNO USPOSABLJANJE voznikovih motornih vozil v cestnem prometu Ljubljana maj 2010 

Nacionalne poklicne kvalifikacije - NPK 

NPK v gradbeništvu: 

- izvajalec/ izvajalka zidanja in ometavanja 

- izvajalec/ izvajalka betonskih del 

- izvajalec/ izvajalka del nizkih gradenj 

NPK vodja projekta 

NPK vodja delovne skupine v proizvodnji 

NPK računovodja/ računovodkinja za manjše družbe, s.p. in zavode 

NPK knjigovodja/ knjigovodkinja 

NPK modni stilist/ modna stilistka 

NPK izdelovalec/ izdelovalka spletnih strani 

NPK oblikovalec/ oblikovalka spletnih strani 

NPK turistični informator/ informatorka 

NPK turistični animator/ animatorka 

NPK posrednik/ posrednica za nepremičnine 

Temeljne kvalifikacije - TK 

TK vozniki motornih vozil v cestnem prometu 

Priprave na preizkus iz TEMELJNE KVALIFIKACIJE ZA VOZNIKE MOTORNIH 

VOZIL 

Izpitni roki 

junij 2010, Ljubljana 

31. 05. - 03. 06. 2010 

Potrjevanje usposobljenosti po Programu usposabljanja GZS: 

– Program izpopolnjevanja Edison z modulom PLUS 

za merjenje, izvajanje, vzdrževanje in servisiranje električnih in drugih inštalacij, strelovodov, 

strojev, opreme postrojev in naprav – Program Edison Plus 

– Program izpopolnjevanja Edison z modulom PLUS 

za merjenje, izvajanje, vzdrževanje in servisiranje električnih in drugih inštalacij, strelovodov, 

strojev, opreme postrojev in naprav – Program Edison 

Roki za preverjanje/potrjevanje 

maj, junij 2010, Ljubljana 

maj 2010, Ljubljana 

oktober 2010, Ljubljana 

junij, julij 2010, Ljubljana 







maj, junij 2010, Ljubljana 

Izpitni roki 

12. 05. 2010 - pisno 

13. 05. 2010- praktično 


V pričakovanju 

sprememb 

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno 

politiko je v začetku aprila predstavila 

spremembe operativnih programov (OP) kohezijske 

politike cilja 1 v Sloveniji in njihov vpliv 

na črpanje sredstev na področju gospodarstva. 

Slogan napovedanih sprememb je »od zidov k 

inovativnosti, delovnim mestom in trajnosti«, 

kohezijska sredstva pa naj bi predstavljala segment 

javnih financ. Ker so viri javnih financ 

omejeni, se bo vlada osredotočala na izvedbo tistih 

programov, ki dolgoročno prinašajo dodano 

vrednost in zagotavljajo nova delovna mesta. 

Milijoni neporabljenih sredstev 

Če bolj podrobno pogledamo OP razvoja okoljske 

in prometne infrastrukture (OP ROPI), v 

oči bode podatek, da je v prvi razvojni prioriteti 

»železniška infrastruktura« predvidenih 450 

milijonov evrov, vendar doslej ni bil potrjen še 

noben projekt. Prav tako se bo prerazporedil 

del sredstev iz druge razvojne prioritete »cestna 

in pomorska infrastruktura«, ki niso bila 

porabljena za izgradnjo operativnih obal v Luki 

Koper v višini 34,5 milijona evrov. Tudi pri 

tretji razvojni prioriteti »prometna infrastruktura«, 

kjer je bilo doslej porabljenih 57 od 224 

milijonov evrov (25,5 odstotka razpoložljivih 

sredstev), dinamika porabe kaže na tveganje za 

Mag. Maša Repež, namestnica direktorja Centra za konkurenčnost pri GZS, se 

ukvarja predvsem z nepovratnimi in povratnimi sredstvi ter pokriva nemško 

govoreči trg. 

Mag. Maša Repež, Center za konkurenčnost pri GZS; masa.repez@gzs.si 

V prejšnji številki Glasa Gospodarstva smo 

pisali o težavah, s katerimi se srečujejo podjetja 

pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev. 

Medtem ko je črpanje znotraj posameznih operativnih 

programov ponekod že preseglo razpoložljiva 

sredstva, pa ponekod sredstva, zaradi 

pomanjkanja primernih projektov, ostajajo 

neporabljena. 

pravočasno porabo sredstev. Po drugi strani pa 

sredstva v četrti razvojni prioriteti »ravnanje s 

komunalnimi odpadki« ne bodo zadostovala 

za izvedbo vseh projektov. 

V zadnji četrtini 2010 nas 

““ 

čaka kar nekaj novih razpisov. 

Ker neporabljena sredstva lahko vodijo do izgube 

sredstev EU, jih moramo prerazporediti. 

V ta namen se bodo razpoložljiva sredstva OP 

ROPI znižala za 60 milijonov evrov, s sedanjih 

1.636 na 1.576 milijonov evrov. 

Več sredstev za R & R 

Potrebe gospodarstva so zelo dobro razvidne 

iz porabe sredstev OP krepitve regionalnih 

razvojnih potencialov (OP RR), ki je namenjen 

konkurenčnosti podjetij in raziskovalni 

odličnosti, gospodarsko-razvojni infrastrukturi, 

razvoju regij in tako dalje, kjer je 

poraba razpoložljivih sredstev že presegla 55 

odstotkov. Če upoštevamo vse instrumente, 

katerih priprava je trenutno že v postopku, 

pa so angažirana skoraj že vsa sredstva (97,3 

odstotka). Zato se bo skupni obseg razpoložljivih 

sredstev za spodbujanje konkurenčnosti 

podjetij ter raziskav in razvoja povečal 

za 12,4 odstotka. Povečanje pravic porabe se 

nanaša na prednostno usmeritev »izboljšanje 

konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna 

odličnost«. S sredstvi bodo podprti 

predvsem razvojni projekti, raziskave, pa 

tudi infrastruktura, če bo zagotavljala tehnološki 

preboj. 

V pričakovanju potrditve 

sprememb 

Če strnemo vsebino predlaganih sprememb 

operativnih programov, se bodo povečala 

sredstva za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti 

podjetij in raziskovalne odličnosti, 

dodatno bodo zagotovljena sredstva 

za spodbujanje podjetništva na regionalni 

ravni (skupaj bo na voljo 87 milijonov 

evrov), 29 milijonov evrov več bo sredstev 

za pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih 

možnosti, dodatnih 10 milijonov evrov 

bo za povečanje učinkovitosti delovanja 

javne uprave, 17 milijonov evrov več bo 

sredstev za odvajanje in čiščenje komunalnih 

odpadnih vod in oskrbo s pitno vodo, 

za 3,3 milijona evrov se poveča obseg sredstev 

za izgradnjo kolesarskih poti in 35,5 

milijona evrov se nameni za gradnjo mreže 

urgentnih centrov. 

Javni razpravi, ki bo potekala do konca maja, 

bo sledila potrditev na nadzornem odboru, ki 

bo predloge posredoval evropski komisiji. Pričakovati 

je, da bo ta v treh mesecih potrdila 

spremembe. V tem primeru nas v zadnji četrtini 

leta 2010 čaka kar nekaj novih razpisov. 

Področja zmanjšanja razpoložljivih pravic 

porabe 

Prioriteta 

Zmanjšanje 

Evropski sklad za regionalni razvoj Prometna infrastruktura 60 mio eur 

Kohezijski sklad Cestna in pomorska infrastruktura 20 mio eur 

Evropski sklad za regionalni razvoj Gospodarsko-razvojna infrastruktura 165 mio eur 

Evropski sklad za regionalni razvoj Investicije v kulturno dediščino in infrastrukturo 10 mio eur



GZS 41 

TRŽENJE 

Kako prepričati 

potrošnika 

Eva Žontar, svetovalka v Službi za strateško komuniciranje in marketing pri GZS, eva.zontar@gzs.si 

Kako prepričati potrošnika, da izmed vse ponudbe izbere ravno vaš 

izdelek oziroma storitev, in ne konkurenčne Odgovore smo iskali na 

GZS aprilskem seminarju s področja trženja, ki je bil namenjen direktorjem 

malih podjetij, tržnikom in vsem, ki si želijo izboljšati tržni položaj 

na izredno konkurenčnem trgu. 

Predavatelji so bili priznani strokovnjaki z 

bogatimi izkušnjami s področja trženja in 

prodaje. Vsi so poudarili, da so se razmere na 

trgu dramatično spremenile, da se vse dogaja 

veliko hitreje in da podjetja prodajo načrtujejo 

za tri-, največ petletna obdobja, ker je težko 

predvidevati razmere na trgu čez 10, 15 let. 

Konkurenca je v vseh panogah velika, razlike 

med izdelki pa so vse manjše. Kako torej prepričati 

potrošnika, da izmed raznovrstne ponudbe 

izbere ravno vaš izdelek oziroma storitev, 

ne pa konkurenčne 

Prihodnost proaktivnim in 

transparentnim 

Amadea Dobovišek, direktorica podjetja Publi 

Una, je predstavila strateški okvir tržnega načrtovanja, 

vzpostavitev učinkovitega odnosa s 

kupcem in proces od strateškega načrta do njegove 

uresničitve. Po njenih besedah bodo preživela 

le tista podjetja, ki so znanilci sprememb, 

so revolucionarna in proaktivna, ki ustvarjajo 

za kupca (wave-makers), in podjetja, ki so sledilci 

sprememb, to so tržno usmerjena, prožna 

in odprta, ki se hitro odzivajo, prilagajajo in so 

transparentna (wave-riders). 

Prodaja se ne prepušča 

naključju 

Tržno usmerjeno podjetje prodaje ne prepušča 

naključju! Po temeljiti analizi trga in predvsem 

analizi panoge, v kateri deluje, ter notranji analizi 

podjetja pripravi tržno strategijo. Pomembno 

je tudi spremljanje izvajanja tržne strategije 

in merjenje uspešnosti, saj se na podlagi rezultatov 

lahko hitro odločimo, ali je načrtovanje 

aktivnosti še smiselno nadaljevati ali ne. 

Dobro je poznati čim več različnih dejavnikov, 

ki vplivajo na podjetje na trgu: kupce, dobavitelje, 

konkurente, substitute in potencialne ponudnike 

(glej sliko). Podjetje lahko izbere strategijo 

najcenejšega ponudnika, diferenciacijo ali strategijo 

tržne niše. 

Za razlikovanje naših izdelkov od konkurenčnih 

je pomembno tržno pozicioniranje 

podjetja – kako kupec zaznava našo ponudbo 

v primerjavi s konkurenčno. Važno 

je, da vemo, kako kupci zaznavajo našo 

ponudbo in kaj pričakujejo. Zelo težko je 

namreč vzdrževati visoko pozicionirano 

blagovno znamko, ker kupci pričakujejo 

profesionalnost in popolnost na vseh ravneh 

ponudbe. 

Osnova so kupci 

Jože Urh, direktor razvoja v družbi Mercuri 

International, je v drugem delu seminarja 

poudaril ponudbo podjetja, odnos s kupci 

Kupci 

in prodajno organizaciji. Podjetje si mora 

prizadevati imeti čim več »AS produktov«, 

izdelkov pred konkurenco, pri katerih z malo 

napora doseže velik rezultat, in opustiti produkte, 

s katerimi dosega slabe poslovne rezultate 

(minimalne deleže prodaje). 

Temelj vsake prodaje je kupec, zato je smiselno 

več napora vložiti v pripravo baze kupcev. 

Kupce razdelimo na že pridobljene, potencialne 

in te, s katerimi že imamo neki odnos, 

vendar še niso naši kupci. Nadalje že pridobljene 

kupce razdelimo po pomembnosti za 

naše poslovanje. Vsako podjetje mora imeti 

tudi bazo ključnih kupcev, to je nekaj podjetij, 

ki so pomembna in jim je treba namenjati 

več pozornosti. Pri izboru potencialnih kupcev 

določimo merila za izbor najboljših, kot 

so velikost, promet, panoga, položaj na trgu, 

kupčevi kupci, strateški pomen, finančni kazalci, 

način kupovanja, reference, poznanstva 

5 sil, ki delujejo na podjetje 

Potencialni ponudniki 

Konkurenti 

na trgu 

Substituti 

Dobavitelji 

Vir: Michael Porter, 

Harvard Business Review, 2008 

5 KLJUČNIH TOČK PRI PRODAJI 

1. 

2. 

3. 

4. 

5. 

prodajati prave proizvode 

s pravo ceno 

pravim ljudem 

na pravi način 

s pravo predprodajo 

in podobno. Podjetja, ki se zavedajo pomena 

kupcev, uporabljajo sisteme za upravljanje odnosov 

s kupci CRM (Customer Relationship 

Management). 

Pri vsakem sklenjenem poslu, še posebej v 

storitvenih dejavnostih, ima najpomembnejšo 

vlogo človeški dejavnik! Moč ponudbe 

podjetja je veliko bolj odvisna od človeškega 

dejavnika kot od ponudbe same. Uspeh vsake 

strategije je odvisen od kompetentnosti izvajalcev, 

njihovih znanj, veščin, odnosa, načina 

delovanja in talentov. 

Blagovna znamka: identiteta 

podjetja 

Jadranka Jezeršek Turnes, direktorica podjetja 

Kontekst, je predstavila podporo prodaji 

in tržno komuniciranje. Blagovna znamka je 

identiteta posameznega podjetja, s katero se 

to podjetje želi predstaviti svojim kupcem. Je 

skupek vseh asociacij, ki jih podjetje ustvarja 

pri zaposlenih, poslovnih partnerjih in družbi. 

Celotna podoba podjetja mora govoriti 

isti jezik, imeti isti okus in dajati isti občutek. 

Blagovna znamka je obljuba kupcem, kaj lahko 

pričakujejo, in ustvarja pričakovanja. Tudi 

odnosi z zaposlenimi, partnerji in strankami 

so eden izmed dejavnikov uspešne blagovne 

znamke. 

Blagovna znamka je identi- 

““ 

teta posameznega podjetja, 

s katero se to podjetje želi 

predstaviti svojim kupcem. Je 

skupek vseh asociacij, ki jih 

podjetje ustvarja pri zaposlenih, 

poslovnih partnerjih in 

družbi. 

Udeleženci seminarja se zavedajo pomena 

blagovne znamke, vendar ji v dosedanji 

praksi niso namenjali zadostne pozornosti. 

Poskušali smo na kratko opisati vrednote 

blagovne znamke svojega podjetja. Vsak 

bi moral znati »elevator speech«, to je povedati 

nekaj ključnih informacij o svojem 

poslu, dve do tri temeljne obljube, s katerimi 

lahko tretji osebi predstavimo svoje 

poslanstvo. 

Le kupci, ki so z našimi izdelki oziroma storitvami 

zadovoljni, nam bodo zvesti. Še bolje 

pa je, če dosežemo, da so nad našo ponudbo 

navdušeni. 

Udeleženci seminarja so bili z 

vsebino in organizacijo seminarja 

zadovoljni (na lestvici od 

1 do 5 ga je večina ocenila s 4). 

Ena od udeleženk seminarja, 

Urša Rutar, komercialistka v I. T. 

Transporti: »To je bil prvi seminar 

o konkretnih primerih, s katerimi 

se srečujemo. Nad seminarjem 

sem bila resnično navdušena, 

imate enkratno ekipo!« Udeležencem 

pa smo hvaležni tudi za 

predloge in pripombe, s katerimi 

bomo naše seminarje še izboljšali. 

Za več informacij o tovrstnih 

izobraževanjih se obrnite na 

Evo Žontar, eva.zontar@gzs.si. 

Okrogla miza 

Blagovna znamka – investicija v uspeh 

v sredo, 12. maja ob 14. uri na Gospodarski zbornici Slovenije, 

Dimičeva 13, Ljubljana, v Poslovni oazi v 7. nadstropju 

Okrogla miza je namenjena vsem odločevalcem 

v podjetjih, pravnikom, tržnikom in oblikovalcem. 

Prijavite se s prijavnim obrazcem 

na Gospodarskem portalu 

http://www.gzs.si/slo/49236. 

Dodatne informacije: 

info@gzs.si, 01 5898 000

42 GZS 


GZS 43 

infopika 

REGIONALNE INFOPIKE 

 

Z leve proti desni:Aida Pidič, Tanja Jamnik, Andrej Brvar in Ana Dobovšek. 

Strokovna in hitra 

pomoč članom 

Nenad Senić, foto: Žare Modlic 

Potrebujete strokovno pomoč Bi želeli poslovati v tujini, pa ne veste, 

katere dokumente za to potrebujete Vas morda zanima, kako mora 

biti označena embalaža z vašimi izdelki GZS vam lahko pomaga. 

okviru GZS že šest let deluje informativni sistem, 

namenjen njegovim članom, imenovan 

V 

Infopika. GZS je pred sedmimi leti z rastjo malega 

gospodarstva namreč zaznal potrebo po organiziranem 

dajanju informacij svojim članom. Zaradi 

stalnega spreminjanja pogojev poslovanja in 

sprememb zakonodaje so člani GZS vse pogosteje 

postavljali vprašanja, na katera lahko strokovnjak 

s posameznega področja konkretno odgovori v 

zelo kratkem času. Tako se je tudi pojavila zamisel 

o centru informacij GZS za njegove člane. Infopika 

se je rodila 6. maja 2004. Leto pozneje je GZS 

odprl še regionalne Infopike na območnih zbornicah 

GZS, ki zagotavljajo informacije predvsem 

s finančnega in delovno-pravnega področja. 

Urnik informiranja 

Infopika je sicer poglavitno namenjena malim 

in srednje velikim podjetjem, predvsem tistim, 

v katerih po besedah sodelavke Infopike Tanje 

Jamnik nimajo svojih strokovnjakov. Infopika na 

svoji spletni strani (www.infopika.si) vsak teden 

objavi nov urnik dajanja informacij s posameznih 

področij. Sodelavci v Infocentru vas neposredno 

povežejo s pristojnim strokovnjakom, tako član 

GZS dobi konkretno pomoč od strokovnjaka 

in mu lahko zastavi tudi dodatno vprašanje. Infocenter 

deluje tudi urgentno. Nedavno so imeli 

primer podjetnika, ki je klical iz tujine, saj je v 

petek pozno popoldne potreboval pomoč glede 

uvozno-izvoznih dokumentov. Infocenter ga je 

povezal s sodelavko Infopike, strokovnjakinjo na 

področju trgovinske zakonodaje, ki je podjetniku 

strokovno pomoč zagotovila med vožnjo domov 

z vlakom. 

