Brošura GDA - Tradicionalni slovenski zajtrk

Primer informacij o hranilni vrednosti
Označbe so osebna izkaznica živil, ki jih kupujemo
in uživamo. Med drugim zagotavljajo informacije o:
Sestavinah: ki so označene v padajočem vrstnem
redu glede na količino v končnem proizvodu
Hranilni vrednosti: ki določajo količino energije na
100 g oziroma 100 ml proizvoda, skupaj s količino
ključnih hranil, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati in
maščobe. Prav tako so lahko prikazane količine vsebovanih
vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin.
Številne označbe na živilih zagotavljajo tudi hranilno
sestavo za posamezno porcijo proizvoda.
ENERGIJSKA VREDNOST temelji v glavnem na
vnosu ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Izraža se v
kilokalorijah (kcal) ali kalorijah, včasih pa tudi v kilojoulih
(kJ).
1 kcal = 4,2 kJ
Energijska vrednost v kcal in kJ:
1 g beljakovin = 4 kcal = 17 kJ
1 g ogljikovih hidratov = 4 kcal = 17 kJ
1 g maščob = 9 kcal = 37 kJ
BELJAKOVINE so sestavljene iz aminokislin in so esencialnega
pomena za rast in obnovo človeškega organizma.
Viri beljakovin so meso in mesni proizvodi, ribe, jajca, mlečni
proizvodi, stročnice in žitarice.
OGLJIKOVI HIDRATI predstavljajo gorivo za človeški
organizem. Sestavljeni so iz škrobov in sladkorjev. V tabelah
hranilne vrednosti na živilih je izpostavljena skupna
vsebnost ogljikovih hidratov, včasih pa še dodatno vsebnost
sladkorjev. Viri škroba so kruh, krompir, proizvodi iz
žitaric, riž in testenine. Viri sladkorja pa vključujejo sadje,
zelenjavo in živila s sladkorjem na splošno.
Sesekljan piščanec z rižem in zelenjavo
Sestavine: kuhan riž (38,5%), kuhano piščančje meso (19%), grah
(12,5%), emental sir, koruza, čebula (4%), gobe (4%), jedilna sol, arome,
sončnično olje
Primer tabele hranilne vrednosti 1
na 100 g na porcijo (250 g)
Energijska vrednost 589 kJ / 140 kcal 1473 kJ / 350 kcal
Beljakovine 10,2 g 25,5 g
Ogljikovi hidrati 14,6 g 36,5 g
od tega sladkorji 1,9 g 4,8 g
Maščobe 4,6 g 11,5 g
od tega nas. mašč. kisl. 2,1 g 5,3 g
Prehranske vlaknine 1,4 g 3,5 g
Natrij 0,5 g 1,3 g
Vitamini
B1 0,21 mg (15% RDA) 0,53 mg (38% RDA)
Minerali
Kalcij 158 mg (20% RDA) 395 mg (49% RDA)
PRIPOROČENI DNEVNI VNOSI (RDA) so referenčne
vrednosti, definirane s strani znanstvenikov in vključene v zakonodajo.
Določajo količino številnih vitaminov in mineralov, ki so potrebni
s strani večine ljudi za ohranjanje zdravja. Vitamini in minerali
so v tabeli hranilne vrednosti označeni s količino, prisotno v določeni
količini živila in z odstotkom RDA, ki ga vsebnost vitamina/minerala
predstavlja v živilu. Z uporabo te informacije lahko
potrošnik ugotovi, koliko posamezno živilo prispeva k skupni dnevni
potrebi po vitaminih in mineralih. Primer: 158 mg kalcija prispeva
20% priporočenega dnevnega vnosa za kalcij (800 mg).
(1) Informacije o hranilni vrednosti se lahko prikažejo v obliki
klasične tabele s 4 oziroma 8 hranili, dopolnjene včasih z vsebnostjo
vitaminov in mineralov, v odvisnosti od uporabljenih
trditev in odločitve posameznega proizvajalca.
KAJ SO HRANILA
Hranila so ključne komponente, ki jih zaužijemo skupaj
z živili. Vzdržujejo in »hranijo« človeški organizem ter
prispevajo k rasti in razvoju. Vključujejo beljakovine,
ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Prehranske
vlaknine ne prispevajo neposredno k rasti in
razvoju, vendar so pomembne za pravilno delovanje
prebavnega trakta. Zato jih na splošno obravnavamo
kot hranila.
Za dodatne informacije o hranilni sestavi
izdelka, kontaktirajte proizvajalca.
MAŠČOBE so vir energije in esencialnih maščobnih
kislin. Maščobe so nosilci za v maščobah topne vitamine in
so esencialne za delovanje celic. Sestavljene so iz maščobnih
kislin (nasičenih, enkrat nenasičenih in večkrat nenasičenih),
ki se poimenujejo v skladu z njihovo kemijsko strukturo.
Omega-3 in omega-6 maščobne kisline so nenasičene.
PREHRANSKE VLAKNINE prispevajo k vzdrževanju
zdravega prebavnega sistema, nekatera dognanja pa pravijo,
da prispevajo tudi k nadzorovanju apetita. Viri prehranskih
vlaknin so na primer žitarice za zajtrk in kruh, zelenjava,
stročnice in sadje.
NATRIJ je sestavni del jedilne soli in ostalih sestavin.
Naravno je prisoten v številnih živilih. Za izračun ekvivalenta
soli v živilih, je potrebno vsebnost natrija pomnožiti s
faktorjem 2,5.
VITAMINI in MINERALI so, čeprav prisotni v majhnih
količinah, nepogrešljivi za normalno delovanje človeškega
organizma. Živila zagotavljajo zelo različne tipe vitaminov
in mineralov. Številne vitamine označujejo s črkami
abecede, na primer vitamin A, C, D, E, spet druge poimenujemo
z imeni, na primer tiamin (B1), riboflavin (B2),
niacin (B3). Imena mineralov pa so vezana na njihovo
kemijsko strukturo, na primer kalcij, železo, magnezij.