Brošura GDA - Tradicionalni slovenski zajtrk
Brošura GDA - Tradicionalni slovenski zajtrk
Brošura GDA - Tradicionalni slovenski zajtrk
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KAJ SO <strong>GDA</strong> VREDNOSTI<br />
Proizvajalci živil lahko prostovoljno dodatno označujejo<br />
hranilno vrednost v obliki <strong>GDA</strong> vrednosti (ang. Guideline<br />
Daily Amounts). Dnevne orientacijske vrednosti (<strong>GDA</strong>)<br />
omogočajo potrošniku, da enostavno ugotovi, koliko porcija<br />
posameznega živila prispeva k energijskemu vnosu<br />
(kalorije) in vnosu ključnih hranil.<br />
Prehranske potrebe so različne za posamezne ljudi, saj so<br />
pogojene s starostjo, telesno težo, višino, spolom in stopnjo<br />
telesne aktivnosti. <strong>GDA</strong> vrednosti tako ne predstavljajo<br />
priporočil za posameznike, temveč so orientacijske vrednosti,<br />
ki so bile določene za zdravo osebo povprečne<br />
telesne teže s povprečno stopnjo telesne aktivnosti. Potrebe<br />
po energiji se na primer gibljejo med 1500 in 2000 kcal<br />
na dan za otroke, med 2200 in 2700 kcal na dan za moške<br />
in med 1800 in 2200 kcal na dan za ženske.<br />
Kjer se <strong>GDA</strong> uporabljajo na predpakiranih živilih, so vrednosti<br />
za povprečnega potrošnika vrednosti, predvidene za<br />
žensko, saj so najbližje potrebam večine prebivalstva.<br />
Primer uporabe <strong>GDA</strong> na gotovi jedi (Sesekljan piščanec<br />
z rižem in zelenjavo)<br />
Količina kalorij, ki jih zagotavlja<br />
ena porcija živila.<br />
Odstotek <strong>GDA</strong> za energijo, ki jo<br />
zagotavlja ena porcija živila.<br />
Kakšna je povezava <strong>GDA</strong> vrednosti z vašo<br />
vsakodnevno prehrano<br />
Prehranski strokovnjaki (nutricionisti) svetujejo, da uravnotežena<br />
prehrana temelji na vnosu:<br />
• 50-55% skupne energije v obliki ogljikovih hidratov, vključno<br />
s sladkorji<br />
• 30-35% skupne energije v obliki maščob, vključno z nasičenimi<br />
maščobnimi kislinami<br />
• 10-15% skupne energije v obliki beljakovin<br />
Primer:<br />
Povprečno telesno aktivna ženska, z energijskimi potrebami, ki<br />
znašajo 2000 kcal na dan, naj bi dnevno zaužila povprečno 250<br />
do 275 g ogljikovih hidratov, 65 do 75 g maščob in 50 do 75 g<br />
beljakovin.<br />
Uravnotežene prehrane ni mogoče dosegati z enim obrokom,<br />
ampak v dnevnem in/ali tedenskem časovnem<br />
okvirju. Uživanje najrazličnejših živil omogoča doseganje<br />
tega ravnotežja, sočasno pa prispeva k užitkom, ki spremljajo<br />
vsakodnevno uživanje živil. Tako je lahko prav<br />
vsako živilo del zdrave, užitkov polne in uravnotežene<br />
prehrane.<br />
OZNAČEVANJE<br />
HRANILNE VREDNOSTI:<br />
RAZUMEVANJE<br />
INFORMACIJ NA<br />
OZNAČBAH ŽIVIL<br />
Kakšne so dnevne orientacijske vrednosti<br />
Energija 2000 kcal<br />
Beljakovine 50 g<br />
Ogljikovi hidrati 270 g<br />
Sladkorji 90 g<br />
Maščobe 70 g<br />
Nasičene maščobne kisline 20 g<br />
Vlaknine 25 g<br />
Natrij (Sol) 2,4 g (6 g)<br />
Gospodarska zbornica Slovenije<br />
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij<br />
Dimičeva 13<br />
1504 Ljubljana<br />
Telefon: 01 58 98 274<br />
Faks: 01 56 86 704<br />
E-mail: zivilska.ind@gzs.si<br />
Spletna stran: www.gzs.si/zkzp
Primer informacij o hranilni vrednosti<br />
Označbe so osebna izkaznica živil, ki jih kupujemo<br />
in uživamo. Med drugim zagotavljajo informacije o:<br />
Sestavinah: ki so označene v padajočem vrstnem<br />
redu glede na količino v končnem proizvodu<br />
Hranilni vrednosti: ki določajo količino energije na<br />
100 g oziroma 100 ml proizvoda, skupaj s količino<br />
ključnih hranil, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati in<br />
maščobe. Prav tako so lahko prikazane količine vsebovanih<br />
vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin.<br />
Številne označbe na živilih zagotavljajo tudi hranilno<br />
sestavo za posamezno porcijo proizvoda.<br />
ENERGIJSKA VREDNOST temelji v glavnem na<br />
vnosu ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Izraža se v<br />
kilokalorijah (kcal) ali kalorijah, včasih pa tudi v kilojoulih<br />
(kJ).<br />
1 kcal = 4,2 kJ<br />
Energijska vrednost v kcal in kJ:<br />
1 g beljakovin = 4 kcal = 17 kJ<br />