Večinoma hitra pomoč 

V Infopiki sodeluje 30 strokovnjakov, od tega 22 

zunanjih, s 23 poslovnih področij. Kot so nam 

povedali na Infocentru, se je letos povečalo število 

vprašanj, povezanih s spremembami na področju 

DDV in gradbenih storitev. Vodja Infocentra na 

GZS Andrej Brvar člane ob tem tudi poziva, naj 

se udeležujejo seminarjev, ki jih organizirajo panožne 

in regijske zbornice, da bi lahko postavili 

konkretnejša vprašanja. Odziv na vprašanje s po- 

GZS-jev Infocenter, katerega del je tudi Infopika, 

vodi Andrej Brvar. 

6.000 

vprašanj v 

povprečju prejme 

Infopika na leto. 

Ana Dobovšek skrbi za to, da vprašanja članov 

GZS pridejo do pravih strokovnjakov. 

Tanja Jamnik med drugim tudi ureja vprašanja in 

odgovore za sredinsko prilogo Glasa Gospodarstva 

Svetovalec. 

Aida Pidič nam je zaupala, da v Infopiki spijejo 

v povprečju 40 skodelic kave na teden. 

Infopika Celje, Regionalna gospodarska 

zbornica Celje, Ljubljanska 

cesta 14/II, 3000 Celje, tel.: 

03/4267 400 

Infopika Podravje, Štajerska gospodarska 

zbornica, Ulica talcev 

24, 2000 Maribor, tel.: 02/2208 

700 

Infopika Koroška, člani GZS OZ 

Koroška uporabljajo Infopiko GZS 

Infopika Posavje, člani GZS OZ 

Posavje uporabljajo Infopiko GZS 

Infopika Postojna, člani GZS OZ 

Postojna uporabljajo Infopiko 

GZS 

Infopika Zasavje, člani GZS OZ 

Zasavje uporabljajo Infopiko GZS 

Infopika Pomurje, Pomurska 

gospodarska zbornica, Murska 

Sobota, Lendavska 5a, 9000 Murska 

Sobota, tel.: 02/5213 650 

Infopika SaŠa, člani Savinjskošaleške 

gospodarske zbornice 

uporabljajo Infopiko GZS 

dročja delovnopravne zakonodaje je 24 ur, sicer M 

pa je 48-uren. Vprašanja strokovnjakom Infopike 

Y 

lahko postavijo podjetja in samostojni podjetniki, 

CM 

ki so člani GZS. Infopika je namreč ekskluzivna 

MY 

storitev za člane zbornice. Vprašanje lahko posredujete 

po elektronski pošti, prek e-naročilnice ali 

CY 

po telefonu v kontaktnem centru GZS. 

CMY 

K 

Tujci navdušeni nad sistemom 

pomoči 

Sodelavci Infopike vsako jutro preverijo dostopnost 

svetovalcev, strokovnjakov, ki praviloma 

Infocenter tudi obvestijo o svoji morebitni odsotnosti. 

Hkrati preverijo že pridobljena vprašanja 

in jih razporedijo med strokovnjake. V centru 

sicer vaše klice sprejemata prijazni gospodični 

Ana Dobovšek in Aida Pidič. Infopika je sicer 

le eden, a tudi eden izmed najbolj prepoznavnih 

produktov Infocentra, ki ga vodi Andrej Brvar. 

Infopiko so nedavno obiskali tudi kolegi iz bosansko-hercegovske 

gospodarske zbornice, ki 

jih je zanimal prav sistem Infopike. Kot nam je 

povedal Brvar, so bili nad sistemom pomoči, ki 

jo svojim članom ponuja GZS, navdušeni in ga 

bodo skušali vpeljati tudi v svoji zbornici. 

KONTAKT 

Telefon: 01/5898 000 

Telefaks: 01/5898 200 

E-naslov: info@gzs.si 

Spletna stran: www.infopika.si 

C 

Dragan 

Svetovalec v Centru 

za pomoc narocnikom 

Zanj, ki rad spremlja aktualno 

dogajanje in ceni prakticnost … 

Brezplačna varnostna kopija imenika 

Prihranite si nevšečnosti ob izgubi ali menjavi 

mobitela s storitvijo M:Rokovnik. Poleg imenika 

varno shranite tudi podatke iz koledarja, opravil, 

beležk, SMS-e, odvisno od mobitela, ki ga 

uporabljate. Za hitri dostop pošljite MROKOVNIK 

na 1919 ali obiščite spletno stran 

https://moj.mobitel.si 

Na internetu brez naročnine 

Če internet potrebujete le občasno, je brezžični 

Instant Internet Dan na dan prava izbira. 

Predplačniški paket vsebuje SIM-kartico z začetnim 

dobroimetjem za 1 dan uporabe interneta, lahko 

pa izberete tudi paket s priloženim USB-modemom. 

TV v živo na vašem mobitelu 

Novice, šport, filme si oglejte na svojem UMTSmobitelu 

tudi, ko ste na poti ali je domači TV 

zaseden, z risankami zamotite otroke med vožnjo 

na izlet … Izberite med 11 TV-programi in 

izkoristite enkratno ugodnost brezplačen preizkus 

Mobilne TV za 24 ur – pošljite SMS z vsebino 

P TV na številko 1919. 

Šport na Planetu 

Spremljajte športne rezultate v živo kar na 

svojem mobitelu, saj je brskanje po mobilnem 

Planetu v Mobitelovem omrežju prek 

GPRS/UMTS-povezave brezplačno. Pošljite SMS z 

vsebino P SPORT na 1919. 

Za več informacij obiščite Mobitelovo prodajno 

mesto, www.mobitel.si ali pokličite brezplačno 

številko 041 700 700.



GZS 45 

DELODAJALCI IN EU 

Z reformami je 

treba pohiteti 

Nenad Senić, foto: Mateja Jordović Potočnik 

Cveto Stantič, nekdanji podpredsednik GZS, dolgoletni poslovnež, kolumnist 

Glasa Gospodarstva in podpredsednik interesne skupine delodajalcev 

v evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO), bo letos kandidiral za 

nov mandat v tem odboru. Pri tem ima podporo zbornic in Združenja delodajalcev, 

katerih interese tudi predstavlja. Ob tej priložnosti nam je v pogovoru 

povedal, da težave, s katerimi se soočamo v Sloveniji, tarejo večino 

Evrope, a žal tudi za mnogimi zaostajamo, ko je sisteme treba reformirati. 

Glas Gospodarstva: Aktivno ste sodelovali pri 

vstopanju Slovenije v EU. Katera pričakovanja 

delodajalcev so bila doslej izpolnjena in 

katera ne 

Cveto Stantič: Predstavniki delodajalcev smo 

napovedovali zelo pozitivne učinke, tako vstopa 

v EU kot tudi vstopa v evrsko območje. Pri 

vstopu v EU je bil ključen vstop v evropski notranji 

trg. Pri tem je sicer zelo težko empirično 

dokazati pozitivne učinke, a odprl se nam je trg 

s 450 milijoni potrošnikov. Seveda smo tudi 

EESO 

 

Evropski ekonomsko-socialni 

odbor sestavlja 344 predstavnikov 

organizirane civilne družbe 

iz vseh držav članic EU. Je svetovalno 

telo, ustanovljeno leta 

1957 z rimsko pogodbo. Svetuje 

trem pomembnim institucijam 

EU – evropski komisiji, evropskemu 

parlamentu in evropskemu svetu. 

Glavni produkt odbora so tako 

imenovana strokovna mnenja, ki 

jih odbor pripravi na zahtevo ene 

od teh treh institucij. Po lizbonski 

pogodbi ima odbor pravico tudi do 

mnenja na svojo pobudo. Mnenja 

so objavljena tudi v Uradnem listu 

EU. EESO je razdeljen v tri velike 

skupine: delodajalcev, delojemalcev 

in skupina posebnih interesov. 

mi morali odpreti svoj trg drugim, ampak na 

konkurenčnost slovenskega gospodarstva je 

v tistem hipu to gotovo vplivalo zelo ugodno, 

uvedba evra pa še bolj. Mislim, da je bila večina 

pričakovanj uresničena. Danes nas seveda 

bremeni velika finančna in gospodarska kriza, 

a s tem se ubada vsa Evropa. Menim celo, da 

bi krizo premagali teže, zagotovo finančno, če 

ne bi bili člani Unije. Mislim, da se delodajalci 

večinoma strinjajo z menoj. 

GG: Toda ali ni slovenski trg premalo odprt 

za Evropo, hkrati pa ne izkoriščamo dovolj 

možnosti na evropskem trgu 

CS: Zagotovo je eno in drugo res. Slovenski trg 

je še zaprt, predvsem kar zadeva tuje naložbe. 

Pri nas še vedno velja, kar smo podedovali iz 

preteklosti, da je treba pomembno lastništvo 

ohraniti v slovenskih rokah. Vendar se zmeraj 

bolj ugotavlja, da ta nacionalni interes, ki je bil 

včasih nekako zelo jasno izražen, izgublja pomen. 

Ni pomembno, kdo je lastnik, pomembno 

je, da je dober lastnik, da skrbi za razvoj in 

da zagotavlja delovna mesta in gospodarsko 

rast državi. 

Kar zadeva evropski trg, smo z vstopom v ta 

notranji trg veliko pridobili, res pa je, zdaj pa 

govorim tudi s stališča evropsko ekonomskosocialnega 

odbora in stališča delodajalcev znotraj 

tega odbora, da smo od razvoja notranjega 

trga še vedno zelo daleč. Torej pravi notranji trg 

še ni tisto, kar si delodajalci želimo, da je. Močno 

se je razvil, vendar so določena področja, 

kjer so še velike rezerve. Če govorimo o strategiji 

Evropske unije leta 2020, je ena ključnih 

zadev dokončanje projekta skupnega notranjega 

trga oziroma enotnega trga. Na področju 

storitev imamo delodajalci resne namene 

razpravo o direktivi o storitvah pognati naprej 

in jo nadgraditi. Področja financ, bančništva in 

zavarovalništva še ne delujejo dobro v smislu 

odprtega notranjega trga. Davčno področje je 

velika šibkost, saj so davki v Evropi prepuščeni 

nacionalnim državam, nimamo enotne davčne 

zakonodaje in to omogoča velike razlike med 

državami. Področje, kjer so še rezerve, je zagotovo 

tudi energetika. 

GG: Vaš odbor je zelo dejaven … 

CS: Res je, mnenj izdelamo veliko. Evropska 

komisija vsake tri mesece pripravlja tudi analizo 

učinka teh mnenj. Podatki zadnjih analiz kažejo, 

da je približno 80 odstotkov naših mnenj vplivalo 

na zakonodajo in politiko EU. Glavni namen 

je, da ima civilna družba prek ekonomsko-socialnega 

odbora neposreden vpliv na zapleten proces 

odločanja na ravni EU. Temu v Evropi pravimo 

participativna demokracija. Mi smo eden 

glavnih promotorjev participativne demokracije, 

ki dopolnjuje reprezentativno demokracijo, to 

je demokracijo, ki jo zastopajo člani parlamenta, 

izvoljeni predstavniki ljudstva. Gre za to, da so 

člani parlamenta politiki in tudi politično razmišljajo, 

medtem ko predstavniki civilne družbe 

nismo profesionalni politiki, predstavljamo interese 

iz svojih okolij in zato tudi nismo voljeni in 

kot taki imamo skozi mnenja neposreden vpliv 

na procese odločanja v EU. Nova lizbonska po- 

Cveto STANTIČ, podpredsednik interesne skupine delodajalcev v evropskem ekonomsko-socialnem odboru. 

godba poudarja participativno demokracijo v 

obliki državljanskih pobud. 

GG: V slovenski javnosti sicer ni veliko slišati 

o Strategiji EU 2020, na katero pa GZS že nekaj 

časa opozarja. Zakaj je tako pomembna 

CS: Gre za zelo pomembno zadevo, ker se Evropa 

še vedno spopada s finančno in gospodarsko 

krizo in izhodom iz nje. Nanjo veliko stavi tudi 

nova evropska komisija, ki meni, da je veliko 

pozitivnih rezultatov prejšnje lizbonske strategije 

izničila trenutna kriza. 

Kriza je pokazala, kako so evropska gospodarstva 

pravzaprav soodvisna. Žal pa se v kriznih 

razmerah vnovič začne uveljavljati ekonomski 

nacionalizem in tudi v Evropi je to problem. 

Delodajalci znotraj evropskega ekonomskosocialnega 

odbora se posebej bojujemo proti 

temu, saj menimo, da je protekcionizem smrt 

za skupni notranji trg. Evropa želi igrati pomembno 

vlogo v novem globaliziranem svetu, 

za to pa bo morala govoriti s skupnim jezikom, 

ne z jezikom posameznih držav. 

GG: Sistem, ki potrebuje reformo, je vsekakor 

pokojninski sistem. Kako vaša skupina znotraj 

odbora gleda na to 

CS: Skupina delodajalcev znotraj evropskega 

ekonomsko-socialnega odbora zastopa interese 

podjetij in naša ključna skrb je konkurenčnost 

evropskih podjetij; pri tem imamo težave vse 

države. Težave na ravni EU so zelo podobne 

težavam, s katerimi se ubadamo v Sloveniji, in 

če hočemo povečati konkurenčnost evropskih 

podjetij, se bomo morali sprijazniti z določenimi 

reformami, čemur je tudi namenjena nova 

Strategija EU 2020. Ključ te nove strategije so 

reforme in sam predsednik Barroso pravi, da 

»business as usual« ne more več funkcionirati. 

Evropa je zrela za reforme, da ne omenjam bolj 

prožnega trga dela. Žal smo v Sloveniji prepočasni. 

Danes (pogovor je potekal 9. aprila) sem 

bil na seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer se 

ta hip socialni dialog skoraj ne dogaja, kjer se 

blokirajo stvari, ki so povezane s spremembami 

delovno-pravne zakonodaje. Delodajalci 

v evropskem ekonomsko-socialnem odboru 

podpiramo prožnost trga dela. Jasno pa je, da 

samo prožnost trga dela ne zagotavlja rešitve, 

zagotovljena mora biti tudi določena varnost. 

Kje je meja med prožnostjo in varnostjo, je 

seveda stvar dogovora in ekonomsko-socialnega 

dialoga med socialnimi partnerji, torej 

delodajalci in delojemalci. Toda če bomo hoteli 

konkurirati na primer ameriškim podjetjem 

ali podjetjem na Daljnem vzhodu in drugim 

gospodarskim velesilam, bomo morali to prožnost 

povečati, sicer se bodo delovna mesta 

preselila v druge dele sveta. 

GG: Za konec, kako lahko ali sploh »smejo« 

podjetniki komunicirati z vami 

CS: Evropska pogodba in tudi nova lizbonska 

pogodba nam preprečujeta, da bi neposredno 

zastopali ožje interese posameznih skupin, v tem 

primeru delodajalskih. Sam zastopam interese 

treh delodajalskih organizacij, to je Gospodarske 

zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev 

Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije, vendar 

ne posameznih interesov posamezne institucije, 

saj evropsko ekonomsko-socialni odbor 

ni lobistična organizacija. Odbor se financira iz 

proračuna EU. Za posamezne specifične interese 

posameznih institucij ali organizacij so druge 

organizacije na delodajalski strani, na primer 

Evropsko združenje gospodarskih zbornic, ki 

pokriva interese zbornic, BusinessEurope, to je 

Evropsko združenje delodajalskih organizacij, 

in Evropsko združenje trgovcev. To so tipične 

lobistične organizacije, ki delujejo na prostovoljni 

osnovi, se tako tudi financirajo in vse te 

organizacije svoja stališča redno sprejemajo, jih 

objavljajo in po svoje pritiskajo na zakonodajne 

organe v EU, zlasti na komisijo. 

Mi in tudi sam kot podpredsednik skupine delodajalcev 

znotraj odbora si zelo prizadevam, 

da imamo z vsemi temi delodajalskimi organizacijami 

na evropski ravni stalne stike in da čim 

bolj sodelujemo, ker postaja jasno, da bomo 

učinkovito uveljavili interese evropskih podjetij 

samo, če bomo vsi, ki te interese zastopamo, 

govorili skupen jezik na ravni EU. Evropska 

pogodba od nas, članov odbora, zahteva, da 

izhajamo iz okolja delodajalcev, da poznamo 

problematiko podjetništva. Zaželeni pa so stiki 

z delodajalskimi organizacijami doma.

46 

GZS 

Glas Gospodarstva / april 2010 


GZS 

47 

DOBRI ZGLEDI 

Kdaj reforme v glavah 

Manca Razboršek, vodja projektne skupine za pripravo Dobrih zgledov 

Reforme na področju pokojninske, zdravstvene in delovnopravne zakonodaje 

so v polnem teku in javne debate se osredotočajo na spremembe, 

ki jih bodo te reforme prinesle v slovenski prostor. Pri tem vse 

prepogosto pozabljamo, da vsaka sprememba zahteva prilagajanje 

miselnosti ljudi, uporabnikov teh sprememb. 

Kadrovski strokovnjaki so pri tem kot tampon 

med zakonodajo in zaposlenimi in 

največkrat so tisti, ki morajo ljudem ustrezno 

predstaviti vpliv in spremembe zakonodaje. 

Zato je za kadrovsko stroko izrednega pomena, 

da spremlja spremembe in se ves čas izobražuje 

ter tako skrbi za nenehno izboljševanje stroke. 

Spremembe na trgu dela 

V luči krize, sredi katere se je znašlo tudi 

slovensko gospodarstvo, se pripravljajo spremembe 

na področju delovnopravne zakonodaje, 

predvsem v poudarjanju varne prožnosti. 

Ta predvideva spremembe zakona o delovnih 

razmerjih (ZDR) v delu, ki ureja višino odpravnin 

in skrajšanje odpovednih rokov ob 

sočasni spremembi nadomestila za brezposelnost 

in okrepitvi aktivne politike zaposlovanja. 

V tem prvem koraku naj bi uredili tudi delo 

študentov, v drugem koraku naj bi naša delovnopravna 

zakonodaja postala primerljivejša z 

drugimi državami. Spremembe so zagotovo 

potrebne, vendar je poseganje v zdajšnje sisteme 

in pravice še posebej občutljiva tema za 

tisto populacijo, ki je svojo delovno kariero 

začela v časih, ko je veljal drug družbeno-ekonomski 

sistem. Kako iz nekdaj zagotovljene 

varnosti preiti v varno prožnost, ni samo vprašanje 

za vlado in socialne partnerje, ampak je 

treba spremeniti razmišljanje v naših glavah. 

