Zbornik lahko v PDF obliki prelistate tukaj. - Skupnost občin Slovenije

Doc. dr. Maja Uran
Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije Portorož
STRATEGIJA TURIZMA
Zakaj potrebujemo strategijo turizma
Razvoj turizma je odgovornost različnih deležnikov, od javnih (Ministrstvo za gospodarstvo in Direktorat
za turizem), zasebnih (interese uveljavljajo skozi Gospodarsko zbornico in interesna združenja), civilnih
(npr. Turistična zveza Slovenije in društva) ali mednarodnih organizacij (UNWTO) (Pearce, 1989; Uran in
ostali, 2006). Turizem je storitvena gospodarska dejavnost, katere posebnost je, da trži javno dobro (gore,
plaže, morje, kulturo, zgodovino itd.) zaradi česar mora potekati v visoki interakciji z oblastjo, ki predstavlja
skrbnika skupne lastnine. Tržijo se tudi tako imenovani izvedeni elementi ali ustvarjene atrakcije (npr.
zabaviščni parki), ki so pod neposrednim nadzorom zasebnega ali gospodarskega sektorja. Ne glede na
vrsto turistične ponudbe je potrebno priznati, da brez ustreznega nadzora javnosti, ki jo zastopajo legitimno
ali drugače izvoljeni predstavniki turizma ne moremo razvijati dolgoročno. Prav tako pa nesporno drži tudi
dejstvo, da brez ustreznega podjetniškega potenciala, ki je lahko ustvarjen sam po sebi, lahko pa ga ustvari
zasebni sektor, se turistična ponudba ne more ustrezno tržiti, s tem pa izgubi trajnostni ali dolgoročni obstoj.
In končno, turizem se dogaja v lokalnem okolju, kjer živijo in delujejo lokalni prebivalci in turizem ne sme
negativno vplivati na kakovost bivanja le-teh.
Torej, je za uspešen razvoj turizma potrebno sodelovanje oz. ustrezen dialog vseh treh deležnikov – javnega,
zasebnega in civilnega sektorja. Uspešno načrtovanje in implementacija razvoja turizma je odvisna od
iniciativ vseh sektorjev, predvsem pa od primernih strategij in politik, ki so ključne za uspešen in dolgoročen
razvoj turizma v določenem okolju.
Kaj je strategija turizma
Čeprav je pojem »strategija« preplavil diskusije o načrtovanju v turizmu, se je sam pojem »strategija turizma«
(Wahab in Pigram, 1997) v teoriji redkokdaj pojavil. V praksi je večina glavnih strateških dokumentov na
področju turizma poimenovana strategija turizma ali turistična strategija (angl. tourism strategy). Strategija
turizma in načrt turizma nista isto. Večina učbenikov s tega področja predstavlja ta dva pojma kot dve
različni stvari (Cooper et al., 2005; Pearce, 1995;, Gunn, 1995). Načrtovanje turizma se najpogosteje uporablja
v kontekstu prostorskega načrtovanja in načrtovanja investicij, medtem ko se strategija turizma uporablja
v kontekstu marketinške strategije destinacije. Prvo se izvaja v javni sferi z vključevanje deležnikov in s
svojimi strateškimi elementi oblikuje javno politiko. Druga se razvije običajno v zasebni sferi na podlagi
zahtev turističnega trga. Zaradi omejenosti v dimenzijah marketinga, pogosto takšna nezadostno naslavlja
druge vidike razvoja, kot na primer trajnostni razvoj,razvoj kadrov in podobno. Kombinacijo obeh pristopov
bi v bistvu lahko poimenovali strategija turizma. Vendar se je to v praksi dosedaj redko dogajalo.
Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Ur. list RS, 02/04), ki velja od 30.1. 2004 v svojem 5. členu definira
nacionalno strategijo turizma kot:
(1) Temeljni dokument načrtovanja razvoja turizma na nacionalni ravni je strategija slovenskega turizma (v
nadaljnjem besedilu: strategija). Strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma
ministra, pristojnega za turizem (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za turizem) po izvedeni javni
razpravi z vsemi partnerji načrtovanja razvoja slovenskega turizma. Vlada Republike Slovenije s strategijo
seznani Državni zbor Republike Slovenije.
11