Zbornik lahko v PDF obliki prelistate tukaj. - Skupnost občin Slovenije

Mag. Milojka Burkeljca
Od ideje do realizacije – v teoriji
NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE IZVAJANJA
INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V JAVNEM SEKTORJU
14
POVZETEK
Investicijski projekti so v okviru državnega in lokalnih proračunov prikazani v ločenem delu, v Načrtu
razvojnih programov (v nadaljevanju NRP). NRP je tako poleg splošnega in posebnega dela eden od treh
sestavnih delov proračuna, prvič pa je bil vključen v državni proračun za leto 2001, tedaj še v zelo skromnem
obsegu. V kasnejših letih sta se tako obseg kot sestava oblikovala do sedanje, standardne vsebine, ki prikazuje
projekte in programe proračunskih uporabnikov po programski klasifikaciji - z letošnjim letom pa tudi po
razvojnih politikah - in sicer v skupni vrednosti projekta ter plan za naslednja leta ločeno za proračunske
in ostale vire. Vzporedno so se dopolnjevali tudi predpisi in vzpostavljala ter nadgrajevala računalniška
podpora, tako za pripravo proračuna, kakor tudi v času izvrševanja. Na podlagi dosedanjih izkušenj se dobre
prakse na ravni državnega proračuna že uvajajo tudi po občinah. Kot posledica intenzivnejših povezav vseh,
ki sodelujejo na projektih v javnem sektorju, pa se izboljšuje tudi kakovost podatkov. Z vse bolj prisotnim
zavedanjem, da je v okviru tega dela proračuna mogoče oblikovati in udejanjati razvojne politike z jasno
opredeljenimi cilji, se NRP uveljavlja kot učinkovito orodje, ki na transparenten način izkazuje ter omogoča
spremljati izdatke za razvojne projekte. Še vedno pa so v tem procesu prisotne tudi težave. Prispevek tako
zajema poleg osnovnih konceptualnih okvirjev tudi posnetek najbolj pogostih pomanjkljivosti ter na teh
temeljih podana priporočila, dopolnjen pa je še z osnovnimi informacijami o investicijski dokumentaciji s
poudarkom na analizi stroškov in koristi.
PLANIRANJE IN IZVAJANJE PROJEKTOV TER PRORAČUNSKO NAČRTOVANJE
1. Načrt razvojnih programov
NRP ima kot 3. del proračuna kar nekaj posebnosti, ki ga razlikujejo od ostalih dveh delov. Med njimi je v
ospredju ta, da je tu upoštevano načelo večletnosti, zato se letno dopolnjuje. Ker se s časom spreminjajo
tudi osnovni parametri projekta (načrtovani izdatki tj. vrednost projekta, njihova dinamika, struktura virov
financiranja, itd.), je potrebno ta dejstva sproti prilagajati in ustrezno načrtovati ter prilagajati proračunska
sredstva. Pri tem je pomembna še ena posebnost NRP in sicer, da so projekti obravnavani celovito, s čimer niso
zajeti le proračunski viri, temveč tudi ostali viri, ki so potrebni za realizacijo projekta tj. z vidika državnega
proračuna so to viri, ki jih zagotavljajo lokalne skupnosti, posredni proračunski uporabniki, idr., kakor tudi
pravne in fizične osebe, ki ne delujejo v javnem sektorju. Če k temu dodamo še dejstvo, da so projekti po svoji
vsebini zelo raznoliki, da so poleg izdatkov za investicije, kot jih pojmujemo v klasičnem (knjigovodskem)
smislu tj. izdatki za nakup ali posodabljanje ter vzdrževanje osnovnih sredstev, vedno bolj v ospredju izdatki
za t.i. »soft« projekte kot npr. za izobraževanje in usposabljanje, je pomembno tudi zavedanje, da naložbe
namenjene razvojnim projektom, ki tvorijo NRP, temeljijo na širšem pojmovanju investicij.
Čeprav ni minilo niti še deset let odkar se proračun planira v treh delih, pa so se po prvem, uvajalnem
obdobju, že izoblikovali utečeni postopki ob pripravi ter tekom izvrševanja proračuna. V zadnjih štirih letih
je bila zato večina naporov usmerjenih v dopolnjevanje oz. posodabljanje pravnih podlag ter izboljšanje
informacijske podpore, ki bi omogočila, da se podatki o projektih dvignejo na višjo raven.
2. Planiranje projektov v okviru NRP
Predpisi, ki jih je potrebno upoštevati pri planiranju in spremljanju projektov, ki se financirajo s
proračunskimi viri, izhajajo zlasti iz zakona, ki ureja področje javnih financ oz. izvrševanje proračuna, pri
čemer pa je pri vsakem projektu potrebno upoštevati tudi njegove posebnosti ter tiste predpise, ki se nanj