Problematika absentizma 

““ 

oziroma odsotnosti z dela 

zaradi bolezni je v Sloveniji 

žgoča težava, ki jo moramo 

rešiti kot družba. 

Verjetno bo minilo kar nekaj let, da bomo to 

sprejeli, morda bo potrebna celo zamenjava 

generacije. 

KADROVIKI (NISMO) V ZRAKU, SAJ SE NENEHNO 

UČIMO – PROGRAM 

1. dan: 9. junij 2010 

9.00–10.00 Prijava in sprejem udeležencev 

10.00–10.15 Uvodni pozdrav predsednice ZDKDS in predgovor vodje projekta 

Vanda Pečjak, predsednica ZDKDS, in Manca Razboršek, Bioiks, d.o.o. 

10.15–11. 00 Predvidene spremembe na področju delovnopravne zakonodaje 

dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve 

11.00–12. 00 Najpogostejše kršitve delovne zakonodaje 

mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo 

12.00–12.30 Odmor 

12.30–13.15 Uspešno obvladovanje zahtevnih situacij v komunikaciji s sodelavci 

Maja Vukasović Žontar, zasebna raziskovalka 

13.15–14.00 Nedenarno nagrajevanje 

mag. David Đukić, POS izobraževanje in svetovanje, d. o. o. 

14.00–14.15 Predstavitev mednarodnega projekta RECOMFOR 

Sašo Pristavec, GZS Center za poslovno usposabljanje 

14.15–16.00 Odmor za kosilo 

16.00–16.30 Uvod v film V zraku 

dr. Janez Mayer, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru 

16.30–18.00 Ogled filma V zraku 

18.00–19.00 Strokovna analiza in diskusija 

dr. Janez Mayer, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru 

20.30 Družabni večer 

2. dan: 10. junij 2010 

9.00–9.30 Pokojninska reforma 

Peter Pogačar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 

9.30–11.00 Starost je v glavah – okrogla miza 

11.00–11.30 Odmor s promocijo zdrave prehrane 

11.30–12.15 Bolezenska ali bolnška odsotnost iz dela 

dr. Martin Toth, ministerstvo za zdravje 

12.15–13.15 Zmanjšati absentizem in ostati zdravi čim dlje – delavnica 

mag. Andrej Kohont, Fakulteta za družbene vede, 

in mag. Nataša Fras Haslinger, Ecolab, d. o. o 

13.15–13.30 Zaključek konference 

Spremembe pokojninske 

zakonodaje 

Z daljšanjem življenjske dobe in hkratnim 

številčnim zmanjševanjem generacij je gotovo, 

da pokojninski sistem, ki je deloval 

doslej, nima več prave osnove in so zato 

potrebne precejšnje spremembe. Danes namreč 

ni nič neobičajnega, da starši dočakajo 

upokojitev svojih otrok in morajo zato njihovi 

vnuki delati za oboje. Reforma je zajela 

podaljšanje delovne dobe in dvig starostne 

meje. Po eni strani je to logično, saj ljudje 

živijo dlje, torej naj tudi dlje delajo. Na drugi 

strani pa se ob tem srečujemo s predsodki 

in omejitvami glede starosti. V družbi, ki 

poveličuje mladost in vitalnost, je človek pri 

štiridesetih že star in vendar so ljudje večinoma 

šele na polovici svoje delovne dobe. 

V luči krize, sredi katere se 

““ 

je znašlo tudi slovensko 

gospodarstvo, se pripravljajo 

spremembe na področju 

delovnopravne zakonodaje, 

predvsem v poudarjanju 

varne prožnosti. 

Predsodki so povezani s tem, kaj starejša 

oseba zmore, predvsem pa s tem, da se težko 

prilagaja spremembam. V tem smislu se 

moramo vprašati, kaj je treba spremeniti v 

glavah ljudi, da ne bodo pri petdesetih, ko 

jih čaka še deset let dela, postali stari in nepripravljeni 

na spremembe. 

Spremembe zdravstvene 

zakonodaje 

Problematika absentizma oziroma odsotnosti 

z dela zaradi bolezni je v Sloveniji žgoča 

težava, ki jo moramo rešiti kot družba. Zato 

na ministrstvu za zdravstvo s spremembami 

zdravstvene zakonodaje želijo doseči, da bi se 

celotna družba bolj kot doslej usmerila na aktivnosti 

za krepitev in ohranjanje zdravja ter 

manj na bolezen. Treba bo jasneje opredeliti 

odgovornost za zdravje zaposlenih: država s 

sistemom in zdravstveno mrežo, delodajalci 

z varnim in zdravim delovnim okoljem in zaposleni 

z lastnimi ukrepi za zdravo in aktivno 

življenje. V marcu so podjetja prejela publikacijo 

zavoda za zdravstveno zavarovanje, v 

kateri so predstavljeni prijemi podjetij, ki jim 

je z različnimi ukrepi uspelo zmanjšati absentizem. 

Tako smo dobili prve primere dobrih 

praks na tem področju in poleg osebne odgovornosti 

posameznika postaja tudi kadrovska 

stroka tista, ki si mora prizadevati odkrivati 

nove načine in ukrepe za ohranjanje zdravja 

svojih zaposlenih. 

Dobri zgledi junija 

Kadrovski strokovnjaki smo vezni člen med 

vodstvom podjetja in zaposlenimi, med zakonodajo 

in zaposlenimi, smo v prvi bojni 

črti, ko se pojavijo težave v podjetju, saj smo 

tisti, ki moramo komunicirati z zaposlenimi. 

V dobrem in slabem. Zato je pomembno, da 

nenehno obnavljamo svoje veščine. Dobri 

zgledi so dnevi kadrovskih strokovnjakov, 

kjer skozi primere dobrih praks pridobivamo 

nova znanja in ideje za reševanje vsakodnevnih 

izzivov, ki nastajajo v podjetjih. Tokrat 

bomo iskali odgovore na vprašanje, kje so 

znotraj lastne stroke možne izboljšave. Naša 

naloga je, da skrbimo za zaposlene, njihovo 

zdravje, jih celo pripeljemo do upokojitve. V 

dveh dneh Dobrih zgledov bomo prek novih 

pristopov in razbijanj starih prepričanj iskali 

odgovore na vprašanje, kje se lahko izboljšamo 

in tako še uspešneje lovimo krhko ravnovesje 

med željami in potrebami zaposlenih 

ter zahtevami in pričakovanji vodstva. Prvi 

dan bomo prek delovne zakonodaje, komuniciranja, 

zmanjševanja števila zaposlenih ter 

nagrajevanja v težkih situacijah pridobivali 

nova znanja. Drugi dan bo posvečen novostim 

na področju pokojninske in zdravstvene 

zakonodaje. Razbijali bomo prepričanja o 

starosti ter poiskali načine za zmanjševanje 

absentizma s spodbujanjem zdravega življenja. 

Pridružite se nam pri spremembah, ki se 

ob reformah morajo zgoditi tudi v miselnosti, 

torej tudi v glavah. 

Izšel prvi priročnik za prakso 

MEDNARODNA PRODAJA BLAGA – Konvencija Združenih narodov 

o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, 

avtorjev Marka Djinovića in Petra Rižnika, svetovalcev v Pravni službi GZS. 

Knjiga je namenjena vsem, ki se v praksi kakorkoli 

srečujejo z mednarodno prodajo in nakupom blaga, 

komercialistom, direktorjem in drugim odločevalcem 

v podjetjih. Je nepogrešljiv pripomoček za pravnike 

pri pripravi pogodbe ter pri reševanju sporov s 

področja mednarodne prodaje blaga. 

Knjiga bralca na pregleden in razumljiv način 

seznani z vsebino Konvencije, razloži 

posamezne člene, jih ponazori še s 

praktičnimi primeri ter nudi primerjavo 

z ureditvijo po Obligacijskem zakoniku. 

Knjigo je recenziral prof. dr. Matjaž Tratnik, 

uvodno besedo pa je prispeval 

dr. Jernej Sekolec. 

Cena priročnika: 

42 EUR (z vključenim DDV) 

Dodatne informacije in naročila: 

Suzana Janežič, tel.: 01 58 98 184, 

pravnasluzba@gzs.si, pravniportal.gzs.si 

Vse informacije o prijavi na 

tradicionalne Dobre zglede dobite 

na GZS CPU, 

telefon 01 58 97 660, ali po 

e-pošti na ana.zemva@cpu.si.

NAJ10plakat-marec10.indd 1 

3/23/10 9:35:56 PM 

48 NOVICE IZ SLOVENIJE 


slovenija 49 

15. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA 

izkustveno učenje 

Jezik odgovornosti in 

poslovne omike 

 

V Murski Soboti se bo maja odprla 

Akademija dialogike - Life coach 

academy, in sicer jo bo odprl 

olimpijski prvak Primož Kozmus. 

Namen akademije je posredovati 

znanja o vodenju in samovodenju, 

o razvoju celostne osebne 

uspešnosti in zdrave odgovornosti. 

Program se je doslej izvajal 

izključno za zaključene vodstvene 

Olimpijec Pimož kozmus bo maja 

odprl Akademijo dialogike. 

1 

2 

3 

4 

5 

6 

7 

8 

9 

10 

skupine v določeni organizaciji. V 

novi obliki pa bo dostopen vsem, 

ki jih vsebinsko zanima. 

Trening temelji na izkustvenem 

učenju. Poteka v obliki delavnic 

kot skupinsko delo, kjer se rešujejo 

problemi, vaje, študije primerov, 

izvajajo se igre vlog in nastopi. 

Tak trening študentom dialogike 

omogoča, da ob vsaki novi temi 

vidijo stanje v svojem podjetju ali 

katerikoli drugi skupini in iščejo 

rešitve za težave, s katerimi se 

srečujejo. Treningi so prilagojeni 

interesom in osebnosti vsakega 

posameznika, njihov cilj je namreč 

prepoznavanje individualnih potencialov, 

spodbujanje kreativnosti, 

zmanjšanje stresa, izboljšanje 

medsebojnih odnosov, povečanje 

sposobnosti razumevanja, motiviranja 

in vodenja sodelavcev. 

NAJ 1O 

v slovenskih knjigarnah 

ZA ODRASLE 

Zoran Milivojević 

Formule ljubezni 

Mladinska knjiga 29.95 € 

Dan Brown 

izgubljeni simbol 


Valentina in Luka Novak 

ljubezen skozi želodec 

Vale Novak 29.90 € 

Tomaž Humar 

ni nemogočih poti 

Sanje 39.99 € 

Igor Omerza 

edvard kocbek 

Karantanija 39.00 € 

Dominique Loreau 

umetnost preprostosti 

Vale Novak 7.99 €, (17.00 €) 

Louise L.Hay 

življenje je tvoje 

Iskanja 12.48 € 

Ute Ehrhardt 

pridne punce pridejo v nebesa, 

poredne pa povsod 

Vale Novak 6.99 € 

Mojca Širok 

zadnji rimski cesar 

Finance 19.53 €, (24.50 €) 

Goran Vojnović 

čeFurji raus! 

Študentska založba 15.00 €, (20.00 €) 

mArec 2010 

ZA OTROKE IN MLADINO 

Stephenie Meyer 

jutranja zarja 

Učila International 14.90 €, (36.90 €) 

Kate Asforth 

prikupne zamisli za risanje 

Tehniška založba Slovenije 24.99 € 

Več avtorjev, Jelka Reichman 

čudežni vrt 


Sam McBratney 

a veš, koliko te imam rad 

Mladinska knjiga 14.95 €, (16.95 €) 

Severine Clochard 

hura za punce 



mrk 


Shane Nagle 

osupljive zamisli za risanje 


Richelle Mead 

vampirska akademija 

Mladinska knjiga 11.95 €, (27.95 €) 


mlada luna 


Neville Astley, Mark Baker 

pujsa pepa ; riši-briši 

DZS 8.50 € 

Zbrano s pomočjo podatkov knjigotrških mrež in neodvisnih knjigarn, ki jih je zbrala Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri GZS. 

Spletna stran: knjigosled.org. Pokrovitelja: Bukla, Formatisk. 

Tisk: Formatisk 

INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE 

Nezakonita uporaba 

Stopnja nezakonite uporabe 

programske opreme med 

slovenskimi podjetji je previsoka. 

Tržni inšpektorji so lani v 

110 podjetjih pregledali 768 

računalnikov in 4.749 računalniških 

programov, ki so jih 

uporabljali poslovni subjekti pri 

Več kot polovica slovenskih podjetij 

uporablja piratsko programsko opremo. 

EKO 

Pošta z avtomobili na 

električni pogon 

Pošta Slovenije v svoje delovanje 

vedno pogosteje vključuje ekološko 

komponento poslovanja. 

Z nakupom prvih avtomobilov 

na električni pogon nadaljuje 

koncept uvajanja ekološko prijaznih 

sredstev. Prvi avtomobili na 

električni pogon so trije lahki dostavniki 

piaggio porter, ki bodo 

namenjeni za dostavo hitre 

pošte in paketnih pošiljk v središčih 

Celja, Kopra in Ljubljane, 

ekološko ozaveščenost Pošte pa 

bo letos dodatno okrepil nakup 

37 koles na električni pogon. 

Pošta Slovenije ima tri električna vozila. 

svojem delu. V letnem poročilu 

so zapisali, da je lani vsaj en 

računalniški program nezakonito 

uporabljalo 63,6 odstotka 

podjetij. To je manj kot leta 

2008, ko je delež podjetij, 

ki so uporabljala nelegalno 

programsko opremo, znašal 

70,3 odstotka. Tržni inšpektorji 

so 55 podjetjem izdali upravno 

odločbo, naj kršitev odpravijo, 

bodisi z legalizacijo nelegalnih 

programov bodisi z odstranitvijo 

programov z računalnika. 

Pregledi programske opreme v 

podjetjih, ki jih izvaja posebej 

usposobljena skupina tržnih 

inšpektorjev, so pomemben 

dejavnik v boju proti piratstvu 

programske opreme. 

»Pošta Slovenije tako sledi ekološkim 

prizadevanjem širše družbe 

in krepi okoljsko zavest vseh 

uporabnikov poštnih storitev. 

Hkrati izpolnjujemo tudi obljube, 

ki smo jih dali s sodelovanjem v 

PostEurop, kjer smo se zavezali, 

da bomo do leta 2020 obseg 

izpustov ogljikovega dioksida 

zmanjšali za 20 odstotkov glede 

na raven iz leta 2008,« je ob začetku 

uporabe prvih električnih 

vozil povedal generalni direktor 

Pošte Slovenije Aleš Hauc. 

Naš človek v 

multinacionalki 

Mag. Nastja Mulej, nastja.mulej@dmslo.si 

Roka Trošta bo René Carayol, sloviti poslovni 

guru in govorec, izzival v provokativnem pogovoru 

na 15. Slovenski marketinški konferenci 

maja letos v Bernardinu. Carayol je zelo znan, 

tudi v Sloveniji, Rok Trošt, čeprav Slovenec, pa 

manj. Ker zadnjih sedem let živi v Švici. 

ečino svoje izobrazbe je sicer pridobil 

Vv Sloveniji (s svojo diplomsko nalogo 

postal tudi »marketinški up« Društva za 

marketing Slovenije). Tudi kariero je začel v 

Sloveniji, v Medexu, kot direktor poslovnega 

razvoja. Kot nam je povedal v pogovoru 

za Glas Gospodarstva, je bila to izjemna priložnost 

za pridobitev izkušenj na vodilnem 

položaju že zgodaj v karieri – veliko se je 

naučil, pravi, hkrati pa ugotovil, da mu še 

veliko manjka. 

Preselitev v Švico 

Zato je bila naslednja postaja MBA, poslovna 

šola IMD v Lozani. Če je pred tem mislil, 

da zna trdo garati, mu je leto v Švici odprlo 

nove perspektive. Dalo pa tudi priložnost 

za druženje, izgradnjo obsežne mreže poznanstev 

in prijateljev ter nove karierne poti 

po koncu študijskega leta. Sto podjetij ima 

razvita partnerstva s šolo, prek katerih dostopajo 

do študentov. DuPont (26 milijard 

dolarjev prometa, 56 tisoč zaposlenih) je 

bilo eno izmed podjetij, ki je predstavilo zanimivo 

vizijo in privlačne zaposlitvene priložnosti 

z možnostjo hitrega napredovanja. 

Pridružil se jim je kot interni svetovalec za 

trženje in prodajo. 

Seveda ne morem mimo vprašanja o razliki 

med področjema. Rok Trošt, ki bo v Bernardinu 

nastopil 18. maja opoldne, je odgovoril, 

da ni pomembno, ali sta to ločena ali 

povezana oddelka, pomembno je, da imata 

VEDNO isti cilj: to številka desno od »izid 

poslovnega obdobja« v izkazu uspeha. Vse 

drugo je interna politika, pravi. 

Kmalu je postal direktor prodaje za Evropo, 

Srednji vzhod in Afriko v eni izmed njihovih 

divizij. Naslednje leto je že bil direktor 

prodaje za ves svet (Evropa je pomenila 

manj kot 20 odstotkov vse prodaje), konec 

leta 2008 pa je postal direktor (global business 

manager) za področje dezinfektantov 

in čistil. 

Česar ne moreš meriti, ne 

moreš upravljati 

Njegov trenutni cilj je podvojiti velikost 

svoje divizije v prihodnjih dveh letih in pol 

– in na to je vsaj delno vezana tudi njegova 

prihodnja kariera v podjetju. V podjetju 

se držijo načela, da česar ne moreš meriti, 

ne moreš upravljati, vsaj ne uspešno in dolgoročno. 

To pripomore k objektivni oceni 

uspešnosti zaposlenih in napredovanju tistih, 

ki redno presegajo svoje cilje. Hkrati 

pravočasno pokaže tistim, ki zaostajajo, da 

bo treba nekaj spremeniti, če želijo uspešno 

nadaljevati kariero v podjetju. 

