Prenos (1918Kb) - Univerza v Ljubljani

Prenos (1918Kb) - Univerza v Ljubljani Prenos (1918Kb) - Univerza v Ljubljani

drugg.fgg.uni.lj.si
from drugg.fgg.uni.lj.si More from this publisher
28.01.2015 Views

32 Šmon, M. 2007. Program za dimenzioniranje armiranobetonskih gred v skladu s standardom EC8. Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer. Za oblikovanje grafičnega vmesnika uporabimo Oblikovni urejevalnik, ki ureja vsa orodja vmesnika (Slika 5). Na levi strani urejevalnika imamo prikazane vse komponente grafičnega vmesnika, ki jih enostavno s klikom in potegom miške postavimo na želeno mesto na pripravljeni podlagi (panel s pomožnimi mrežnimi črtami). Na Sliki 4 je prikazana uporaba gumba. Komponente, ki so na razpolago v grafičnem vmesniku so : gumb (Push Button), drsnik (Slider), radijski gumb (Radio Button), potrditveni gumb (Check Box), vnosno okno (Edit Text), tekstualno okno (Static Text), viseči seznam (Pop-up Menu), seznam (List Box), vklopno-izklopni gumb (Toggle Button), graf (Axes), panel (Panel), skupina gumbov (Button Group) in kontrolnik ActiveX (ActiveX Control). V urejevalniku je možno ustvariti menijsko vrstico in menije, nastavljamo pa tudi osnovne lastnosti komponent grafičnega vmesnika. Slika 5: Oblikovni urejevalnik grafičnega vmesnika Zelo pomembno in uporabno je nastavljanje lastnosti (Property Inspector) komponent. Nastavimo lahko veliko grafičnih lastnosti komponent in nekaj lastnosti, ki vplivajo na izvajanje klicane podfunkcije komponente.

Šmon, M. 2007. Program za dimenzioniranje armiranobetonskih gred v skladu s standardom EC8. 33 Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer. 5.2 Programiranje komponent grafičnega vmesnika M-datoteka kontrolira grafični vmesnik in določa reakcijo na uporabnikovo akcijo kot je pritisk gumba ali izbiranje opcije iz visečega seznama. Datoteka vsebuje vso kodo za poganjanje vmesnika, vključno s funkcijami komponent. Okolje za izdelavo grafičnega vmesnika generira osnovno ogrodje grafičnega vmesnika (vse, kar je potrebno za osnovni zagon vmesnika), medtem ko moramo za delovanje vmesnika po naših željah, funkcije in podfunkcije programirati sami. Ko poženemo grafični vmesnik, M-datoteka generira objektno strukturno spremenljivko handles (v nadaljevanju strukturo), ki vsebuje vse podatke o kontrolnikih, menijih, grafih… Struktura je zapis z nosilci podatkov imenovanih polja. Polja lahko vsebujejo katerikoli tip podatkov, npr. eno polje lahko vsebuje tekst, drugo številko, tretje mogoče matriko, itd. Handles struktura je vhodni parameter vsake funkcije znotraj vmesnika, uporabljamo pa jo lahko za izmenjavo podatkov med funkcijami ali pa za dostop podatkov o grafičnem vmesniku, zato je to strukturo dobro uporabljati za shranjevanje skupnih podatkov. Na koncu vsake funkcije, v kateri smo shranjevali podatke v handles strukturo je z ukazom potrebno to shranjevanje potrditi. Vsi podatki o komponentah vmesnika, vsako aktiviranje komponente, vsaka izbira opcije na seznamu, skratka vsaka sprememba znotraj vmesnika je shranjena v handles strukturi. S tem je pridobivanje in dostop do podatkov hiter in enostaven, zato se tudi programiranje poenostavi. V M-datoteki lahko programiramo tri osnovne tipe funkcij : OpeningFcn funkcijo, OutputFcn funkcijo in Callback funkcijo. - OpeningFcn funkcija se požene in izvrši preden grafični vmesnik postane viden in je uporabna, kadar želimo nekaj izračunati, narisati ali prirediti podatkom neke vrednosti, še preden ti postanejo vidni na zaslonu. - OutputFcn funkcija pošlje podatke v komandno vrstico in je posebno uporabna takrat, ko želimo vrniti spremenljivko v neki drugi vmesnik. - Callback funkcija pa se izvrši vedno, ko uporabnik aktivira komponento vmesnika. Ime funkcije je določeno v lastnosti Tag komponente vmesnika.

32 Šmon, M. 2007. Program za dimenzioniranje armiranobetonskih gred v skladu s standardom EC8.<br />

Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.<br />

Za oblikovanje grafičnega vmesnika uporabimo Oblikovni urejevalnik, ki ureja vsa orodja<br />

vmesnika (Slika 5). Na levi strani urejevalnika imamo prikazane vse komponente grafičnega<br />

vmesnika, ki jih enostavno s klikom in potegom miške postavimo na želeno mesto na<br />

pripravljeni podlagi (panel s pomožnimi mrežnimi črtami). Na Sliki 4 je prikazana uporaba<br />

gumba. Komponente, ki so na razpolago v grafičnem vmesniku so : gumb (Push Button),<br />

drsnik (Slider), radijski gumb (Radio Button), potrditveni gumb (Check Box), vnosno okno<br />

(Edit Text), tekstualno okno (Static Text), viseči seznam (Pop-up Menu), seznam (List Box),<br />

vklopno-izklopni gumb (Toggle Button), graf (Axes), panel (Panel), skupina gumbov (Button<br />

Group) in kontrolnik ActiveX (ActiveX Control). V urejevalniku je možno ustvariti menijsko<br />

vrstico in menije, nastavljamo pa tudi osnovne lastnosti komponent grafičnega vmesnika.<br />

Slika 5: Oblikovni urejevalnik grafičnega vmesnika<br />

Zelo pomembno in uporabno je nastavljanje lastnosti (Property Inspector) komponent.<br />

Nastavimo lahko veliko grafičnih lastnosti komponent in nekaj lastnosti, ki vplivajo na<br />

izvajanje klicane podfunkcije komponente.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!