Zbornik lahko v PDF obliki prelistate tukaj. - Skupnost občin Slovenije

4
skladi že zahtevajo transparentnost vlaganj in izvajanj zakonodaje s področja okoljskih in družbenih
vidikov. Z boljšo organizacijo in večjo ekonomičnostjo ter uporabo novih tehnologij in postopkov
se zmanjša raba virov, povečata se varnost in učinkovitost proizvodnje, izdelkov in storitev.
Zmanjševanje uporabe virov lahko zelo zmanjša stroške in poveča dobičkonosnost podjetja ter
zmanjša njegov dolgoročni negativen vpliv na okolje. Z odprtim dialogom z javnostmi in javnostjo
podatkov o vplivih podjetja na okolje in o njegovi eko-učinkovitosti, si boste pridobili zaupanje
oblasti, javnosti, poslovnih partnerjev, kupcev in potrošnikov ter dosegli izboljšano sodelovanje z
lokalnimi skupnostmi.
Družbena odgovornost prinaša predvsem dolgoročne koristi
Vlaganje v družbeno odgovorne podjetniške prakse ima za podjetja korist predvsem na dolgi rok
in prispeva tako k izboljšanju delovanja podjetja, kot tudi širše družbe. Koristi, ki jih podjetja in
organizacije najpogosteje omenjajo so:
• hitrejša pridobitev novih kadrov in bolj zadovoljni ter kompetentni zaposleni (večja
učinkovitost in kakovost),
• zvestoba kupcev in poslovnih partnerjev (bolj kakovostna dobavna veriga),
• graditev pozitivnega ugleda v širši javnosti in krepitev blagovnih znamk (utrjevanje
poslovnih povezav, kakovostne dobavne verige, nove poslovne priložnosti),
• zmanjševanje stroškov (npr. v povezavi z zaposlenimi, s skrbnim ravnanjem s surovinami,
energijo ipd.) ter povečanje prihodkov (npr. zaradi zvestobe kupcev, visoke kakovosti izdelkov
in storitev, okolju prijazne tehnologije), ki izboljšujeta poslovni izid podjetja (dobiček).
• dobri odnosi in podpora lokalne skupnosti ter oblasti,
• inovativnost in nenehno prepoznavanje potreb strank in drugih deležnikov,
• večja privlačnost za vlagatelje kapitala,
• predčasna/pravočasna uskladitev poslovanja z zakonodajo, ki zahteva odgovorno ravnanje.
Dosedanje izkušnje kažejo, da se podjetja odločajo za vključevanje družbene odgovornosti v svojo
poslovno prakso na različne načine. Družbena odgovornost je tako npr.:
• vključena v poslovno strategijo podjetja,
• oblikovana kot samostojna strategija podjetja,
• se izvaja z ali brez določenega načrta po posameznih funkcijah v podjetju,
• se izvaja glede na trenutno situacijo na trgu ali zaradi različnih pritiskov v ali izven podjetja,
organizacije (npr. naročnikov storitev oz. odjemalcev izdelkov in storitev podjetja) ipd.
Na področju družbene odgovornosti obstaja več standardov, ni pa enotnega. Tako poznamo
standard, SA8000, ki obravnava predvsem odnose z zaposlenimi; standard AA1000 deluje na
področju družbeno odgovornega računovodskega poročanja, uporabljajo pa se še standardi:
UN Global Impact (načela na področju človekovih pravic, dela, okolja in antikorupcije), GRI
(uresničevanje trajnostnega razvoja), ISO 26000 (je v pripravi, upošteva trg in globalizacijo) itd..
Nekateri pod družbeno odgovornost štejejo še standarde kot so: ISO 14001 (ravnanje z okoljem), ISO
9001 (kakovost), OHSAS 18001 (varnost in zdravje pri delu) itd.
Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2009
Letos smo prvič v Sloveniji pripravili tudi pilotni projekt Slovenska nagrada za družbeno
odgovornost Horus 2009, ki je potrdil predvidevanja, da mora postati tradicionalna nagrada. Namen
nagrade je pospeševati dobro prakso, iskati rešitve za odpravljanje slabe ter s povezovanjem krepiti
odgovornost slovenskega gospodarstva, pa tudi drugih področij. Organizatorja in pobudnika
nagrade sta IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose
z javnostmi, podporni partnerji projekta pa Združenje Manager, Združenje delodajalcev Slovenije,