Priporočila za domače 

gospodarsko, poslovno, 

trženjsko stanje 

Na podlagi izkušenj iz prakse meni, da je 

za slovenska podjetja bolj kot kdaj prej pomembno, 

da definirajo, kateri deli podjetja 

in portfelja so ključna jedra. Tako bodo 

omejeni kapitalski viri, ki so na voljo, porabljeni 

za dolgoročno rast pravih delov podjetja. 

Obenem že dolgo ni bilo toliko podjetij, 

njihovih delov in blagovnih znamk na voljo 

tako poceni kot danes. Podjetja, ki natančno 

vedo, kaj je njihovo jedro, bodo lahko v pri- 

Rok TROŠT, 

menedžer za globalne trge pri DuPontu 

»Skrbi me makro slika slovenskega 

gospodarstva – svet se 

prebuja, dražijo se surovine, mi 

smo podražili delovno silo, hkrati 

pa je dostop do kapitala precej 

otežen in s tem je omejena rast 

gospodarstva. Ti dejavniki bodo 

omejili izvozno konkurenčnost 

podjetij.« 

hodnjih dveh letih nakupila strateška sredstva 

po zelo ugodnih cenah. 

Kritično preglejte svoj 

poslovni model 

Zdaj je tudi pravi čas za kritični pregled 

poslovnih modelov – v katerih delih verige 

vrednosti je podjetje danes aktivno in ali 

obstajajo zanimive priložnosti za prevzeme 

dobaviteljev ali kupcev, ki bi omogočile bolj 

popolno integracijo poslovanja. Če je podjetje 

dobro definiralo jedra, ima na razpolago 

precej delov podjetja, ki niso ključna zanj, 

so pa morda precej zanimiva za koga drugega. 

Skrb zbujajoča slika 

slovenskega gospodarstva 

Sam poskuša ostajati v stiku s slovenskimi 

dogajanji, kolikor mu dopušča čas. Navdušen 

je nad napredkom nekaterih podjetij, ki 

so že v času njegovega odhoda kazala potencial, 

da posežejo po globalnih trgih krepko 

prek srednje in vzhodne Evrope. Akrapovič, 

Ultra, Studio Moderna in Pipistrel, to je 

samo nekaj primerov uspešnih strategij in 

izvedb. Skrbi pa ga makro slika slovenskega 

gospodarstva – svet se prebuja, dražijo 

se surovine, mi smo podražili delovno silo, 

hkrati pa je dostop do kapitala precej otežen 

in s tem je omejena rast gospodarstva. Ti dejavniki 

bodo omejili izvozno konkurenčnost 

podjetij, meni.

50 SLovenija 


INTERVJU: PROF. DR. RADOVAN STANE PEJOVNIK, rektor univerze v ljubljani 


slovenija 

51 

Če hoče neka država uspešno 

prenašati znanja, mora razviti 

uspešen inovacijski sistem. 

Malo znanja 

je nevarno 

Nenad Senić, foto: Mateja Jordović Potočnik 

Stane Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani in eden izmed 

letošnjih podeljevalcev nagrad GZS, opozarja, da o inovativnosti 

ni dovolj le govoriti, treba je razviti inovacijski sistem. A tudi to 

zahteva svoj čas, zato je že več kot skrajni čas, da začnemo delati. 

Za postavitev delujočega inovacijskega sistema pa v družbi potrebujemo 

konsenz. Drugače ne bo šlo in bomo v razvoju za drugimi 

vse bolj zaostajali. 

Glas Gospodarstva: Že leta se govori o težavah v povezovanju med 

znanostjo in gospodarstvom Kaj je res 

Stane Pejovnik: To je seveda res, ampak za težave v osnovi ni kriva 

niti univerza niti gospodarstvo. Če hoče neka država uspešen prenos 

znanja, mora razviti uspešen inovacijski sistem. Ena izmed glavnih 

napak, ki jih je Slovenija v svoji mladi zgodovini naredila, se je zgodila 

kmalu po osamosvojitvi. Takrat smo se zelo uspešno, pravzaprav 

enako uspešno kot Finska in veliko bolj uspešno kot velika večina 

drugih držav, prilagodili na nove trge. Zelo hitro smo našli zamenjavo 

za nezahtevne trge, na katerih se je dalo prodati vse, in uspeli smo 

na zahtevnih trgih. Toda vse države, ki so nam za zgled, na primer 

Irska in Finska, so sočasno naredile še en korak: postavile so inovacijski 

sistem. Tega Slovenija ni naredila, nasprotno, v tistih časih je 

prevladala logika zniževanja stroškov za vsako ceno in ta logika je 

naredila veliko opustošenje po raziskovalnih enotah v gospodarstvu. 

Namesto da bi gradili inovacijski sistem, smo razgradili razvojni sistem 

v gospodarstvu in tega še danes nismo popravili. 

GG: Kaj naj torej storimo 

SP: Trdimo, da potrebujemo uspešen prenos znanja, in prva stvar, 

ki jo moramo narediti, je, da razvojno delo vrnemo v gospodarstvo. 

Trdno sem prepričan, da se slovenska podjetja zavedajo, da brez 

vpeljave novih izdelkov ne bodo preživela. Zato se zelo hitro spet 

pojavlja interes za razvojno delo, ampak žal celovitega inovacijskega 

sistema ni. Tega se ne da postaviti brez konsenza in v kratkem 

času, nikakor ne v mandatu ene vlade. To pomeni, če hočemo v tej 

deželi postaviti inovacijski sistem, se bodo najprej morali strankarski 

voditelji katerekoli barve med sabo dogovoriti, da je to tako pomemben 

korak, kot je bilo pomembno iti v Evropsko unijo. Tega se 

brez konsenza ne da narediti. Pri tem ne mislim na spravo, temveč 

na preprosto potrebo, kajti to traja že najmanj 10 let in v tem času 

se zanesljivo zamenjajo vlade. Na Finskem, na primer, je nekdanji 

predsednik vlade Esko Aho odstopil samo zato, ker se nekatere 

stranke niso držale takšnega konsenza. In če se politične stranke 

v Sloveniji ne bodo zavedale te nuje, če ne bo zdaj naslednji cilj v 

Sloveniji inovacijski sistem, bomo pač ugotavljali to, kar ste rekli 

na začetku. V vsaki državi, ki tega ni storila, se dogaja podobno. 

V tem hipu je daleč najboljši zgled Avstrija, in ne Finska. Avstrija je 

tako rekoč edina članica Evropske unije, ki se približuje lizbonskemu 

cilju – trije odstotki vlaganja v raziskave in razvoj. 

GG: Je kriza lahko prava spodbuda za to 

SP: Upam, ampak nisem prepričan. Žal se naša politika ukvarja z 

vsem mogočim, samo s tem ne. 

GG: Kakšna naj bi bila vloga Univerze v Ljubljani kot največje 

znanstveno-raziskovalne ustanove 

SP: Ena od vlog je, da opozarja na potrebo po omenjenem inovacijskem 

sistemu, da pove, da univerze lahko nekatere stvari naredijo, nekaterih 

pa ne morejo. Ampak mimogrede, Univerza v Ljubljani ustvari 

zelo veliko sredstev, več kot 80 milijonov EUR letno, zunaj državnega 

proračuna, to je približno toliko kot Krka vlaga v raziskave in razvoj. 

Oboje pa je v Sloveniji izjema in ne pravilo. Poleg Krke ni nobenega 

podjetja, ki bi toliko vlagalo. Prvo naslednje gre z dvomestne številke 

na enomestno in na evropski lestvici za Krko zaostaja za vče kot 800 

mest. Zato me sploh ne preseneča, da je Krka tako uspešna. 

Univerza ima na primer 85 odstotkov odpisa- 

““ 

no opremo. Povejte mi, katera tovarna bi bila 

uspešna, če bi imela 85 odstotkov odpisanih 

strojev 

Sicer pa je temeljna naloga vsake dobre univerze, da vzgoji najboljše 

diplomante. To je naše poslanstvo: dati študentom čim več znanja in 

jih pripraviti na življenje. A to ne pomeni, da bodo jutri znali delati v 

tovarni A, B ali C. To pomeni, naučiti jih, da bodo znali delati 40 let, 

in to v katerikoli tovarni, na kateremkoli ustreznem delovnem mestu, 

da bodo znali zamenjati poklic, če bo treba, da se bodo sproti izobraževali. 

Se pravi, naše zahteve, naši cilji so veliko bolj ambiciozni 

kot naučiti nekega študenta, da bo znal delati v tovarni A, pri čemer 

ta tovarna pogosto sploh ne ve, kaj bo potrebovala čez pet let. To je 

naša glavna naloga. Jasno pa je, da univerza ne more narediti dobrega 

diplomanta, če sočasno na njej ne potekajo raziskovalna dela. 

GG: Kaj pa prenos znanja v prakso 

SP: Najprej se morava dogovoriti, kaj je prenos znanja. Prenos znanja 

poteka po veliko poteh, ena od njih je prek diplomantov; ta je daleč 

najuspešnejša za našo univerzo. Naši diplomanti so uspešni. Prenos 

znanja, kot ga razume velika večina ljudi, pa pomeni, katere patente 

je univerza prodala, kako so patente z univerze udejanjili podjetniki 

in koliko dobička je kdo imel. To je način, ki je najmanj značilen za 

univerzo, je pa lahko najbolj viden. A takšna metoda dela res zahteva 

inovacijski sistem. Ne poznam veliko ljudi, ki so sposobni uspešno 

raziskovati, idejo, ki so jo dobili med raziskovanjem, patentirati, narediti 

raziskavo trga, ta patent najdražje prodati in potem iti v tovarno, 

postaviti linijo, stroje in narediti tržne raziskave, to krasno prodajati in 

potem dobiček ponovno vloži v raziskave in razvoj. Tako ne gre. Takih 

ljudi je izjemno malo in ta veriga ni linearna, ampak zahteva celovit 

sistem. Lahko ponazorim, kako ta sistem izgleda. Temu se v strokovni 

literaturi reče trojna spirala (interakcija vladnih podjetniških in raziskovalnih 

politik) in na njej je množica točk v trodimenzionalnem 

prostoru. Sistema se ne da ponazoriti z linearno verigo. V bistvu gre 

za prepleten sistem politik in tega se premalo zavedamo, zato mnogi 

iščejo nekakšne poceni izhode. Vsi partnerji morajo biti znotraj sistema 

in okolje, v katerim delujeta tako podjetje kot univerza, je tisto,

52 slovenija Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010 

slovenija 53 

Tisti, ki odločajo, bi morali natančno vedeti, 

da je malo znanja res nevarno. Ampak pri 

odločanju ne mislim samo na politike, tudi na 

direktorje, velja pa predvsem za politike. 

Če hoče neka država imeti uspešen prenos znanja, 

mora razviti uspešen inovacijski sistem. Namesto da bi 

zgradili inovacijski sistem, smo razgradili razvojni sistem 

v gospodarstvu in tega še danes nismo popravili. 

ki omogoča, da univerza in podjetje uspešno 

sodelujeta. Okolje, ki spodbuja. Če je neki 

direktor v očeh družbe veliko bolj uspešen, 

če dobi ugodno posojilo, kot če vpelje nov 

izdelek, bo pač iskal poceni posojila. Zdaj so 

razmere take, da ga poceni posojila ne bodo 

več rešila, ker smo to logiko izčrpali pred svetovno 

krizo v obdobju prejšnje vlade. 

GG: Omenili ste Krko. Farmacevtske družbe 

so znane po vlaganju veliko sredstev v 

raziskave in razvoj. Katere so še tiste panoge, 

kjer to dobro deluje, v katerih pa so 

še potenciali 

SP: Slovenija ima izjemno velik potencial v 

različnih nišah. Povsod, kjer smo se dobro 

organizirali, smo bili na koncu uspešni, na 

primer skupina Kolektor in podobni. Slovenija 

je lahko zanesljivo uspešna tam, kjer 

se zahteva visoko znanje, ne more pa biti 

uspešna tam, kjer se zahteva veliko ročnega 

dela, in jaz nikakor nisem razumel, kako je 

mogoče, da smo v obdobju največjega gospodarskega 

»buma« vlagali v gradbeništvo, 

v najnižjo možno tehnološko panogo. Poglejte, 

kaj je Slovenija delala v obdobju prejšnje 

vlade, na čem je temeljil BDP, na čem 

je bila zasnovana njegova velikanska rast: to 

so bile avtoceste in gradbeništvo, in to isto 

gradbeništvo, ki je danes povsem v razsulu. 

To je uspeh ali neuspeh vlade in vlada, ki 

je BDP in njegovo veliko rast ustvarjala na 

podlagi vlaganja v gradbeništvo, je danes 

odgovorna, da je gradbeništvo v takšni fazi, 

kot je. To je bila povsem napačna odločitev. 

Kakšne slavospeve smo poslušali o tisti hitri 

rasti, te hvale je danes treba uravnotežiti s 

stanjem v gradbeništvu. Zakaj je bilo tako 

Ker nismo imeli inovacijskega sistema, ker 

je bilo preprosto merilo BDP, ki v resnici 

ni merilo za inovativnost družbe. Sočasno 

ne moreš govoriti o svetilniku in vlagati v 

gradbeništvo, to dvoje ne gre skupaj. 

GG: Inovativnost potrebuje kreativnost. 

Smo dovolj kreativni 

SP: To je zelo zapletena zgodba. V bistvu 

se kreativnost v človeku ustvarja v izjemno 

zgodnjih fazah razvoja, celo ko otroci sploh 

še ne gredo v šolski sistem. Bolj je treba 

vzgajati starše kot otroke. Naj to ponazorim 

s primerom. Analizirali so risbe, ki jih rišejo 

otroci v različnih starostnih obdobjih. Raziskovalci 

so ugotovili, da so v predšolski fazi 

otroci izjemno inovativni, da so njihove risbe 

domiselne, da imajo neskončno domišljijo. 

Ko začnejo hoditi v šolo, risbe nenadoma 

postajajo vse bolj uniformirane. Ko pridejo v 

fazo pubertete, vsi otroci rišejo enako, enake 

rožice, enake hiše, enak sonček, enako luno, 

nikjer več ni inovativnosti. Kaj smo naredili 

iz teh otrok Naučili smo jih misliti enako, in 

če je naša šola taka, je z njo nekaj hudo narobe. 

Ne trdim, da je povsod tako, omenjena 

raziskava tudi ni bila narejena v Sloveniji, 

ampak je značilna; družbeni sistemi prihajajo 

v fazo, kjer hočejo bolj vzgajati poslušne 

kot pa inovativne ljudi. Sicer zelo naglas 

govorijo o inovativnosti, ampak za tiste, ki 

res odločajo, je skoraj bolj pomembno, da 

smo poslušni. Torej potrebujemo drugačen 

sistem, a tak sistem je za vodenje zahteven, 

ker mora vsakega naučiti, da je primarno 

inovativen, in ne poslušen. Tukaj je veliko 

zapletov in Slovenija je soočena z dodatno 

težavo: nima res velikih gospodarskih sistemov. 

Slovenci nimamo multinacionalk. 

Raziskovanje pa je drago in majhen sistem si 

ne more privoščiti velikih vlaganj v raziskave 

in razvoj, ker ne ustvarja dovolj dobička. Eden 

od možnih izhodov je »grozdenje« manjših 

sistemov. Na Finskem, kjer imajo inovacijski 

sistem, imajo grozdi povsem drugačno vlogo 

kot pri nas. Pri nas so grozdi (razen avtomobilskega, 

ki je uspešen) neka administrativna 

oblika, v kateri tisti, ki grozd vodijo, preživljajo 

sami sebe, toda bistvo grozda je, da naprednejši 

del pomaga manj naprednemu delu, 

da vsi skupaj opravljajo predkonkurenčne 

raziskave, da tisti del grozda, ki ima finančni 

potencial, najame posojilo, zanj garantira, ker 

je na koncu grozd kot celota uspešen, če so 

uspešni vsi njegovi deli. V Sloveniji teh povezav 

ni dovolj, zelo pogosto prevladuje napačna 

logika med dvema tovarnama, da je vse, 

kar počnejo, konkurenca. Pa ni res. Znotraj 

neke panoge ni vse konkurenca, znotraj panoge 

je treba sodelovati. In tako sva se spet 

vrnila do ideje o sistemu, ki bo spodbujal, da 

bo neki del sodelovanja potekal: jasno pa je, 

da je končna faza konkurenca, ampak če bo 

grozd kot celota nastopil konkurenčno, bo 

lahko uspešnejši tudi vsak del tega grozda. 

GG: Glede na to, da imamo dobre raziskovalce, 

znanstvenike … 

SP: Niste povedali, koliko jih imamo. Imeti 

morate dovolj veliko število znanstvenikov 

in razvojnikov, ti morajo imeti dovolj sredstev, 

da lahko delajo na sodobni opremi v 

inovativnem okolju, ki nagrajuje uspešne 

raziskovalce in potekati mora dialog znotraj 

sistema. Nobene od teh stvari Slovenija ne 

izpolnjuje v zadostni meri. Niti nimamo dovolj 

raziskovalcev glede na populacijo, niti 

nimamo več dovolj dobre opreme na raziskovalnih 

inštitutih in še manj v tovarnah. 

Pri nas so grozdi, razen avtomobilskega, ki je res uspešen, 

““ 

neka administrativna oblika, v kateri tisti, ki grozd vodijo, 

preživljajo sami sebe, toda bistvo grozda je, da naprednejši 

del pomaga manj naprednemu delu, da vsi skupaj opravljajo 

predkonkurenčne raziskave, da tisti del grozda, ki ima potencial, 

najame posojilo, zanj garantira, ker je na koncu grozd kot 

celota uspešen, če so uspešni vsi njegovi deli. 

Univerza ima na primer 85 odstotkov odpisano 

opremo. Povejte mi, katera tovarna bi 

bila uspešna, če bi imela 85 odstotkov odpisanih 

strojev Pretok ni dovolj dober, delno 

tudi zato, ker že plačna politika tega ne 

spodbuja. Če ima nek raziskovalec skoraj 

enako plačo na institutu in v tovarni, potem 

mora imeti zelo veliko notranjo željo, 

da se preseli. Slovenci nismo mobilni, potrebujemo 

malo več motiva, da se odločimo 

za prehod. 

GG: Univerza v Ljubljani, kar je morda 

manj znano v javnosti, med drugim spodbuja 

podjetništvo med študenti in akademskimi 

delavci. 