1 g ogljikovih hidratov = 4 kcal = 17 kJ<br />
1 g maščob = 9 kcal = 37 kJ<br />
BELJAKOVINE so sestavljene iz aminokislin in so esencialnega<br />
pomena za rast in obnovo človeškega organizma.<br />
Viri beljakovin so meso in mesni proizvodi, ribe, jajca, mlečni<br />
proizvodi, stročnice in žitarice.<br />
OGLJIKOVI HIDRATI predstavljajo gorivo za človeški<br />
organizem. Sestavljeni so iz škrobov in sladkorjev. V tabelah<br />
hranilne vrednosti na živilih je izpostavljena skupna<br />
vsebnost ogljikovih hidratov, včasih pa še dodatno vsebnost<br />
sladkorjev. Viri škroba so kruh, krompir, proizvodi iz<br />
žitaric, riž in testenine. Viri sladkorja pa vključujejo sadje,<br />
zelenjavo in živila s sladkorjem na splošno.<br />
Sesekljan piščanec z rižem in zelenjavo<br />
Sestavine: kuhan riž (38,5%), kuhano piščančje meso (19%), grah<br />
(12,5%), emental sir, koruza, čebula (4%), gobe (4%), jedilna sol, arome,<br />
sončnično olje<br />
Primer tabele hranilne vrednosti 1<br />
na 100 g na porcijo (250 g)<br />
Energijska vrednost 589 kJ / 140 kcal 1473 kJ / 350 kcal<br />
Beljakovine 10,2 g 25,5 g<br />
Ogljikovi hidrati 14,6 g 36,5 g<br />
od tega sladkorji 1,9 g 4,8 g<br />
Maščobe 4,6 g 11,5 g<br />
od tega nas. mašč. kisl. 2,1 g 5,3 g<br />
Prehranske vlaknine 1,4 g 3,5 g<br />
Natrij 0,5 g 1,3 g<br />
Vitamini<br />
B1 0,21 mg (15% RDA) 0,53 mg (38% RDA)<br />
Minerali<br />
Kalcij 158 mg (20% RDA) 395 mg (49% RDA)<br />
PRIPOROČENI DNEVNI VNOSI (RDA) so referenčne<br />
vrednosti, definirane s strani znanstvenikov in vključene v zakonodajo.<br />
Določajo količino številnih vitaminov in mineralov, ki so potrebni<br />
s strani večine ljudi za ohranjanje zdravja. Vitamini in minerali<br />
so v tabeli hranilne vrednosti označeni s količino, prisotno v določeni<br />
količini živila in z odstotkom RDA, ki ga vsebnost vitamina/minerala<br />
predstavlja v živilu. Z uporabo te informacije lahko<br />
potrošnik ugotovi, koliko posamezno živilo prispeva k skupni dnevni<br />
potrebi po vitaminih in mineralih. Primer: 158 mg kalcija prispeva<br />
20% priporočenega dnevnega vnosa za kalcij (800 mg).<br />
(1) Informacije o hranilni vrednosti se lahko prikažejo v obliki<br />
klasične tabele s 4 oziroma 8 hranili, dopolnjene včasih z vsebnostjo<br />
vitaminov in mineralov, v odvisnosti od uporabljenih<br />
trditev in odločitve posameznega proizvajalca.<br />
KAJ SO HRANILA<br />
Hranila so ključne komponente, ki jih zaužijemo skupaj<br />
z živili. Vzdržujejo in »hranijo« človeški organizem ter<br />
prispevajo k rasti in razvoju. Vključujejo beljakovine,<br />
ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Prehranske<br />
vlaknine ne prispevajo neposredno k rasti in<br />
razvoju, vendar so pomembne za pravilno delovanje<br />
prebavnega trakta. Zato jih na splošno obravnavamo<br />
kot hranila.<br />
Za dodatne informacije o hranilni sestavi<br />
izdelka, kontaktirajte proizvajalca.<br />
MAŠČOBE so vir energije in esencialnih maščobnih<br />
kislin. Maščobe so nosilci za v maščobah topne vitamine in<br />
so esencialne za delovanje celic. Sestavljene so iz maščobnih<br />
kislin (nasičenih, enkrat nenasičenih in večkrat nenasičenih),<br />
ki se poimenujejo v skladu z njihovo kemijsko strukturo.<br />
Omega-3 in omega-6 maščobne kisline so nenasičene.<br />
PREHRANSKE VLAKNINE prispevajo k vzdrževanju<br />
zdravega prebavnega sistema, nekatera dognanja pa pravijo,<br />
da prispevajo tudi k nadzorovanju apetita. Viri prehranskih<br />
vlaknin so na primer žitarice za <strong>zajtrk</strong> in kruh, zelenjava,<br />
stročnice in sadje.<br />
NATRIJ je sestavni del jedilne soli in ostalih sestavin.<br />
Naravno je prisoten v številnih živilih. Za izračun ekvivalenta<br />
soli v živilih, je potrebno vsebnost natrija pomnožiti s<br />
faktorjem 2,5.<br />
VITAMINI in MINERALI so, čeprav prisotni v majhnih<br />
količinah, nepogrešljivi za normalno delovanje človeškega<br />
organizma. Živila zagotavljajo zelo različne tipe vitaminov<br />
in mineralov. Številne vitamine označujejo s črkami<br />
abecede, na primer vitamin A, C, D, E, spet druge poimenujemo<br />
z imeni, na primer tiamin (B1), riboflavin (B2),<br />
niacin (B3). Imena mineralov pa so vezana na njihovo<br />
kemijsko strukturo, na primer kalcij, železo, magnezij.