Zbornik lahko v PDF obliki prelistate tukaj. - Skupnost občin Slovenije

16
(vodja projekta!), kakor tudi finančna poročila o realizaciji finančnih načrtov projektov (DPS:MFERAC). Te
aktivnosti redko potekajo usklajeno med vsemi udeleženci na projektu, na relaciji NRP RS in NRP občine oz.
z ostalimi področji javnega sektorja, kar vključuje tudi izmenjavo informacij ob zaključevanju projektov. Vse
premalo se uporabljajo tudi izkušnje iz že realiziranih projektov, saj se vrednotenje po zaključku investicije
(ex-post) izvaja le izjemoma, zato posledično pri načrtovanju novih niso upoštevani učinki projektov, ki so
že dalj časa zaključeni in redno obratujejo/delujejo. Tudi investicijska dokumentacija je redko izdelana
pravočasno in/ali popolno, saj je v veliko primerih namreč pripravljena “po meri” razpisa za sofinanciranje
iz državnega proračuna, odločanje je ad hoc, kar pa vse skupaj pomeni tudi, da analiza stroškov in koristi ni
podlaga za odločanje!
Iz teh ugotovitev izhajajo tudi priporočila, predvsem pa naj investitorji in proračunski uporabniki posvetijo
večjo pozornost planiranju projekta/proračuna, obravnavajo projekt kot celoto, zlasti pa pravočasno
zagotovijo temeljito pripravo strokovnih podlag tj. upoštevajo pomen investicijske dokumentacije, ki je
osnova za vse nadaljnje korake. Planiranje projektov se mora izpeljati pred začetkom priprave proračuna za
naslednje leto – kajti priprava dokumentacije in izbor projektov je dolg proces. Zato je priporočljivo, da so
predlogi projektov pripravljeni vnaprej (“na zalogi”), pred objavo razpisa za sofinanciranje. Investitorji pa
morajo aktivnosti in razpoložljivost proračunskih ter drugih finančnih virov tudi kasneje redno preverjati,
posodabljati,… na novo opredeliti, pri tem pa ne zanemarjati izkušenj (dobre prakse), saj je splošno priznano
dejstvo, da so plani le najboljše možne ocene tistega, kar se bo zgodilo v prihodnosti, vendar jih je potrebno
sproti prilagajati in upoštevati dejanska dogajanja med izvedbo projekta! K temu pa lahko v veliki meri
poleg kakovostne investicijske dokumentacije pripomore tudi učinkovit informacijski sistem, ter organizacija
vodenja projekta (management projekta).
4. Strokovne podlage
Ker je ključna vsebinska sestavina investicijske dokumentacije analiza stroškov in koristi skupaj z analizo
izvedljivosti, je pomembno, da investitor zagotovi izdelavo ocene projekta, ki zajema ugotavljanje pravilnosti
opredelitve ciljev, preverjanja alternativ in tehtanja stroškov in koristi, tveganj in negotovosti – kar pa mora
biti storjeno pred odločitvijo o začetku izvedbe tj. objave javnega naročila. S pisnim sklepom (vzorec je na
spletni strani MF-SI) nato odgovorna oseba investitorja formalno potrdi, da je preverila ustreznost ciljev
in namena, izvedljivost tj. realnost izvedbe in trajnost učinkov (zmožnost samostojnega delovanja projekta
tudi potem, ko ne bo več prejemal zagonskih proračunskih sredstev). V ta namen lahko ustanovi strokovno
komisijo, lahko pa se posvetuje tudi z zunanjimi presojevalci – ki investitorju na podlagi svojih izkušenj in
poznavanja področja tudi svetujejo in ga pravočasno opozorijo na to, kje v celotnem procesu lahko pride do
težav ali celo do odklonov od začrtanega. Predpogoj pa seveda je, da strokovni delavci to področje dejansko
dobro poznajo in da ne prihaja do težav po nepotrebnem. Eden takih primerov je zagotovo poimenovanje
investicijske dokumentacije, saj že zaradi različnih nazivov, ki se uporabljajo v praksi, kot so npr. študije
izvedljivosti, študije upravičenosti, ipd., težave pojavijo takoj na začetku. Že omenjena uredba je v polni
meri usklajena tudi s predpisi, ki urejajo planiranje projektov EU, in določa vrste in vsebine investicijske
dokumentacije. Ker različna poimenovanja izhajajo tudi iz prevajanja nazivov dokumentov iz angleškega
jezika, je v nadaljevanju podana primerjava in opis teh dokumentov v posebni tabeli.
Ocena je sicer potreben, vendar ne zadosten pogoj, saj je potrebno zagotoviti še finančne vire za izvedbo.
Pri tem so omejevalni dejavnik lahko proračunski limiti, saj za vključitev v proračun projekti medsebojno
konkurirajo za omejena sredstva, zato je smotrno, da se v NRP uvrstijo projekti, ki so primerni za izvedbo tj.
izvedljivi v realnem času.
Bistveni element ocene je analiza stroškov in koristi, način sistematičnega, kvantitativnega ocenjevanja
projektov, na podlagi katerega poteka izbor projektov, ki so upravičeni do javnih sredstev (določanje prioritet).
Sestavni del te analize je postopek za presojanje upravičenosti projekta ter primerjava vseh družbenoekonomskih
koristi glede na stroške. S tem so podane osnove za vpogled v kakovost projektov tistim, ki
odločajo, običajno pa se tudi izkaže, da je projekt boljše opredeljen, bolj natančno sta določena obseg in
trajanje, idr. pomembni elementi, vključno s pričakovanimi učinki. Bistvo analize stroškov in koristi je namreč
ovrednotenje čim več stroškov in koristi v denarnih enotah, kakor tudi tistih, ki se jih ne da izraziti v denarnih
enotah. Še zlasti v teh primerih so potrebna tudi specifična strokovna znanja. Investitor, ki svojo odločitev
dobro pretehta in zagotovi, da bo investicijska dokumentacija kvalitetna, si s tem olajša svoje delovanje.
V praksi se namreč vse preveč zanemarja pripravljalno fazo projektov tj. planiranje projekta, pri izdelavi
kakovostnih strokovnih podlag za odločanje o nadaljnjih aktivnosti (ali opustitvi investicijske namere!) pa je