SP: Ljubljanski univerzitetni inkubator je 

eden izmed načinov, kako poskušamo pomagati 

študentom v tisti fazi, ko še niti ne 

vemo povsem natančno, ali je neka zamisel 

prava ali ne. To je faza pred Tehnološkim 

parkom. Gre bolj za fazo preverjanja, sočasno 

pa tudi za spodbujanje vseh na univerzi, da 

se lahko preizkusijo na nekem segmentu, ki 

ga ne obvladajo najbolj. Postaviva se na primer 

v mojo kožo: 30 let sem vlagal v to, da 

sem postal redni profesor, da sem zgradil svoj 

ugled. In denimo da ste začudeni, zakaj ne 

ustanovim proizvodnega podjetja. Pa analizirajva 

koliko idej v resnici uspe V povprečju 

ena od desetih ali, ker naj bi bil kot redni 

profesor dovolj pameten, reciva ena od štirih 

(zelo optimistično). To pomeni, da projekt 

že začnem s 75-odstotnim tveganjem, da bo 

uspešen, imam torej samo 25 odstotkov možnosti 

za uspeh. In se zgodi, da ne uspem. Si 

predstavljate, kakšen bi bil odziv v javnosti 

Rektorjevo podjetje je propadlo! Kako lahko 

človek, ki niti enega podjetja ne zna peljati, 

vodi univerzo To je sramota! Ni pralnice, 

ki bi lahko tako hitro oprala moj ugled in 

30 let uspešnega dela bi preprosto šlo v nič. 

Avstrija je tako rekoč edina 

““ 

članica Evropske unije, ki se 

približuje sicer nerealnemu 

lizbonskemu cilju – trije odstotki 

vlaganja v raziskave 

in razvoj. 

Kdo si upa iti v tako loterijo Zopet je težava v 

sistemu. Ena od stvari, ki jo tak sistem potrebuje, 

je tudi kultura neuspeha. Ne more biti 

vsak projekt uspešen, to ni mogoče. Če gremo 

v to, da bo vsak projekt uspešen, je tveganje 

premajhno, če pa hočete res narediti več kot 

drugi, morate tudi tvegati; morate sicer znati 

omejiti tveganje, morate znati neuspešen 

projekt pravočasno ustaviti, ampak tvegati je 

treba. Zato mora človek vedeti kdaj bo tvegal, 

da ne bo vse svoje življenjske kariere uničil z 

enim samim tveganjem. 

GG: Prihajate iz naravoslovnih voda. Še 

vedno velja, da je med mladimi pri nas večje 

zanimanje za družboslovne vede kot za 

naravoslovne. Je to za vas problem 

SP: Glavni problem sveta je fragmentacija. 

V tem izrazito tekmovalnem svetu se morate 

specializirati, ampak v velikih gospodarskih 

sistemih, kot so ZDA, BRIC, velike evropske 

države to ni težava, ker so velike in začne vladati 

statistika. V majhnih sistemih pa lahko takšna 

fragmentacija pripelje do tega, da je vsak 

od nas strokovnjak za nekaj. Namesto tekmovalnosti 

vsak svoj vrtiček zalivamo in skrbimo 

zanj, ampak iz vrtičkov nikoli ni nastalo nekaj 

velikega. Zato potrebujete njivo, farmo. V znanosti 

to pomeni opredelitev prioritet in financiranje 

raziskovalnih skupin s kritično maso. 

Če se vrnem, visoka specializacija je pripeljala 

tudi do tega, da nismo več zelo inovativni, tisti 

naš vrtiček je premalo, da bi imeli široka obzorja. 

Zaradi tega se tudi ne znamo več medsebojno 

pogovarjati, ker smo tako močno specializirani, 

da govorimo jezik, ki ga sosed ne 

razume. Ni druge poti, kot da ta jezik nekako 

poenotimo. Prvo poenotenje, vsaj po mojem 

mnenju, je, da se družboslovci in naravoslovci, 

inženirji in humanisti usedejo in skupaj pogovorijo. 

Skoraj vsa vprašanja, ki sva jih načela v 

tem pogovoru, so globalna, niso značilna ne za 

tehnike, ne za ekonomiste, ne za naravoslovce, 

ne za družboslovce in humaniste. Menim, da 

so mladi pametni in čutijo, da v strogem sistemu 

tehnike in naravoslovja nekaj ni v redu, 

ali pa je bilo predolgo preveč dominantno, in 

da je nujno uravnoteženje. Sem eden tistih, ki 

največ govori o tem, da je univerza mesto, kjer 

sta področji uravnoteženi. Čeprav me mnogi 

imajo za tehnika, sem hud nasprotnik tega, 

da bi bilo družboslovje kakorkoli zanemarjeno. 

Celo več. Menim, da Slovenija zdaj enako 

potrebuje kakovostno družboslovje in kakovostno 

naravoslovje, saj smo v fazi preloma. 

GG: Kakšno je vaše stališče do predloga zakona 

o malem delu, ki bo vsekakor vplival na 

poslovanje podjetij, morda tudi univerze 

SP: Naj povem iskreno, nimam dokončno izdelanega 

mnenja o tem zakonu, tudi nisem imel 

dovolj časa, da bi preštudiral vse podrobnosti. 

Lahko vam povem splošno mnenje, mnenje 

mene in dekanov: tisto, kar bo univerza zagovarjala, 

je preprečevanje socialne izključenosti. 

Če bi ta zakon kakorkoli preprečil, da bi neki 

študent na primer iz Haloz, zelo talentiran, ne 

mogel iti v Maribor ali Ljubljano študirat, potem 

je to za majhen narod, kot smo, izjemno 

škodljivo. Bojim se, da ta zakon ne preprečuje 

v ustrezni meri socialne izključenosti. Tisti 

hip, ko bi imel zagotovilo, da bi univerza recimo 

imela svoj štipendijski sklad za najbolj 

talentirane, da bi lahko tudi sama zbirala že iz 

srednješolske populacije, kateri so tisti, ki kažejo 

največje potenciale, potem nimam večjih 

težav s tem predlogom. Mogoče bi lahko s skladom 

za preprečevanje socialne izključenosti še 

najbolje upravljala rektorska konferenca. Da 

je treba študentsko delo regulirati, je povsem 

jasno. Treba je preprečiti, da nekdo lahko šest 

let študira in ima status študenta, pa ne naredi 

nobenega izpita. To je norost. Da bi imela Slovenija 

tri absolventske staže, to je nemogoče. 

Slovenija ima izjemno velik 

““ 

potencial v različnih nišah. 

Povsod, kjer smo se dobro 

organizirali, smo bili na koncu 

uspešni. 

GG: Kaj bi kot znanstvenik in profesor 

svetovali mladim podjetnikom, kako naj 

izboljšajo svoje delo 

SP: Recept je splošen. Treba je trdo in pošteno 

delati, s pošteno mislim, biti pošten sam 

do sebe, da veš, kdaj česa ne veš. V bistvu je ta 

ločnica zelo nevarna, zelo hitro smo prepričani 

in je v naših glavah zasidrano, da vemo več, 

kot vemo v resnici. Ko sem prišel na fakulteto 

na predavanje pokojnega profesorja Brčića, 

nas je študente na tabli čakal napis: Malo znanja 

je nevarno. Zelo rad bi ta rek položil na 

srce vsem, ki kakorkoli odločajo. Tisti, ki odločajo, 

bi morali natančno vedeti, da je malo 

znanja res nevarno. Ampak pri odločanju ne 

mislim samo na politike, tudi na direktorje, 

velja pa predvsem za politike. 

GG: Kakšen je vaš pogled na prihodnost 

SP: V Slovence verjamem, ker je to pošten, 

delaven in uspešen narod. To smo dokazali, 

kjerkoli smo delali. Da smo zdaj v težavah, 

je seveda res. Žal je seveda tudi res, da veliko 

možnosti pomembneje vplivati na svetovna 

gibanja pač nimamo in pri tem se bomo 

morali zavedati realnosti, v kateri živimo, in 

bomo morali nekatere danosti v svojih načrtih 

tudi upoštevati.

54 SLOVENIJA Glas Gospodarstva / maj 2010 


slovenija 55 

SLOVENIJA IN OECD 

Boljše upravljanje 

kapitalskih naložb države 

Ekonomistka Irena Roštan je specializirana za področje analize gospodarskih 

gibanj ter makroekonomskih ocen in napovedi. V službi vlade za 

razvoj in evropske zadeve vodi sektor za ekonomske in finančne politike 

ter koordinacijo vstopa Slovenije v OECD. 

Mag. Irena Roštan, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, irena.rostan@gov.si 

Slovenija se je prvič resno soočila s procesi upravljanja podjetij v obdobju 

po osamosvojitvi, ko je bila izvedena obsežna privatizacija tako imenovanega 

družbenega premoženja. Dvajset let pozneje je država posredno 

in neposredno še vedno lastnica v številnih podjetjih, celovitega in 

natančnega pregleda nad premoženjem, predvsem zaradi povezanih in 

posrednih lastništev, pa ni. 

Trenutno upravljanje z državnim premoženjem je pomanjkljivo. 

Poleg tega država kot lastnica nima jasnih 

strateških usmeritev glede posameznih naložb. 

Slovenija je izkoristila proces vključevanja 

v Organizacijo za gospodarsko 

sodelovanje in razvoj (OECD) in strokovno 

podporo te organizacije za ureditev področja, 

ki nujno potrebuje spremembe ne 

glede na povezanost s članstvom v tej organizaciji. 

Nepovezanost delovanja 

upravljavcev državnega 

premoženja 

Vse pomanjkljivosti zdajšnjega gospodarjenja 

z državnim premoženjem v podjetjih 

so se pokazale v procesu včlanjevanja Slovenije 

v OECD, saj je ta pripravil celovito 

poročilo o delovanju sistema upravljanja 

podjetij v Sloveniji. Poročilo je opozorilo 

na nujnost sprememb in dopolnitev zdajšnje 

prakse in pripravo celovite strategije, 

ki naj začrta smer razvoja celotnega sistema 

v prihodnjem obdobju. OECD je še 

posebej izpostavil šibkost delovanja države 

v smislu nepovezanosti delovanja posameznih 

upravljavcev državnega premoženja, 

nepreglednosti in nedoseganja temeljnih 

mednarodnih standardov s tega področja. 

Zahteva OECD, ki je pogoj za članstvo v tej 

mednarodni organizaciji, ni prodaja državnega 

premoženja, temveč ureditev evidenc, 

upravljanja, preglednost razpolaganja, 

opredelitev strateških in portfeljskh naložb 

ter preoblikovanje paradržavnih skladov 

Kada in Soda v normalna investicijska vlagatelja 

po zakonodaji o investicijskih skladih 

in družbah za upravljanje. Spremembe 

bodo uzakonjene z dvema medsebojno povezanima 

zakonoma. 

Ureditev upravljanja družb 

Prvi je zakon o kapitalskih naložbah države, 

ki bo vzpostavil pravni okvir za ureditev 

upravljanja naložb po načelu učinkovitosti, 

preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti. 

Zagotovljeni bodo pogoji za vzpostavitev 

evidence kapitalskih naložb, ki bo 

omogočala pregled nad stanjem in gibanjem 

teh naložb. Čeprav bo razpolaganje s 

kapitalskimi naložbami še vedno omejeno, 

bodo možne spremembe v obsegu in sestavi 

državnih kapitalskih naložb in s tem tudi 

možnost za izboljšanje državnega portfelja 

in njegove učinkovitosti. Upravitelj naložb 

bo agencija za upravljanje kapitalskih naložb 

države, ki bo morala še do konca tega 

leta pripraviti strategijo upravljanja kapitalskih 

naložb za obdobe najmanj treh let. 

Strategija bo opredelila: (i) razvojne usmeritve 

Slovenije kot delničarja ali družbenika 

družb in strateške cilje države kot lastnice 

kapitalskih naložb, (ii) načine doseganja 

ciljev, opredeljenih v sektorskih politikah, 

ter (iii) določila strateške naložbe in delež 

države v posamezni družbi, ki je potreben 

za varovanje strateških ciljev. Agencija bo 

strategijo predložila vladi na podlagi sektorskih 

politik, sprejeti pa jo mora državni 

zbor. Na podlagi sprejete strategije bo 

agencija pripravila letni načrt upravljanja 

kapitalskih naložb, v katerem morajo biti 

opredeljeni konkretni cilji države pri upravljanju 

posameznih kapitalskih naložb in 

ukrepi ter usmeritve za doseganje teh ciljev. 

S tem bo presežena zdajšnja razdrobljenost 

upravljanja naložb po različnih ministrstvih; 

ta bodo imela le še vlogo oblikovalca 

sektorske politike. Pojem upravljanja zajema 

tako pridobivanje kapitalskih naložb 

kot tudi razpolaganje z njimi in izvajanje 

vseh pravic iz deležev in delnic države v 

gospodarskih družbah. Agencija bo skrbela 

tudi za kodeks upravljanja družb v državni 

lasti, ki je predviden kot zbirka določb, ki 

bo urejala ravnanje agencije, organov vodenja 

in upravljanja družb v državni lasti 

in državnih organov. 

Preoblikovanje Kada in Soda 

Drugi je zakon o preoblikovanju Kada, 

prenosu pravic in pooblastil D.S.U. na Sod 

in naložbeni politiki Kada in Soda. Vlada 

je zakon sprejela sredi aprila, vendar je v 

parlamentarnem postopku pričakovati še 

različna mnenja in predloge za dopolnila, 

ki lahko deloma še vplivajo na posamezne 

dele zakona. Zakon ureja preoblikovanje 

Kapitalske družbe na zavarovalnico in investicijsko 

družbo. Zavarovalnica bo opravljala 

dejavnost zavarovalništva v skladu 

z zakonom o zavarovalništvu, po katerem 

ima tudi možnost upravljanja pokojninskih 

skladov. Novoustanovljena zavarovalnica 

bo oblikovana kot delniška družba, katere 

edini ustanovitelj in delničar v trenutku 

delitve je družba Kad. 

Cilj preoblikovanja Kada in Soda je omogočiti 

učinkovito zasledovanje ciljev države 

brez poseganja v interese upravičencev, ki 

jih trenutno varujeta Kad in Sod. Ta zakon 

zato Kadu nalaga letno obveznost plačila 

50 milijonov evrov na zavod za pokojninsko 

in invalidsko zavarovanje. Drug cilj zakona 

je prenos pravic in pooblastil D.S.U., 

družbe za svetovanje in upravljanje, na 

Sod. Dejavnost Soda se izteče leta 2016, ko 

v izplačilo zapade zadnja anuiteta iz izdanih 

obveznic te družbe. Do tega roka morajo 

biti končani tudi vsi še odprti postopki 

iz lastninskega preoblikovanja podjetij. 

Premoženje Sod uporabi za poravnave obveznosti 

upravičencev po zakonu o denacionalizaciji, 

zakonu o zadrugah in drugih 

predpisih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja 

ter drugih obveznosti, ki so posledica 

poravnave teh zakonskih obveznosti. 

Sodu morebitna dodatna potrebna sredstva 

za izpolnjevanje obveznosti zagotavlja država 

iz proračuna. 

Družbi Kad in Sod 

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb 

bo pristojna za upravljanje naložb države 

in bo v imenu in za račun Kada in Soda 

uveljavljala lastninska upravičenja v podjetjih, 

ki bodo opredeljena kot strateška, in v 

naložbah, kjer imata Kad in Sod skupaj delež, 

katerega vrednost presega 40 milijonov 

evrov. Pridobivanje novih naložb je omejeno 

na petodstotni delež v družbi, s čimer 

bosta Kad in Sod v novih družbah lahko 

samo portfeljska vlagatelja. Zakon določa 

AGENCIJA ZA UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB 

tudi način izvrševanje pravic in način razpolaganja 

družb Kad in Sod s svojimi naložbami 

ter pravila pridobivanja novih delnic 

in deležev. S tem zagotavlja varovanje 

premoženja v strateških naložbah, katerih 

imetnik sta Kad in Sod. Za razpolaganje s 

temi naložbami bo potrebno soglasje skupščine 

družbe Kad ali Sod. 

S to ureditvijo se zaokroža nova, preglednejša 

in učinkovitejša politika upravljanja 

finančnega premoženja v neposredni 

in posredni lasti države, kar omogoča tudi 

izpolnjevanje pogojev za sprejem Slovenije 

v OECD. 

Stališča avtorice niso nujno stališča institucije, 

kjer je zaposlena. 

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb bo samostojen in neodvisen organ, 

ki bo odgovarjal državnemu zboru in bo neposreden proračunski uporabnik. 

Njena organa sta uprava in svet. V tem so predsednik in štirje člani. Uprava 

ima predsednika uprave in dva člana. Uprava odloča o upravljanju kapitalskih 

naložb, vodi poslovanje agencije in organizira njeno delo. Svet agencije 

nadzoruje poslovanje agencije in izpolnjevanje letnega načrta agencije ter 

na predlog uprave sprejme: (i) predlog strategije, (ii) predlog letnega načrta 

upravljanja kapitalskih naložb, (iii) kodeks upravljanja in (iv) finančni načrt 

agencije. V okviru agencije bo delovala tudi akreditacijska komisija kot njeno 

posvetovalno telo, ki bo oblikovala strokovna mnenja o primernosti kandidatov 

v organih gospodarskih družb.



SLOVENIJA 57 

PODJETNIŠTVO 

Lastniki 

Reševanje problemov 

Nadzorniki 

v podjetju 

Anton Zidar, info.amc@siol.net 

V podjetju se pri poslovanju srečujemo z različnimi 

problemi, ki so lahko težji ali lažji. Nekatere 

izhajajo tudi iz nerazumevanja (ločevanja), 

kaj je vloga menedžmenta in upravljanja 

ter podjetništva z vidika razvoja in rasti podjetja 

v celotnem življenjskem ciklu. 

Problemi so nekaj, kar nas ovira pri doseganju 

ciljev. Če jih želimo odpraviti, jih moramo 

reševati, iskati rešitve. V praksi se večkrat 

zgodi, da probleme (nehote, nevede) povežemo 

z ljudmi, ker so ti blizu problema ali so povezani 

z njim. Lahko se tudi zgodi, da problem postane 

človek, kar je zelo napačno. To nam nikakor ne 

omogoča učinkovite rešitve, saj se ne ukvarjamo 

z reševanjem problema, ampak z ustvarjanjem 

novega. 

Anton Zidar je menedžer, podjetnik in ustanovitelj več podjetij, v okviru katerih 

je implementiral več lastnih idej, je član Združenja nadzornikov Slovenije. 

Trenutno se ukvarja z raziskovanjem nevronskih mrež z vidika aplikacije v 

menedžmentu kot metodi, orodju za reševanje poslovnih problemov in kakšne 

so pri tem podjetniške priložnosti. 

Potencialno ali dejansko 

Pri problemih je pomembno razumeti (ločiti) 

dvoje. Prvič, razloge za možnost nastanka problema, 

in drugič, vzroke, ki so (že) povzročili 

probleme. Pomembna razlika med razlogom in 

vzrokom je, da se ločujeta glede na potencialni 

in na dejanski problem. Ali drugače povedano: 

»Obstajajo razlogi, zakaj se bo nekaj zgodilo« in 

»Obstajajo vzroki, zakaj se je nekaj zgodilo«. 

Če poznamo razloge za nastajanje problemov, 

imamo možnost, da te še pravočasno preprečimo 

oziroma se jim izognemo (preventiva). Če 

poznamo vzroke za probleme, potem imamo 

možnost, da te odpravimo in problem rešimo 

(kurativa). Kar pomeni najmanj dva pristopa, 

načina reševanja problemov – prvič, problemom 

se lahko pravočasno izognemo (preprečimo 

nastanek), in drugič, ko so, jih rešujemo. 

Poglejmo v nadaljevanju nekaj konkretnih razlogov, 

ki lahko povzročijo (nepotrebne) probleme 

v podjetju. Torej spoznajmo, kaj so podjetništvo 

ter menedžment in upravljanje podjetij in kaj je 

tisto (razlogi), kar lahko povzroči probleme v 

podjetju. 

Razumevanje bistva podjetja 

Najprej poglejmo, kako običajno nastane podjetje 

v (tržnem) gospodarstvu. Vse skupaj se začne 

s (podjetniško) idejo. Vendar sama ideja še ni 

dovolj. Če se ideja preveri, oceni z vidika tržne 

zanimivosti, tehnično-tehnološko izvedljivosti, 

ekonomske sprejemljivosti, in če so te ocene 

sprejemljive, potem se ideja šteje za poslovno 

(podjetniško) priložnost. Sledi (ali vsaj naj bi 

sledila) izdelava poslovnega načrta in nato ustanovitev 

podjetja za uresničitev ideje oziroma poslovne 

priložnosti. Torej, podjetje je kot sredstvo, 

orodje za doseganje ciljev oziroma uresničevanje 

poslovnih idej, poslovnih priložnosti. 

Razumevanje življenjskega 

cikla podjetja 

Po ustanovitvi podjetja se začne konkretno uresničevanje 

ideje v podjetju. To pomeni, da so izdelki 

in/ali storitve podjetja pravzaprav posledica 

uresničevanja ideje (podjetniške priložnosti), ki 

se prodajajo na trgu oziroma zadovoljujejo neke 

potrebe/želje na trgu. Ko podjetje začne poslovati, 

vstopi v tako imenovani življenjski cikel, v 

okviru katerega je lahko prepoznati značilne faze 

poslovanja, ki so podobne (analogne) naravnemu 

življenjskemu ciklu. Te tipične faze (poslovanja) 

so rojstvo, preživetje, rast, zrelost, zaton in 

nato smrt podjetja. 

Razumevanje faz poslovanja 

podjetja 

Faza rojstva pomeni ustanovitev podjetja, začetek 

proizvodnje in trženja izdelka in/ali storitve. 

V tej fazi gre pravzaprav za preboj na trgu. Faza 

preživetja pomeni obdobje, v katerem se dejansko 

izkaže, ali ima podjetje dovolj kupcev na 

trgu (za to svojo idejo), torej dovolj prihodkov 

za pokrivanje vseh stroškov (odhodkov). Če 

podjetje to fazo uspešno preživi in če še obstaja 

na trgu potencial rasti, ima možnost, da vstopi v 

naslednjo fazo, v fazo »pospešene« rasti. 

Naslednja faza je zrelost v poslovanju podjetja, v 

tej fazi običajno poslovanje poteka po ustaljenih 

načinih. Sledi lahko vnovična rast poslovanja ali 

kontinuiteta poslovanja ali zaton poslovanja in 

na koncu »smrt«. 

Razumevanje podjetništvamenedžmenta-upravljanja 

Če pogledamo z vidika celotnega procesa od 

ideje do ustanovitve podjetja in z vidika razvoja 

poslovanja podjetja oziroma življenjskega cikla, 

lahko ponazorimo, kaj je podjetništvo, menedžment 

in upravljanje podjetja in kakšne so razlike 

med temi (glej sliko). 

Z vidika razvoja poslovanja glede na življenjski 

cikel podjetja je značilno, da se običajno začne 

s podjetniškim načinom poslovodenja podjetja 

zaradi implementacije ideje, kar načeloma traja 

do začetka faze rasti. Ta faza pa zahteva profesionalizacijo 

poslovanja, kar je značilno za menedžerski 

slog poslovodenja podjetja. 

Menedžment pomeni sistematično in profesionalno 

načrtovanje, organiziranje, vodenje in 

nadziranje poslovanja podjetja. 

Podjetništvo z vidika življenjskega cikla in faz 

poslovanja lahko razumemo kot proces od 

nastanka ideje (prepoznavanja priložnosti), 

preverjanja ideje, odločitve za uresničitev ideje, 

ustanovitev podjetja in uresničitev ideje v podjetju 

vsaj do faze rasti. 

Ideja 

Tržno zanimiva 

Tehnično-tehnološko 

izvedljiva 

Ekonomsko 

sprejemnljiva 

Z vidika zakona o gospodarskih družbah se poslovodstvo 

podjetja smatra kot zgornji (strateški) 

menedžment, ki je odgovoren lastnikom oziroma 

nadzornemu svetu, ki ga imenujejo lastniki 

(dvotirni sistem). Torej lastniki podjetja najamejo 

menedžerja, menedžerje (menedžment) 

in mu zaupajo poslovodenje podjetja v skladu z 

lastniškimi interesi, usmeritvami. To pomeni, da 

lastniki upravljajo podjetje in menedžerji (poslo) 

vodijo podjetje. Torej so menedžerji strokovno 

usposobljene osebe za profesionalno poslovodenje 

podjetij. Tudi nadzorniki naj bi bili strokovno 

usposobljene osebe, ki nadzirajo poslovodstvo 

podjetja glede na zastavljene cilje, vizijo oziroma 

v skladu s strateško-taktičnimi načrti podjetja. 

Slika ponazarja podjetje in relacije od ideje do 

izdelkov ali storitev, ki na trgu zadovoljujejo potrebe/želje, 

od lastnikov, ki upravljajo podjetje, 

do menedžerjev (poslovodstvo), ki (poslo)vodijo 

(menedžirajo) podjetje. 

Poslovna priložnost 

Pomen podjetništva, 

menedžmenta in upravljanja 

v razmerju do podjetja 

(podjetništvo) 

(upravljanje) 

Podjetje 

(menedžment) 

Poslovodstvo oz. zgornji 

menedžment 

Srednji menedžment 

Spodnji menedžment 

Izdelki oz. storitve 

Trgi 

Preprečevanje nastajanja 

težav 

Na podlagi predstavljenega lahko pokažemo 

vsaj tri pomembne razloge, ki lahko v praksi 

povzročijo (nepotrebne) težave v podjetju. 

Prvi razlog je prehod iz faze preživetja v fazo 

rasti. Za ta prehod je značilno, da zahteva spremembo 

v slogu poslovodenja. Posledice nerazumevanja 

in/ali neupoštevanja tega so lahko 

(simptomi v podjetju) konflikti, nezadovoljstvo 

med zaposlenimi, slab pretok informacij, fluktuacija 

kadra, začetek likvidnostnih težav in podobno. 

Skratka, poslovanje začne postajati kaotično, 

neobvladljivo. Rešitev je ukrep, ki mora 

biti pred tem dobro premišljen in »tankočuten«, 

v smislu spremembe podjetniškega sloga 

poslovodenja v menedžerski slog poslovodenja. 

Uvesti je torej treba sistematično in strokovno 

načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje 

poslovanja podjetja. 

Drugi razlog, ki bi lahko povzročal težave, se 

skriva v fazi rasti. V tej fazi se običajno zelo pospešeno 

povečujejo obseg poslovanja, osnovnih 

sredstev, zalog, terjatev in na drugi strani tudi 

obseg obveznosti podjetja. Gre za zelo pomembno 

problematiko, kako financirati in voditi rast 

poslovanja. Posledice nerazumevanja in/ali neupoštevanja 

tega so lahko najprej likvidnostne 

težave in nato insolventnost, ki podjetje (po 

nepotrebnem) pripelje do prisilne poravnave ali 

stečaja. To je najslabši konec poslovanja, čeprav 

je bila ideja dobra poslovna priložnost. Rešitev 

je sprotno nadziranje denarnih tokov, terjatev, 

obveznosti, zalog in takojšnje ukrepanje. Ter ob 

tem upoštevanje načela, da so financirana dolgoročna 

sredstva z dolgoročnimi viri in kratkoročna 

sredstva s kratkoročnimi viri. 

Tretji kritični razlog se skriva v fazi zrelosti. Za 

to fazo je značilno, da poslovanje poteka po 

ustaljenih načinih. Vendar se je v tej fazi treba 

začeti odločati, kako naprej. Ali je možno z 

določenimi strategijami spet bolj ali manj rasti 

ali ne. Posledice nerazumevanja in/ali neupoštevanja 

tega se lahko kažejo v počasnem in 

vztrajnem upadanju števila kupcev in s tem 

prihodkov ter dobička, ki s kontinuiteto preide 

v izgubo. Lastniki in menedžment običajno 

»sedijo na lovorikah« (dosežkih iz preteklosti), 

poslovanje podjetja postaja manj aktivno oziroma 

bolj pasivno, temu lahko sledi nepričakovan 

strm padec, ki se lahko konča tudi s stečajem. 

Rešitev je aktivno (lastniško) upravljanje podjetja 

oziroma aktivno nadziranje poslovodstva 

podjetja in pravočasno odločanje, kdaj sprejeti 

strategije za vnovično rast ali kdaj sprejeti strategijo 

dezinvestiranja in likvidirati podjetje. 

Preventiva: vsebinsko 

razumevanje 

Predstavljeni razlogi lahko povzročijo v podjetju 

razmeroma velike težave, ki se v najslabšem 

primeru lahko končajo tudi s stečaji. Vendar se 

temu lahko izognemo, če omenjeno tematiko 

vsaj vsebinsko in okvirno razumemo ter v praksi 

upoštevamo potek procesa od ideje do zrelostne 

faze poslovanja v podjetju. Torej – na kaj je treba 

biti pri poslovanju pozoren. Čeprav je ob tem treba 

poudariti, da to niso edini pomembni razlogi, 

ki lahko povzročijo probleme v podjetju. 

Predstavljeno vsebino lahko razumemo tudi kot 

»znanje-orodje«, s katerim si lahko pomagamo 

pri ocenjevanju, v kateri fazi podjetje načeloma 

je in v kakšnem stanju je. Tako pa lahko tudi 

ocenimo, ali sta razvoj in rast podjetja skladna, 

in to je zelo pomembno.


SLOVENIJA 59 

SEJMI 

Poglabljanje poslovnih vezi 

VABIMO VAS, da se nam pridružite 12., 13. in 14. oktobra 2010 

Tanja Rogina, prokuristka podjetja Palisada, tanja.vidmar@gmail.com 

Poglabljanje poslovnih vezi, primerno in pravočasno tržno komuniciranje ter 

profesionalnost so izredno pomembni dejavniki pri sklepanju poslov. In ravno 

sejemski nastop je najboljša pot za ustvarjanje in poglabljanje teh vezi. 

Veliko število ljudi, zbranih na enem mestu, je 

ena največjih prednosti sejmov. Razstavljavci 

tako v kratkem časovnem obdobju lahko 

pridobijo zelo veliko uporabnih kontaktov, 

in kar je najpomembneje, to lahko dosežejo 

z razmeroma nizkimi stroški v primerjavi z 

drugimi trženjskimi metodami. 

V tujini so sejmi vse bolj 

specializirani 

Gibanja iz tujine kažejo, da sejmi izgubljajo 

veljavo, zato postajajo vedno bolj specializirani 

in bienalni. Razlika s sejmi pri nas je tudi v 

dolžini trajanja po dnevih. Uveljavlja se sistem, 

da je sejem prvi dan namenjen medijem in 

publicistom, drugi in tretji dan poslovnežem, 

četrti in morebiti še peti dan pa širši javnosti. 

Na razstavnih prostorih osebje ne ponuja brošur 

in drugega oglasnega materiala, temveč 

daje pomen predstavitvi izdelkov oziroma storitev 

in podjetja. In to naj bi bil glavni pomen 

sejemskega nastopa – dvosmerno neposredno 

komuniciranje in izmenjava informacij, vzdrževanje 

dobrih poslovnih odnosov s poslovnimi 

partnerji, pridobivanje novih strank in 

krepitev celostne podobe podjetja. 

Glavna ciljna skupina so 

poslovneži 

Kako pa je pri nas Marca je bilo na sejmu 

DOM anketiranih 50 razstavljavcev. 

razlog za sejemski 

nastop 

23% 

42% 

Dobra obiskanost 

35% 

Konkurenca 

Drugo 

Med tistimi, ki kot razlog navajajo dobro 

obiskanost sejma, je največ takih, ki so zadovoljni 

z obiskom poslovnežev, ki naj bi bili 

glavna ciljna skupina. Med anketiranci, ki so 

navajali druge razloge za prijavo, je največ takih, 

ki jim sejemski nastop omogoča predstavitev 

in povečuje prepoznavnost podjetja. 

Podoba razstavnega prostora 

Videz razstavnega prostora je ogledalo podjetja. 

Biti mora opremljen v skladu s prodajnim programom 

in celostno podobo podjetja. Velikost 

in opremljenost razstavnega prostora pa sta 

močno odvisna od cene najema prostora. Kar 

44 odstotkov vprašanih meni, da je cena najema 

neopremljenega prostora občutno previsoka. Da 

je sprejemljiva, jih meni 24 odstotkov, prav toliko 

je takih, ki se jim cena sicer zdi visoka, vendar 

se naložba dolgoročno obrestuje. 

V Sloveniji so sejmi 

namenjeni širši javnosti 

Pri nas so sejmi večinoma odprti za širšo 

javnost, saj je obiskanost razmeroma 

majhna. Zato verjetno kar 79 odstotkov 

vprašanih meni, da je dolžina sejma (šest 

dni) ustrezna. Med tistimi, ki jim dolžina 

ljubljanskega sejma ne ustreza, pa se najpogosteje 

pojavlja predlog o štiridnevni prireditvi. 

Zanimivo je, da skrajšanje dogodka 

predlagajo predvsem večja, dobro uveljavljena 

podjetja, ki so na sejmu prisotna že 

več let. Izražajo potrebo po več specializiranih 

sejmih, ki bi imeli večji pomen na poslovnem 

obisku. 

Videz razstavnega prostora 

““ 

je ogledalo podjetja. 

Med 24 odstotki tistih, ki navajajo druge odgovore, 

je največ takih, ki ne morejo odgovoriti 

ne z da ne z ne, saj rezultatov ne morejo ali pa 

ne znajo izmeriti. Vemo namreč, da čudežne 

formule, s katero bi lahko direktno izračunali 

uspešnost sejemskega nastopa, žal ni. Merila 

so namreč težko določljiva. Organizatorji sejmov 

uspešnost ocenjujejo na podlagi števila 

obiskovalcev, kar pa za razstavljavce ni povsem 

pravi kriterij. Prav tako ni pravi kazalec 

število razdeljenih reklamnih obvestil. 

Ali sejmi prinašajo 

želene rezultate 

Da 

70% 

Ne 

6% 

24% 

Neizmerno 

Merjenje uspešnosti 

Kako torej ocenjevati in meriti uspešnost Jasnih 

navodil ni, vendar pa podjetje samo lahko veliko 

pripomore k večji uspešnosti sejemskega nastopa. 

Sejemski nastop je treba načrtovati že pri 

zastavljanju kratkoročnih ciljev. Določiti je treba 

razpoložljiva sredstva in motive. V času sejma je 

treba poskrbeti, da je na razstavnem prostoru ves 

čas strokovno osebje, ki bo obiskovalcem znalo 

odgovoriti na njihova vprašanja. Neposreden 

stik med prodajalcem in potencialnim potrošnikom 

je odločilen. Prav tako že med sejmom 

dobivamo povratno informacijo o uspešnosti 

takšne promocije, kar je zelo koristen signal tudi 

za trženjske akcije v prihodnje. Pazljiva in pravočasna 

nadgradnja sejemskega nastopa mora biti 

opravljena takoj po koncu sejma. V tem koraku 

podjetje lahko veliko doda k uspešnosti. V skladu 

s sejemskimi dogovori je treba vzpostaviti stike 

s potencialnimi novimi kupci, odgovoriti na 

povpraševanja, opraviti oglede na terenu. Tudi 

na že pridobljene poslovne partnerje je treba biti 

pozoren. Preprosto zahvalno pismo je veliko več 

kot le lepa gesta. 

Za obiskovalce bomo pripravili: 

Strokovne razstave kulinarike, artistike, slaščičarstva in pogrinjkov. 

Tekmovanja v živo; v pripravi in postrežbi menijev, v kuhanju in postrežbi 

kave, v poznavanju in točenju piva, tekmovanja vinskih svetovalcev, sobaric, 

receptorjev tekmovanja dijakov in mladih kuharjev, tekmovanja za 

pokal kakovosti, ostala tekmovanja po programu prireditve. 

Nacionalna Borza dela v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, 

direktoratom za turizem. 

Spoštovani razstavljavci! 

Vabimo vas, da se nam pridružite in prestavite svoje podjetje z ponudbo za 

gostinstvo in turizem na komercialnem delu prireditve! 

Razpisana cena razstavnega prostora za kvadratni meter bo 55,00 € + DDV. 

S kuponom pridobite 10% popust na zakupljeno razstavno površino in ob 

oddaji najave sodelovanja on posredovanja logotipa z dostopom na vaš portal 

oglaševanje na portalu prireditve gtzslovenije.gzs.si 

Kupon izpolnite s potrebnimi podatki, žigosajte in nam ga posredujte po pošti 

na naslov: Turistično gostinska zbornica pri GZS, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana ali 

pošljite na fax: 01 58 98 224 oziroma izpolnite prijavnico na gtzslovenije.gzs.si. 

Prireditev bomo sooblikovali s partnerji 

KUPON ZA 10% POPUST na razstavno površino na 57. Gostinsko turistični zbor Slovenije. 

Naziv podjetje: 

Davčna št.: 

Žig in podpis 

S tem kuponom se prijavljamo kot razstavljavci na 57. GTZ Slovenije v Kranjski Gori oktober 2010 in uveljavljamo 10 % 

popust na razstavno površino. v velikosti m 2 .



slovenija 61 

šport in podjetništvo 

Športnik kot blagovna 

znamka države 

Manja Kovačič, foto: Žare Modlic 

Ali gresta šport in podjetništvo z roko v roki Seveda, a Slovenija na 

tem področju še nima prave prakse, je pa za to skrajni čas, meni 

olimpijec Primož Kozmus. 

Z ZNANJEM JEZIKOV ZA USPEH V TUJINI 

»Vem, da moj jezik ni najboljši, angleščino moram izpopolniti. 

Tudi nemščino in ruščino se nameravam učiti,« 

pravi olimpijec. In pojasnjuje: »Rad bi znal jezik, če bom 

šel kdaj v tujino. Pomembno je, da lahko normalno 

komuniciraš z ljudmi.« 

Kozmus trenutno obiskuje intenzivni tečaj angleščine v 

Holističnem centru Karnion. Gre za učenje jezika v alfa 

stanju. »Takrat naj bi se človek najbolj učil. Sicer pa nič 

ne čutiš, aparature le merijo impulze možganov, sam 

pa moraš biti karseda sproščen in neobremenjen, gre 

za aktivno poslušanje. Če si obremenjen in o nečem 

razmišljaš, ne gre,« pojasnjuje. Temu delu sledi še šolska 

ura individualnega dela z učiteljem. 

temu da,« meni Kozmus. Sam bi se zadeve lotil drugače, saj meni, 

da obrazi športnikov niso prepoznavni. »Kot Primoža Kozmusa me v 

tujini slabo poznajo, ker met kladiva ni najbolj medijsko prepoznavna 

disciplina,« pravi in pojasnjuje, da bi lahko povsem drugače izvedli 

kampanjo: »Recimo, izdelali bi veleplakat z motivom metalca kladiva, 

da se sploh ne bi vedelo, kdo je, in dopisali I feel Slovenia.« Tako bi 

ljudem dali v razmislek, kaj to sploh je, naslednja kampanja pa bi razkrila 

identiteto športnika. »Seveda pa morajo biti urejene še vse druge 

stvari – na primer, kadar bi na internetu vtipkali Primož Kozmus, bi 

se zraven takoj pojavila Slovenija,« pojasnjuje in meni, da bi takšno 

kampanjo lahko izvedli za vse slovenske športnike. 

Športnik kot blagovna znamka 

Primož Kozmus se ne vidi kot blagovna znamka. »V tujini nisem tako 

prepoznaven,« pravi. Meni, da bi bilo treba povezati več športnikov: 

 

tnik širše prepoznaven in bi bil potencial za druga podjetja. 

Na vprašanje, ali meni, da se mora športnik menedžirati kot nekakšno 

majhno podjetje, Kozmus odgovarja pritrdilno in dodaja, da pri nas 

to še ni običajna praksa. »Tudi sam sem storil precej napak. Nisem 

deloval kot podjetje, nisem imel nobenega ozadja za komunikacijo ali 

nekega profesionalnega tima. Deloval sem po svoji pameti, kar je po 

eni strani dobro, po drugi, kar zadeva finančni del, pa bi lahko ustvaril 

boljšo podobo,« meni. 

Tuji trgi in načrti za prihodnje 

»Prepoznaven sem v Sloveniji, Slovenija je moj trg,« pravi Kozmus. 

Prepričan je, da je za vstop na tuji trg potreben drugačen pristop: »Da 

pritegneš pozornost drugače, ne kot olimpijski prvak, to ni dovolj 

za prepoznavnost znamke. Najprej moraš pritegniti širšo množico, 

na primer s prej omenjenimi veleplakati. Stavim namreč na drugačnost.« 

““ 

nutku veliko doprinesejo k prepoznavnosti 

države, a treba jih je izkoristiti, torej je treba 

biti ob njihovem uspehu pripravljen, imeti 

razdelano strategijo in takoj začeti kampanjo. 

Trenutno se dogovarja s podjetji glede različnih poslov. »Poskusili 

bomo tudi na tujih trgih, to me zanima. Upam, da imam potencial, da 

lahko dodam vrednost izdelku tudi na tujem trgu,« dodaja. 

Zagotovo športniki lahko v določenem tre- 

Primož Kozmus olimpijski šampion se v Karnionu uËi tri tuje jezike. 

Da izstopaš, ni dovolj, da si samo olimpijski 

““ 

prvak. 

Olimpijec Primož Kozmus: »Olimpijske prvake bi morali združiti v blagovno znamko za prepoznavnost Slovenije. Tudi ljudi z drugih področij, tiste, ki so naredili presežke, 

bi bilo treba nekako povezati.« 

prepoznavnosti v svetu Slovenci ravno 

O ne moremo govoriti. Lahko pa k promociji 

Slovenije in slovenskega gospodarstva 

veliko pripomore šport. »Ker smo majhna 

in mlada država, bi iskal drugačnost in tako 

gradil prepoznavnost. Imamo namreč velik 

potencial. Predvsem pa je Slovenijo treba 

gledati kot celoto ter povezati šport, kulturo 

in gospodarstvo,« pravi Primož Kozmus. 

S športom do prepoznavnosti 

»Zagotovo športniki lahko v določenem tre- 

nutku veliko doprinesejo k prepoznavnosti 

države, a treba jih je izkoristiti, torej je treba 

biti ob njihovem uspehu pripravljen, imeti 

razdelano strategijo in takoj začeti kampanjo. 

Pri nas pa se mi zdi, da ves čas zamujamo. 

Ko je že enkrat mimo, je težko, a se kljub 

»Olimpijski prvaki bi morali predstavljati Slovenijo, treba bi jih bilo 

združiti v blagovno znamko za prepoznavnost Slovenije. Tudi ljudi 

z drugih področij, tiste, ki so naredili presežke, bi bilo treba nekako 

povezati.« Prepričan je, da je za tako majhno državo zelo pomembno, 

da so v ospredju kampanje ljudje, ki so dosegli nekaj velikega, hkrati 

pa se v ozadju prikaže vse znamenitosti države. 

Za spodbujanje podjetništva 

Podjetja sponzorirajo športnike, ti nosijo njihove logotipe in … s tem 

se konča. Da je v tujini drugače, pojasnjuje Kozmus: »Tam ti ne dajo 

samo denarja, ampak podjetje športnika 'uporabi', ko na primer v tujini 

predstavlja svoje izdelke. V tujini se to ceni, pri nas pa ni tega 

zavedanja.« 

Za prepoznavnost Slovenije bi morali vsi 

““ 

uspešni športniki nastopiti skupaj, vsak posebej 

nima možnosti. Manjkata nam povezanost 

in enotnost.« 

Športnik lahko veliko pripomore k dodani vrednosti znamke, a v Sloveniji 

se športnikov, kot pravi Kozmus, ne vključuje dovolj. »Pri nas to 

podjetja delajo dobrodelno – dajo ti denar, da naredijo nekaj dobrega, 

ne dobijo pa nazaj toliko, kot bi lahko,« dodaja. Tako bi bil tudi špor- 

doživite celostno izkušnjo najbolj dobiËkonosne naložbe: 

V2Z - V ZDRAVJE IN ZNANJE 

V 40 urah se boste kot posameznik nauËili toliko, kot bi se po obiËajni 

metodi v enem šolskem letu (120 do 150 ur), nauËite se lahko 12 tujih 

jezikov. 

Imate možnost, da vas trenira ne samo profesor tujega jezika ampak 

manager z dolgoletnimi izkušnjami vodenja protokola mednarodnih 

odnosov. Tako združite uporabo angleškega jezika v konkretnih poslovnih 

situacijah, karizmatiËnih prezentacijah in ob tem doživite poslovno in 

finanËno svetovanje. 

Prijavite se na brezplaËno uro doživetja metode pri svetovalki za 

osebni razvoj, Blanki Gašperlin, na tel.št: 01 36 23 253 / 041 342 808 ali 

na blanka.gasperlin@karnion.si.

62 NOVICE iz sveta 


svet 63 

TRŽENJE 

Bolgarija brez evra 

TRG DELA 

 

Bolgarija zaradi prevelikega 

proračunskega 

primanjkljaja — ta znaša 

3,7 odstotka BDP v letu 

2009 — ne bo prevzela 

evra. Pogoj za prevzem 

evra je namreč, da je proračunski 

primanjkljaj države 

pod tremi odstotki BDP. 

Bolgarija je nameravala v 

evropski mehanizem menjalnih 

tečajev vstopiti sredi 

letošnjega leta, lev pa z 

evrom zamenjati leta 2013. 

Bolj optimistična je Estonija, 

ki namerava leta 2011 

postati 17. članica evrskega 

območja. 

Konec spora med 

EU in Libijo 

Evropska unija in Libija sta 

odpravili prepovedi izdajanja 

vizumov, ki sta bili uvedeni 

zaradi diplomatskega 

spora med Libijo in Švico. 

Evropska unija je umaknila 

seznam libijskih državljanov, 

šlo je za visoke libijske 

predstavnike, ki jim je bil 

prepovedan vstop v schengensko 

območje, Libija pa 

je odpravila prepoved izdajanja 

vizumov državljanom 

tega območja. 

Poslabšanje na ameriškem trgu dela 

Pomlad na ameriški trg ni prinesla 

več sezonskih delovnih mest. Za 

nadomestilo za čas brezposelnosti 

je do sredine aprila v ZDA 

zaprosilo 484 tisoč ljudi, kar je 44 

tisoč več od napovedi analitikov. 

Ob začetku recesije decembra 

2007 je bila stopnja brezposelnosti 

petodstotna, marca letos pa je 

bila 9,7-odstotna. Izgubljenih je 

bilo 8,2 milijona delovnih mest. Za 

to, da se brezposelnost ne zvišuje, 

ZRAČNI PROMET 

 

Izbruh vulkana poglablja krizo 

V času zaključka redakcije te 

številke Glasa Gospodarstva je 

tudi Slovenija prvič po osamosvojitveni 

vojni leta 1991 zaprla svoj 

Premalo žensk v IT 

je treba na mesec odpreti najmanj 

125 tisoč delovnih mest. Za odstotni 

padec stopnje brezposelnosti 

na leto pa je potrebna petodstotna 

letna gospodarska rast. 

Stopnja brezposelnosti je dosegla 

vrh oktobra lani, ko je znašala 10,1 

odstotka. Večina gospodarskih 

analitikov napoveduje, da se bo 

letos povzpela na 11 odstotkov. 

Do konca leta 2011 pa naj bi se 

znižala na okrog 8,4 odstotka. 

zračni prostor in se tako pridružila 

številnim evropskim državam, ki 

jih je dosegel oblak vulkanskega 

prahu z Islandije. Na letališčih je 

Odpovedi poletov naj bi letalske družbe stale več kot 100 milijonov evrov na dan. 

INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE 

 

Stopnja brezposelnosti bo 

v ZDA še rasla. 

obstalo več 100.000 ljudi. Odpovedi 

poletov naj bi letalske družbe 

stale več kot 100 milijonov evrov 

na dan. Po evropskih predpisih so 

letalski prevozniki potnikom dolžni 

zagotoviti hrano, pijačo, namestitev, 

denarno nadomestilo ali pa 

prevoz z nekim drugim prevoznim 

sredstvom. Potniki, ki ne morejo 

potovati z letali, so prisiljeni poiskati 

alternative. Močno se je povečalo 

število potnikov na vlakih, avtobusih 

in trajektih. Krizne razmere 

v zračnem prometu, ki so zaradi 

zaprtja večine zračnega prostora 

nad Evropo, vplivajo na poslovanje 

na globalni ravni. Izgube, ki pri tem 

nastajajo vsak dan, so nepojmljive. 

Se bo finančna kriza poglobila 

Izkušnje in priložnosti 

na Kosovu 

Mag. Nastja Mulej, nastja.mulej@dmslo.si 

Kosovo je gotovo zanimiv tržni potencial za slovenske znamke. Te imajo 

vodilni položaj na vseh lestvicah, najvišje mesto pa dosegajo v kategoriji, 

koliko kakovosti dobijo porabniki za svoj denar. 

Kosovo je trg, ki ima Slovence rad, meni 

Zenel Batagelj iz Valicona, vodilnega 

slovenskega predstavnika v raziskovanju kosovskega 

trga. Maja Makovec Brenčič, izredna 

profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, 

pa pravi, da se slovenskim podjetjem 

splača izkoristiti slovensko poreklo znamk, 

saj zdaj še štejejo v očeh kosovskega porabnika. 

Uspeti na Kosovu – s pašteto 

in internetom 

Tomaž Arh iz Droga Kolinske usmerja trženje 

znamke Argeta, najmočnejše slovenske 

znamke na Kosovu. Argeta je bila tam že od 

nekdaj, resno pa od leta 2001, ko so dobili 

odličnega distributerja. Ta je tako zrasel prek 

Argete, da mu ta daje samo še pet odstotkov 

posla. Izdelek je bil primeren za trg. Cena na 

Kosovu je v primerjavi s Slovenijo nižja od 

20 do 35 odstotkov, so pa tudi plače nižje za 

tri- do petkrat. Pomembnejše kot kje drugje 

pa je zaupanje, osebni stik z distributerjem in 

drugimi sodelujočimi. 

Iztok Sila je na Kosovu sodeloval pri uspešni 

tržno-komunikacijski akciji za blagovno 

znamko spletnega ponudnika Ipko (poleg 

oglaševanje in trgovina 

Oglaševalski trg leta 2008 je bil ocenjen na 20 milijonov evrov. Tobačna 

in telekomunikacijska panoga sta tisti, ki razvijata komunikacijske kanale. 

Prestižne znamke so zelo vidne. Predvsem mladi pa se radi oblačijo v kopije 

luksuznih znamk. 

Vsaka stvar na trgu ima svojo vrednost, tudi če ne deluje več, je uporabna 

kot nadomestni del. Obstajajo obrtniki, ki znajo popraviti vse. Zato poprodajne 

trženjske dejavnosti na Kosovu niso tako potrebne. Prav tako se težko 

uveljavijo nove znamke. 

Prodaja se počasi seli iz majhnih trgovin in tržnic v hipermarkete, še vedno 

pa se največ proda v kioskih. Kosovo ima tudi edinstven prodajni kanal, tako 

imenovano ambulantno prodajo –mladi hodijo od človeka do človeka in mu 

ponujajo cigarete, predplačniške kartice za telefon in internet ter prigrizke. 

Za nekatere kategorije izdelkov je ta kanal celo ključnega pomena. 

Ker večino blaga uvozijo, je veliko uvoznikov in distributerjev. Dejavniki nakupne 

odločitve so cena, nato kakovost, manj pa videz trgovin ali prijaznost 

trgovskega osebja. 

Trg so si medsebojno razdelili klani, eni za bencin, drugi za cigarete, in ga 

tako nadzirajo. 

interneta in televizije ponuja tudi mobilno 

telefonijo), ki je od leta 2006 v lasti Telekoma 

Slovenije. Bili so prvi, ki so ponudili dostop 

do digitalne televizije in 20 tisoč »kosov« 

 

prodali v rekordnem času. Zdaj je večina televizijskih 

programov ne samo kakovostnih, 

ampak tudi legalnih. Ipko je tudi razmeroma 

velik zaposlovalec. 

Gospodarska rast 

Kitajske 

Gospodarska rast Kitajske je 

bila v prvem letošnjem četrtletju 

11,9-odstotna. To je največ 

po letu 2007. Zaradi tega so 

se še okrepile špekulacije, da 

bo Peking počasi prisiljen revalvirati 

valuto juan. 

Podatki evropske komisije kažejo, 

da so v evropski IT-panogi štiri 

petine zaposlenih moški. Delež 

žensk se kljub vse večji prisotnosti 

informacijskih tehnologij v 

vsakdanjem življenju in številnim 

priložnostim še zmanjšuje. IKTpanoga 

v evropski kosmat družbeni 

proizvod prispeva več kot 

pet odstotkov, prav tako ustvarja 

več kot štiri odstotke vseh delovnih 

mest. Dosega nadpovprečne 

stopnje rasti in sodi med najbolj 

inovativne in raziskovalno intenzivne 

panoge, saj je odgovorna 

za kar četrtino vseh raziskovalnih 

dejavnosti v evropskem poslovni 

panogi. Kljub izrednemu pomenu 

informacijskih tehnologij za 

prihodnost Evrope se vedno manj 

mladih, zlasti pa žensk, odloča za 

študij in poklice s tega področja. 

Kljub rasti evropske IT-panoge se 

število žensk, zaposlenih na tem področju, 

ne povečuje. 

Demografija in gospodarstvo 

Kosovo je najmlajša demokracija 

v Evropi in tudi družba z najmlajšo 

populacijo. Kosovo ima 2,3 milijona 

ljudi, od katerih je polovica mlajša od 

26 let. V državi je 30 tisoč študentov. 

Za primerjavo: v Sloveniji je pol prebivalcev 

starejših od 40 let. 

Njihova denarna valuta je evro (razen 

na meji s Srbijo). So del sporazuma 

 

CEFTA. Leta 2008 so imeli triodstotno 

gospodarsko rast. Ne proizvajajo 

veliko svojega: vse, kar prebivalci 

porabijo, morajo uvoziti. Država je 

bogata z minerali. V prihodnjih treh 

letih bodo zgradili tri nove elektrarne 

in nameravajo postati pomemben 

proizvajalec elektrike. 

Vizum ni potreben, niso pa del 

režima zelene karte in je treba na 

meji ločeno plačati zavarovalnino. 

Trenutno se počutijo izolirane zaradi 

srbske blokade, ki jim po kopnem ne 

dovoljuje prehoda meje, kar zvišuje 

transportne stroške. 

41 odstotkov ljudi je brezposelnih. 

37 odstotkov jih porabi manj kot dva 

dolarja na dan.

64 Slog 


65 

POSLOVNA MODA 

Obleka, ki pušča vtis 

Petra Mauer 

Nemalokrat se znajdemo v dilemi, kako se primerno obleči, predvsem v 

poslovnem svetu. Skušamo se izogniti očitnim kritičnim pogledom ali 

zasmehovanju. Pravilna izbira oblačil je ključnega pomena za samozavesten, 

resen in profesionalen nastop, kar pomeni tudi več možnosti za 

sklepanje poslov. 

Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja, 

je prepričana, da smo ljudje predvsem vizualna 

bitja. Meni, da smo se zaradi vse hitrejšega 

življenjskega ritma še dodatno izurili v zaznavanju 

in vrednotenju podob. Oblačila pa so eden izmed 

elementov, s katerimi lahko odločilno vplivamo 

na ustvarjanje vtisa. Zavestno ali podzavestno se 

med seboj ocenjujemo na podlagi signalov, ki jih 

pošiljamo z oblačili, urejenostjo, dodatki, vonjem, 

govorico telesa ali barvo glasu, in jih povezujemo 

z osebnostnimi lastnostmi. 

Novi smernice v poslovni 

modi 

»Modni trendi so se zelo spremenili, saj zdaj ulica 

narekuje modo. V poslovni modi se je v novem 

tisočletju marsikaj spremenilo. Preplavila so nas 

manj formalna oblačila, dodatki in čevlji, večina 

ljudi se ne oblači več v stroga formalna poslovna 

oblačila, razen poslovnežev na najvišjih položajih 

in tistih, ki delajo v politiki, bančništvu in zavarovalnicah. 

Danes je najpomembnejše oblikovanje 

celovite podobe, ki je samosvoja in seveda 

sodobna. To pa je bolj zahtevno kot oblikovanje 

anonimne, klasične in tudi rahlo konservativne 

podobe,« pove predavateljica na Visoki šoli za dizajn. 

In nadaljuje: »V poslovnem svetu je preveč 

kavbojk, srajc s kratkimi rokavi, prekratkih moških 

nogavic, poleti majic brez rokavov, transparentnih 

oblačil, oprijetih hlač, vidno manjkajočih 

zob. Opažam, da največ napak delamo ženske. 

Velikokrat se niti ne zavedamo, da smo oblečene 

neprimerno ali morda celo izzivalno. Ves ta kaos 

nam je prineslo neformalno oblačenje novega tisočletja. 

Sherry Maysonave v svoji knjigi Casual 

Power govori o zmedi na področju neformalnih 

oblačil in pravi, da lahko sindrom zmede – CCS 

(Casual Confusion Syndrome) zaobidemo le z 

znanjem. Biti moramo občutljivi za prepoznavanje 

oblačil in dodatkov za različne poslovne priložnosti 

in imeti željo po izobrazbi o kulturi oblačenja.« 

Slovenci uspešno sledimo smernicam, ki se 

pojavljajo v tujini, čeprav bi lahko bili po mnenju 

sogovornice še bolj v ospredju, če bi bolj cenili 

slovensko oblikovanje in bi tudi mladim slovenskim 

oblikovalcem dali priložnost, da se razvijajo. 

Načeloma smo dovolj drzni, a ko se bomo naučili 

osnov kulture oblačenja, bomo lahko še bolj. 

Kravata – nikoli pozabljen 

dodatek 

V strogem poslovnem svetu formalno podobo 

lahko dopolnimo z zlatom, srebrom, kamni in 

tudi kakovostnimi imitacijami tega. Po besedah 

Lee Pisani, svetovalke za celovito podobo osebnosti, 

ki individualno svetuje ljudem različnih 

starosti in poklicev, so kravate še vedno v modi: 

»Verjetno se jih ne bomo tako hitro znebili. Recesija 

in zopet moderna rahlo konservativna podoba 

govorijo njej v prid.« Pisanijeva pojasnjuje, 

da je skozi različne modele in sloge zavezovanja 

kravata vse do danes izkazovala tako posameznikovo 

individualnost kot družbeni položaj in 

nima nobene uporabne funkcije. Danes je kravata 

del klasične formalne poslovne obleke in se 

nosi v visokem poslovnem in političnem svetu. 

Z oblačili ne predstavljate zgolj podjetja, temveč tudi vaše delo in sebe, zato morajo biti 

skrbno izbrana in predvsem primerna naravi dela. 

Vabilo na »FESTIVAL SKREIRAJ SE« 

S »Festivalom SKREIRAJ SE« in javnim natečajem 

za najbolj izvirno predstavitev poklica in najboljšo 

promocijsko akcijo bomo nagradili dijake, ki so 

sodelovali in naredili premik glede poznavanja in 

ugleda poklicnega in strokovnega izobraževanja 

oziroma poklicev v javnosti. 

Vabimo vas, da se nam pridružite na festivalu. 

Več informacij dobite na spletni strani: 

www.unisvet.si 

Veselimo se vaše družbe! 

GZS Center za poslovno usposabljanje je v okviru 

projekta unisVET - Uvajanje novih izobraževalnih 

programov v srednjem poklicnem in strokovnem 

izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008- 

2012, organiziral »Natečaj za najbolj izvirno predstavitev 

poklica in najboljšo promocijsko akcijo«, na katerem so 

sodelovali dijaki ekonomskih, trgovskih in frizerskih šol 

ter šol s področja predšolske vzgoje. Zaključno prireditev 

smo poimenovali: 

»FESTIVAL SKREIRAJ SE«. 

Prireditev bo potekala 

v sredo, 5. maja 2010 ob 13.00. 

Pred Gospodarsko zbornico Slovenije bo postavljen oder, 

na katerem se bodo s kulturnimi, plesnimi, glasbenimi in 

drugimi točkami predstavili dijaki srednjih šol s področja 

ekonomskih, trgovskih, frizerskih šol ter šol s področja 

predšolske vzgoje. 

53 šol iz celotne Slovenije se bo na stojnicah predstavilo 

s svojimi promocijskimi akcijami. S tržnico želimo 

predstaviti šole, ki delujejo v okviru projekta unisVET. S 

festivalom želimo pokazati vse kreativne in ustvarjalne 

ideje dijakov za promocijo poklicev. 

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega 

sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport 

OP 13.2.3.1.03.0001

66 SLOG 


O oblačenju vemo premalo 

Zanimalo nas je, ali je tisto, kar je drago, vedno 

tudi najboljše Sogovornica odgovarja, 

da živimo v idealnem obdobju (če odmislimo 

recesijo), saj imamo vsi možnost, da lahko 

kupujemo oblačila. »Drago je boljše, ker je 

to skrbno oblikovano in izdelano, tak ima izdelek 

dušo. To pa seveda ni pravilo. Lahko je 

drago in nekakovostno ali poceni in se obnese 

bolje, kot smo pričakovali,« pove Pisanijeva, 

ki se s svetovanjem ukvarja že 13 let in zagovarja 

dejstvo, da je treba obleko prilagoditi 

priložnosti. 

Meni, da imajo Slovenke v omari70 odstotkov 

oblačil, ki jih ne nosijo, pa se vendarle ne 

odločijo za svetovanje strokovnjakov s tega 

področja. Ti posameznikom pomagajo oblikovati 

podobo, ki odseva njihove osebnostne 

lastnosti, jih naučijo usklajevati garderobo in 

nakupovati. 

Lepa obleka za boljši posel 

»Običajno so direktorji zgled zaposlenim. 

Zunanji videz je sestavni del neverbalne 

komunikacije s poslovnimi partnerji, kupci 

in drugimi strankami in tudi med samimi 

zaposlenimi. Vtis, ki ga zaposleni izraža s 

svojo zunanjostjo, pravijo, pomembno vpliva 

na njegovo uspešnost, saj kaže na odnos 

do dela in sogovornikov, ne nazadnje pa z 

oblačenjem in urejenostjo projicira sliko 

o sebi in svojem podjetju. Kodeks ali priročnik 

je lahko oblikovan zelo prijazno 

in pomaga posameznikom oblikovati pričakovano 

podobo,« meni Pisanijeva, ki je 

med drugim avtorica nove celostne podobe 

ljubljanskih mestnih redarjev, v sodelovanju 

s kostumografom Alanom Hraniteljem 

pa je izpeljala več projektov oblikovanja 

službenih oblačil. 

Ksenja Gorišek, 

turistična vodnica 

»Narava dela turističnih vodnikov 

dopušča prostor za izredno 

različne sloge oblačenja, saj je 

vse odvisno od strank, namena 

potovanja in značaja vodiča.« 

V večini podjetij ni formalno predpisanih 

kodeksov, imajo pa vrsto nenapisanih pravil, 

ki od zaposlenih zahtevajo podjetju primerno 

oblačenje. V ta namen redno organizirajo 

tudi izobraževanja o pomenu primerne obleke 

na delovnem mestu. 

Strokovnjaki s področja poslovne mode so 

prepričani, da pravilna izbira oblačil in človekova 

urejenost pripomoreta k ustvarjanju 

boljše poslovne prihodnosti. Svoboda je običajno 

dovoljena, celo zaželena, vendar je nevarno, 

da kdo pri tem pretirava. Ne glede na 

Lea Pisani, 

svetovalka za kulturo oblačenja 

»Vsi se prav vsak dan oblečemo 

in mislim, da bi prav zato o obleki 

morali vedeti več.« 

to, kaj boste izbrali, pa je najbolj pomembno, 

da bo obleka čista in da boste videti urejeni. 

Odlike v človeku, ne v obleki 

Bogdan Oblak, direktor podjetja Oblak Commerce, 

pove, da imajo v podjetju dve področji, 

in sicer gradbeno, kjer je oblačenje zaposlenih 

vezano na delovne uniforme in zaščitne obleke. 

»Vodilni na tem področju se oblačijo situaciji 

primerno. Tisti, ki so vsak dan v stiku s strankami, 

velikokrat uporabljajo poslovni stil oblačenja, 

drugi pa so bolj ali manj oblečeni `casual`.« 

Drugo področje se nanaša na sodelovanje s tujci, 

saj se ukvarjajo z zastopanjem tujih podjetij, 

kjer vsi zaposleni uporabljajo način oblačenja, 

primeren poslovnim dogodkom. »Tudi takrat, 

ko so samo v pisarnah. Torej gre za poslovno 

oblačenje,« pojasnjuje in meni, da morajo biti 

vodilni zgled podrejenim, kar se tiče izbire oblačil, 

saj naj bi ravno oni nekako ustvarjali klimo 

oblačenja. Preostali zaposleni jih opazujejo in 

se v poslovne obleke oblačijo takrat, ko situacija 

to zahteva tudi od njih. »Kdo pa ni rad v prijetni 

in udobni obleki, v 'farmericah' in udobnem 

puloverju« se sprašuje Oblak, ki je prepričan, 

da pri sklepanju poslov oblačila vendarle nimajo 

odločilnega pomena. »Dajejo le nek zunanji 

videz v smislu: Obleka naredi človeka. Vendar 

je pri poslu bolj pomembno še kaj drugega, na 

primer odkritost, poštenost, spoštovanje. To so 

odlike, ki so v človeku, ne v obleki. Morda obleka 

res nakazuje resnost v pristopu, vendar ni 

edini pogoj za uspešna pogajanja in pridobitev 

posla. Je pa nujno spoštovati kulturo oblačenja 

pri druženju s poslovnimi partnerji. Če vsi udeleženci 

pogajanj spoštujejo isto kulturo oblačenja, 

se ustvari neko ravnovesje, kjer vsaj na 

zunaj ni nadrejenosti in podrejenosti. V takšni 

klimi je lažje konstruktivno skleniti dogovor.« 

V podjetju formalno zapisanega kodeksa 

oblačenja nimajo, saj so majhen kolektiv in 

se jim to ne zdi potrebno. »Zaupam svojim 

zaposlenim in računam, da so bili in bodo 

vedno primerno oblečeni. Kar pa se delovnih 

oblek oziroma uniform tiče, pa sem njihov 

zagovornik. S tem zaposleni izražajo pripadnost 

podjetju. Slika podjetja je lepša in kakovostnejša,« 

pojasnjuje Oblak in dodaja, da 

dopušča svobodo izbire, a se bi mu vendarle 

zdelo nedopustno, da bi se nekdo oblekel 

tako, da bi jasno izrazil nespoštovanje kulture 

oblačenja na danem mestu in dani situaciji ali 

da bi nekako »dominiral« med sogovorniki: 

»Na to sem alergičen! In to ne glede na profil 

in mesto v podjetju!« 

RAVNI OBLAČENJA 

 

Dnevna poslovna obleka se izbira 

glede na profil podjetja, način 

dela, pozicijo, ožje in širše okolje, 

glede na naše stranke ter tudi 

glede na naše cilje. 

Oblačila za večerne poslovne 

zabave pa izbiramo glede na kraj, 

kjer poteka zabava. Če je to zelo 

elegantna restavracija, je primerna 

koktajl obleka, če je večerja v lokalni 

gostilni, pa sproščena oblačila, 

ki običajno izključujejo kavbojke in 

športna oblačila. 

Trenirka za tek, kravata za 

posel 

Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International, 

nam je zaupal, da si je kravato 

zavezal z dnem, ko je slekel usnjeni pankovski 

suknjič in zato ga kot direktorja Špice 

na delovnem mestu nikoli ne bomo našli 

brez nje. Meni, da obleka človeka požene v 

akcijo. »Če zavežem kravato, prodajam, če 

nataknem trenirko in adidaske, pa tečem.« 

Strogo formalna oblačila pa pri poslu niso 

vedno nuja, saj je izbira o tem, kaj bomo 

oblekli, odvisna od tega, s kom in kako sodelujemo. 

Obleka, prilagojena strankam 

Ksenija Gorišek, turistična vodnica, se pri 

svojem delu srečuje z različnimi skupinami 

in zato pogosto spreminja slog oblačenja. 

»Osnovnošolcem, študentom, upokojencem 

… vsem se je treba prilagoditi! S pomočjo 

obleke laže vzpostavim stik z določeno ciljno 

skupino in pričaram sproščeno ozračje, 

tako na primer pri vodenju šolarjev velikokrat 

posežem po džinsu, supergah in udobni 

majici, medtem ko se v družbi odraslih večinoma 

oblečem športno-elegantno. Kadar se 

odpravimo v muzej ali na kakšen koncert, pa 

si nadenem večerno toaleto,« pojasnjuje Goriškova 

in dodaja, da na mnogih poteh veliko 

časa preživijo v avtobusu, zato mora biti 

obleka predvsem udobna, čista in seveda ne 

preveč izzivalna. 

Seminar 

AKTUALNA VPRAŠANJA V MEDNARODNI PRODAJI BLAGA 

16. junij 2010 od 9.00 do 14.30 ure 

Poslovna oaza, GZS, Ljubljana 

Skokovita globalizacija in internacionalizacija trgovanja gresta z roko v roki. Vse več podjetij se bodisi izvozno 

usmerja in skuša svoje produkte plasirati na tujih trgih, bodisi na njih nastopa v vlogi kupca surovin, polizdelkov 

ali izdelkov, ki jih potrebuje za svoje poslovanje. 

Dobro poznavanje kombinacije pravne ureditve, ekonomskih zakonitosti ter skritih pasti v mednarodni prodaji 

blaga, poslovnim subjektom prinaša praktične prednosti, ki pridejo do izraza v vseh fazah življenjskega cikla posla. 

Seminar je namenjen zlasti tržnikom, komercialistom, vodjem področja prodaje/nabave, pravnikom, ekonomistom 

in vsem ostalim, ki se v praksi srečujete z mednarodno prodajo in nakupom blaga. 

Z uglednimi gosti bomo odgovarjali na aktualna vprašanja gospodarstva, ki se ob tem zastavljajo, s poudarki na 

praktičnih izkušnjah. 

PROGRAM SEMINARJA: 

9.00-9.20 Registracija udeležencev 

9.20-10.00 Temeljna vprašanja mednarodne prodaje 

blaga in Konvencija Združenih narodov 

o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, 

Prof. dr. Matjaž Tratnik, profesor 

mednarodnega gospodarskega prava 

na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru 

10.00-10.40 Plačila in instrumenti njihovega 

zavarovanja v mednarodnem prometu, 

dr. Peter Falatov, docent na 

Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani 

10.40-11.20 Ponudba in njen sprejem z vidika 

najpogostejših zapletov v poslovni praksi, 

Marko Djinović in Peter Rižnik, 

samostojna svetovalca v Pravni službi GZS 

11.20-11.40 Čas za diskusijo in vprašanja 

11.40-12.10 Odmor 

12.10-12.50 Kršitev mednarodne prodajne pogodbe 

in njene posledice, dr. Aleš Ferčič, 

asistent na Pravni fakulteti Univerze v 

Mariboru 

12.50-13.30 Skrite pasti v praksi mednarodne prodaje 

blaga, Mitja Kolbe, vodja prodaje, 

Špica International d.o.o. 

13.30-14.30 Praktična delavnica: Sklepanje 

mednarodnih prodajnih pogodb 

Udeleženci seminarja prejmejo tudi knjigo Mednarodna 

prodaja blaga, Konvencija Združenih narodov o 

pogodbah o mednarodni prodaji blaga avtorjev 

Marka Djinovića in Petra Rižnika. 

PRIJAVE IN INFORMACIJE: 

Suzana Janežič, tajništvo Pravne službe GZS, 

Dimičeva 13, 1504 Ljubljana 

tel.: 01 58 98 184 

e-mail: pravnasluzba@gzs.si 

http://pravniportal.gzs.si 

CENA: 

Kotizacija znaša 120 € za člane GZS in 160 € za ostale 

udeležence. DDV je vključen v ceno. 

Za vsakega nadaljnjega udeleženca iz istega podjetja 

priznavamo dodaten 15% popust. Rok za prijave je 11. 

junij 2010.

IZBERITE REŠITEV 

V SVOJEM STILU 

Poslovna 

kartica BA 

Maestro 

Poslovni paket, ki ga prilagajate svojim poslovnim izzivomi 

Predstavljamo vam poslovni paket bančnih storitev, ki si ga oblikujete sami glede na svoje poslovne 

cilje. Poslovni paket vsebuje poslovni račun, poslovanje prek elektronske banke Abacom in poslovno 

kartico BA Maestro, po želji pa mu lahko dodate še druge storitve in ugodnosti, ki bodo ustrezale 

vašemu stilu poslovanja. Ponudba velja do 31. decembra 2010. Če želite izvedeti več, vas vabimo, da 

povprašate svojega poslovnega skrbnika v Abanki ali pa se oglasite v najbližji poslovalnici Abanke. 

www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360 

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?